Mednarodno Zasebno Pravo

MEDNARODNO ZASEBNO PRAVOPOJEMG. Kegel: Mednarodno zasebno pravo je skupina pravnih pravil, ki povedo, zasebno pravo katere države naj se uporabi

J. Kophdler: Mednarodno zasebno pravo:a) v širšem smislu = ki se nanaša na zasebna razmerja z mednarodnim elementom b) v ožjem smislu = napotuje na dotikajoči se pravni red in omejuje uporabno področje

notranjih in tujih pravnih redov kolikor pridejo v poštev

T. Varady: Mednarodno zasebno pravo je veja notranjega prava mednarodno obeležje imajo samo razmerja, ki jih to pravo ureja, ker so vezana na več

suverenosti pravila MZP urejajo tista pravna vprašanja, ki se pojavljajo zaradi prisotnosti elementov

inozemstva v zasebno-pravnih razmerjih

Mednarodno zasebno pravo je notranje oz državno pravo, katerega pravna pravila povedo katero materialno pravo (tuje ali domače) se naj uporabi pri reševanju pravnih razmerjih z mednarodnim elementom.

Kolizijska pravila:- povedo nam katero pravo je treba uporabiti za raznopravne življenjske pojave- pravila, ki neposredno, vsebinsko urejajo raznopravne pojave

Predmet MZP: kolizija zakonov in kolizija pristojnosti oz pravila, ki urejajo zasebnopravna (civilnopravna: osebna, družinska, delovno-socialna, premoženjska) razmerja z mednarodnim elementom, pravo tujcev, izenačeno pravo in pravila neposredne uporabe.

UVOD V MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO

Materija MZP => odnosi povezani z drugimi državami Mednarodni elementReševanje sporov: obe oz več držav je zainteresirano za rešitev, ne samo RSKje se vloži tožba (v kateri državi), katero pravo se uporabi, kje bo zahteval izpolnitev pogodbe

3 velika področja MZP:1. Mednarodna pristojnost

- ZMZPP- specialni nacionalni akti- BUI (44/2001) in BUII (2201/2003)- mednarodne pogodbe

2. Kolizijsko pravo- ZMZPP- nacionalni akti- pravni akti EU- rimska konvencija

3. Priznavanje in izvrševanje tujih sodnih odločb

1

- ZMZPP- mednarodne pogodbe- BUI, BUII

Ta področja se prepletajo, vendar jih je potrebno strogo ločevati!

MZP je notranje pravo vsake države. Ni veja mednarodnega prava, ampak je nacionalno pravo vsake države (veja nacionalnega prava). Ker imajo mednarodno obeležje = stik s tujim elementom. Mednarodna obeležja so le razmerja, ki se s temi pravili urejajo.O predmetu MZP ni enotnega stališča. Pravila MZP niso mednarodna.

VIRI MEDNARODNEGA ZASEBNEGA PRAVA

Različne države – različni viriRepublika Slovenija:

1. Notranji viri => osnovni zakon ZMZPP in drugi specialni zakoni (zakon o menici, zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju,…)

Sistematika ZMZPP:I. Temeljne določbe

II. Pravo, ki ga je treba uporabiti (KP)III. Pristojnosti in postopek (litispendenca)IV. Priznanje in izvršitevV. Posebne določbe

VI. Končne določbeNizke številke = KP; visoke številke = MP

2. Mednarodni viri => multilateralne (Haaške konvencije, Konvencija o mednarodni trgovinski arbitraži, konvencija, ki se nanašajo na status posameznikov, konvencija s področja intelektualne lastnine…) in bilateralne (konzularne konvencije, dajanje medsebojne pravne pomoči, vzajemno priznavanje in izvrševanje sodnih in arbitražnih odločb, …) konvencije

- 4. člen ZMZPP => ni potrebna to pravilo - Dunajska konvencija (»opting out«), »opting in«- Bilateralna konvencija: lex specialis od multilateralne

3. Viri EUCilj EU je unifikacija zasebnega prava. Od Rimske do Amsterdamske pogodbe: Bruseljska k., Luganska k., Rimska k. (uporaba prava)

3strani steber pred sprejemom Lizbonske pogodbe. 1 = pravo Evropske skupnosti2 = skupna zunanja in varnostna politika3 = sodelovanje policije in pravosodja v kazenskih in civilnih zadevah2 + 3 => MEDNARODNO SODELOVANJE

Amsterdamska pogodba je začela veljati 1999. Prišlo je do prehoda s konvencijske ravni na raven sekundarnega prava EU (danes je samo še steber 1).

Uredbe: Rimska uredba I (593/2008) in II (864/2007), Uredba Sveta str 1259/2010, 805/2004, 861/2007, Bruseljska uredba I in II, Rimska konvencijaBruseljska uredba III (začetek veljavnosti 6.2012)HIERARHIJA VIROV

2

- primarni pravi akti EU – ustanovitvene pogodbe (PDEU + PEU) in mednarodne pogodbe, ki jih EU sklene s tretjimi državami

- sekundarni pravni akti EU – uredbe, direktive- mednarodne pogodbe, ki jih DČ sklenejo z drugimi državami prednost pred uporabo aktov

EU- nacionalni pravni akti (URS, zakoni)

En neljubi dogodek in številni problemi … Relevantna vprašanja:- Kje bo vložil tožbo? Od tega je odvisen rezultat spora. Pomembno tudi zaradi stroškov.

=> III. poglavje ZMZPP – mednarodna pristojnost- Katero pravo se bo uporabilo? – kolizijska pravila => II. del ZMZPP in nekatera pravila v I.

delu- Postopek pred izvršbo: priznanje in izvršitev sodne odločbe. => IV. del ZMZPP

Za katera razmerja se ZMZPP uporabi?Člen 1 ZMZPP => 2 pogoja, da se lahko uporabijo pravila ZMZPP:

1. da gre za zasebnopravna razmerja (subjekti so v enakopravnem odnosu)2. mednarodni (tuj) element – ločuje zasebno pravo od javnega; diferencija, specifika

Mednarodni element se lahko pojavi v:a) subjektu: lahko sta obe stranki iz drugih držav, ni nujno, da je slovenska stranka tudib) objektu: 2 slovenski družbi skleneta pogodbo o prodaji računalnikov v Avstrijic) pravicah in obveznosti: 2 slovenski družbi skleneta pogodbo v SLO, izpolniti jo je treba v tujini

Slovenski par bi se rad poročil v Italiji. Z vidika SLO: pravice in obveznosti, z vidika ITA pa subjekt.

Primer: sklenitev ZZ v SLO (TU NE GRE ZA RAZMERJE Z MEDNARODNIM ELEMENTOM)Ž = državljanka RS s stalnim prebivališčem v ZG (Hrvaška) – tuj element: stalno prebivališčeM = državljan RS s stalnim prebivališčem v MB

- sklenitev ZZ = navezna okoliščina je državljanstvo (34 ZMZPP)

NI NUJNO, DA BO VSAK TUJ ELEMENT RELEVANTENKako ugotoviti relevantnost tujega elementa? Če lahko tuj element v nekem dejanskem stanju primera enačimo z navezno okoliščino (II področje MZP uporaba prava, kolizijska pravila), ki jo določa zakon za ta primer, gre za razmerje z mednarodnim elementom = PRAVILO.

NAČINI REGULIRANJA RAZMERIJ Z MEDNARODNIM ELEMENTOMa) neposredno => norme, ki nam neposredno dajo odgovor na vprašanje; materialne norme

1. z mednarodnimi normami MZP umira, zato, ker imamo že veliko poenotenih pravil, recimo Dunajska konvencija, MZP pa nikoli ne bo izumrl

2. z normami notranjega prava ki neposredno rešijo primer (predvsem pravice tujcev)

3. norme neposredne uporabe POSEBNI KOGENTNI PREDPISI in ne enaki kot kogentni predpisi. Gre za zaščito interesov. Primer norme neposredne uporabe je »salomonska rešitev«. Kogentni predpisi niso vsi posebni kogentni predpisi. Norme javnega reda pridejo v poštev ko ugotovimo, da je norma neskladna z našim javnim redom; pri normah neposredne uporabe je pa drugače --- > prednostna uporaba ne glede na to, katero pravo se uporabi.

Primer: IRAN (I. pravo), NEMČIJA (II. pravo)

3

Norme: 1. Prepoved uvoza alkohola = norma neposredne uporabe – uporabi se ne glede na to, kaj

določa nemško pravo2. Kraj izpolnitve obveznosti NI norma neposredne uporabe ; KDAJ BI SE UPORABILO? Če bi

iransko sodišče ugotovilo, da se mora odločati po iranskem pravu.

Vrste norme neposredne uporabe: ki so del pravnega reda države foruma (državna sodišča) ki so del merodajnega prava ki so del tretjega prava, ki je z razmerjem tesno povezano – če bi bilo zraven še švicarsko

pravo, ki tudi ima norme neposredne uporabe (III. pravo)

SLO in norme neposredne uporabe: člen 7 Rimske konvencije I odstavek => tretja vrsta (tretje pravo) RIMSKA I – definira kaj so norme neposredne uporabe = pravila, ki so ključnega pomena za varstvo političnih in socialnih interesov ter gospodarske ureditve države (vsebuje: norme neposredne uporabe države, v kateri morajo biti izpolnjene obveznosti iz pogodbe) II odstavek => prva vrsta (forum) => SLO

IRAN (pivo)- nemško sodišče je upoštevalo normo Irana o prepovedi uvoza alkohola, upoštevalo je tudi

merodajno pravo; - nemško sodišče NI uporabilo normo neposredne uporabe, ampak jo je samo upoštevalo

b) posredno (kolizijsko) = norme, ki neposredno ne rešijo vprašanja, ampak nas napotijo s kolizijsko normo na pravo, ki nam bo dalo neposreden odgovor.

- 34 ZMZPP => ta norma nas je napotila na francosko pravo, ki nam bo dalo odgovor na vprašanje

Primer: SLO podjetje, kupec iz Nemčije, pogodba v Zürichu- 4 pravni redi: slovensko, nemško, švicarsko, avstrijsko- KATERO PRAVO MORAMO UPORABITI? Zato potrebujemo KOLIZIJSKO NORMO.

ALI SE NEPOSREDNO IN POSREDNO UREJANJE IZKLJUČUJETA?Splošno gledano se. Kakšno meto urejanja pa določa naš ZMZPP? POSREDNO (kolizijska pravila!)

MEDNARODNA PRISTOJNOST

MCPP (mednarodno CPP). Različna stališča o mestu MCPP (vročanje, mednarodna pristojnost, pravila o dokazovanju,…) v pravnem sistemu:

- v predpisih, kjer je civilni postopek (CPP)- samostojna veja prava- del MZP

DEFINICIJA Mednarodna pristojnost je pristojnost sodnega sistema države v odnosu do drugih držav. Gre za pristojnost v državi, da sodijo v primerih z mednarodnim elementom. Pove nam, sodišče katere države je pristojno odločati v takem sporu. Ne gre za kolizijske odločbe; uporabijo se kriteriji (lahko so enaki, ni nujno), ki določajo pristojnost slovenskega sodišča. Ponekod so pravila o mednarodni

4

pristojnosti izpeljana, kar iz pravil o krajevni pristojnosti (teritorialna razmejitev znotraj države). Vsaka država ima svoja pravila o mednarodni pristojnosti.

Kako ugotoviti katero nacionalno sodišče ima konkretno pristojnost na podlagi pravil o mednarodni pristojnosti? Uporabimo pravila o mednarodni pristojnosti; o krajevni, stvarni in funkcionalni pristojnosti. Splošna krajevna pristojnost ima enaka pravila kot mednarodna pristojnost (paziti na razliko).

POMEN MEDNARODNE PRISTOJNOSTI Vpliv na rezultat spora uporabi svoja kolizijska pravila. Odločamo se o najugodnejši rešitvi. Odvisno kje vloži tožbo. Krajevna pristojnost takšne funkcije nima. Potenciranje neugodnosti, če spor vodi na ozemlju druge države.

Na mednarodno pristojnost pazi sodišče PO URADNI DOLŽNOSTI ves čas postopka. Če ni mednarodno pristojno – izreče se za nepristojno in zavrže tožbo.

Pravila o mednarodni pristojnosti:- enostranska = pristojnost domačih sodišč (V ZMZPP (nacionalni akt), 64 ZMZPP –

nepremičnina, BUI)- večstranska = tudi pristojnost drugih sodišč (Kdaj? V mednarodnih konvencijah in drugih

aktih EU)

TRDITEV (IZPIT) => »Pravila o mednarodni pristojnosti so enostranska.«Odg.: Odvisno kje. V nacionalnih aktih so pravila o mednarodni pristojnosti enostranska, v mednarodnih konvencijah in drugih aktih EU pa so večstranska. Kolizijska pravila so večstranska!

DOLOČANJE MEDNARODNE PRISTOJNOSTI

FORUM NON CONVINIENS (»forum non agreeing«): Sodišče je načeloma pristojno, vendar se odreče pristojnosti, ker meni, da je drugo bolj primerno (OBSTOJ VEZI Z DRŽAVO).

FORUM CONVINIENS: Sodišče ni pristojno, vendar je pristojno šele takrat, ko je primerna – vez z državo. Ni pravne varnosti.

Ali lahko ena država vpliva na odločanje mednarodne pristojnosti v drugih državah?

5

Poznamo 2 načina:Elastični način (angloameriški)

Vez z državo je pomembna. Poznamo 2 varianti:

a) FORUM NON CONVINIENSb) FORUM CONVINIENS

Togi način (Evropa)Pristojnost se ugotavlja, kot je

določena v predpisih - tu se kaže pravna varnost; ne more se odreči

pristojnosti, ker meni da ni primerno.

Neposredno ne more vplivati, lahko pa posredno vpliva, vendar ne bomo priznali in izvršili odločbe drugih držav.

KJE NAJDEMO PRAVILA O MEDNARODNI PRISTOJNOSTI?

Razmerje med ZMZPP in ZPP glede pravil o mednarodni pristojnosti29 ZPP => tudi v SLO je možno, da so pravila o mednarodni pristojnosti izpeljana iz krajevne pristojnosti, ne pa vedno29– 69 ZPP => ZMZPP postane specialnejši zakon do ZPP

- specialni akti – ZD, pomorski zakonik; pravni akti EU; mednarodne konvencije – o prevozu blaga in potnikov na železnici, mednarodni cestni promet

Primer: Tožnik iz SLO v SLO toži HR državljana zaradi povzročitve hude telesne poškodbe v prometni nesreči, ki se je zgodila na HR. Tožnik svojo pristojnost utemelji na 52 v zvezi z 29 ZPP.52 ZMZPP => stalno ali začasno bivališče; 55 ZMZPP => škodno dejanje v SLO sli posledica v SLO

SLO: tožnik (stalno prebivališče) – po 52 ZPP pristojno SLO sodiščeHR: toženecHR: škodno dejanjeSLO: tožba

Tožnik se ni pravilno skliceval – za to vrsto spora ZMZPP ima pravilo: za določeno vrsto spora po 29 ZPP. SLO sodišče ni pristojno in zavrže tožbo. Ne upravljajo se pravila o krajevni pristojnosti po ZPP.

KRITERIJI DOLOČANJA MEDNARODNE PRISTOJNOSTI

Pravičnost, predvidljivost Kriteriji za določitev mednarodne pristojnosti je treba postaviti tako, da ne zadošča katerakoli vez, ampak tista vez, ki je dovolj INTENZIVNA. Preširoko določanje mednarodne pristojnosti domačega sodišča lahko vodi v nepriznanje odločbe v tujini.

Primerna v. neprimerna oz prekomerna pristojnost Obstaja nevarnost da ne bo odločba priznana v drugi državi, ker ni bila podana dovolj močna vez z državo izvora sodne odločbe. Vez je lahko subjektivna (vez = oseba) ali pa objektivna (vez = predmet).

Upoštevanje lastnih interesov in interesov drugih držav ter mednarodnega sodelovanja Mora, če se želi izogniti nevarnosti, da odločbe ne bodo priznane.

98 ZMZPP => Mednarodna pristojnost je čezmerna ko pride do: a) zavrnitev priznanje tuje sodne odločbe, če je pristojnost tujega sodišča temeljila izključno na

eni od naslednjih okoliščin: državljanstvu tožnika premoženje toženca v državi izdaje odločbe osebni vročitvi tožbe oz drugega akta, s katerim se je začel postopek tožencu

b) na ugovor stranke, ne po uradni dolžnosti.

II. odstavek 58. člena ZMZPP (dodatni kriterij) Če je na območju RS toženčevo premoženje, je sodišče RS pristojno tudi tedaj, kadar ima TOŽNIK STALNO PREBIVALIŠČE oz SEDEŽ v RS, če tožnik izkaže za VERJETNO, da bo iz tega premoženje mogoče izvršiti sodbo.Kriteriji za presojo pristojnosti:

6

- stalno prebivališče- sedež- začasno prebivališče- državljanstvo - kraj izpolnitve v SLO- premoženje v SLO

- podružnica v SLO- vodenje registra v SLO- prijavljena pravica intelektualne

lastnine v SLO- stečajni postopek se vodi v SLO- kraj, kjer je nepremičnina

Načela reguliranja mednarodne pristojnostia) načelo harmonizacije oz skladnosti – intenzivna vez med državo in zadevo

b) načelo neodvisnosti – pri določanju mednarodne pristojnosti se ne opira na druga pravila in interese

c) načelo enotnosti – načelo medsebojne neodvisnosti – povezava med pravili mednarodne pristojnosti in kolizijskimi pravili

d) načelo teritorialnosti in načelo personalnosti – favorizira povezanost s teritorijem, pripadnost osebe neki državi

e) načelo kraja vročitve – ali je bilo vročeno sodno pisanje

f) načelo vzajemnosti – za tujce se uporabi stališče tujčeve države , ki jo ima ta za domače državljane v istih okoliščinah

g) načelo avtonomne volje – stranke se lahko dogovorijo tudi katero sodišče bo mednarodno pristojno (ne upošteva pravila o mednarodni pristojnosti)

h) načelo učinkovitosti - da pri določanju mednarodne pristojnosti upoštevajo tudi možnost priznavanja in izvršitve odločb v drugih državah

i) načelo nevmešavanja – vzdržati se sporov o pristojnosti

j) načelo prepovedi zlorabe – dolžnost onemogočiti zlorabe pravil o mednarodni pristojnosti

SISTEMI MEDNARODNE PRISTOJNOSTI

1. po prebivališču toženca – KONTINENTALNI SISTEM»actor sequitur forum rei«

48 ZMZPP = splošno mednarodna pristojnost – le ta je dopolnjena z drugimi vrstami pristojnosti, ki splošno pravilo dopolnjujejo in se lahko uporabijo neodvisno od njega. Določanje pristojnosti domačih sodišč je v domeni nacionalnega zakonodajalca – paziti mora na to, da ne posega v suverenosti drugih držav in da hkrati določi mednarodno pristojnost domačih sodišč po takšnih kriterijih, da bodo sodbe izdane na njihovi podlagi, priznane in izvršene v tujini (da bodo priznani tudi s strani tujih sodišč).

2. po državljanstvu – GERMANSKI SISTEM

3. po temelju osebne vročitve vabila na sodišče v državi – ANGLOAMERIŠKI SISTEM

VRSTE PRISTOJNOSTI V ZMZPP

1. NEPOSREDNA in POSREDNA = Ali je pristojno SLO sodišče?Kriterij = PROCESNI TRENUTEK v katerem se presoja pristojnost. Neposredna pristojnost => ko se tožba vloži pred SLO sodiščem (III. del v ZMZPP)Posredna pristojnost => ko odločamo o priznanju in izvršitvi tuje sodne odločbe (IV. del v ZMZPP)97 ZMZPP

2. IZKLJUČNA (50/I ZMZPP) = »izrecno določeno v ZMZPP ali v drugih zakonih«

7

Zakonodajalec prepove, da bi o sporu odločalo drugo sodišče kot SLO. Določeno posredno – sodne odločbe izdane v tujini, se ne priznajo, če so naša sodišča v sporu izključno pristojna. Zakonodajalec želi zaradi tesne vezi s SLO pravnim redom nekatere primere razsojati ali urejati le pred dom. sodišči. Posledice: prorogatio fori ni možna. Če pristojnost ni spoštovana odrek priznanja tuje sodne odločbe – 97 ZMZPP. Primeri: 60 - 64, 68, 71, 73, 78, 79 Razlogi zanjo se lahko skrivajo v javnem interesu, tesne povezanosti spora s predmetom, varstvo v SLO državljanov, varstvo otrok, .. Izjemno pomembno: nahaja se na vrtu hierarhične lestvice pristojnosti; derogira vse ostale pristojnosti. Ni možen ugovor mednarodne litispendence. Niti stranke same, je ne smejo spreminjati. Izjemno tesna vez med zadevo in državo. Ozka interpretacija => ker gre za izjemo od splošnega pravila splošne pristojnosti.

3. IZKLJUČENA (50/II ZMZPP) = nasprotje izključne pristojnosti; ko RS ni zainteresirana Je tista, ko je razmerje o katerem teče spor, tako malo ali pa sploh ni povezano s slovenskih pravom, da ni razloga, da bi se spor reševal pred našim sodiščem. Ni vezi ali je pa šibka. SLO sodišče ni pristojno, če obstaja med zadevo in neko tujo državo takšna zveza, ki bi bila v primeru, če bi obstajala med zadevo in RS, podlaga za izključno pristojnost sodišče RS (50/II). Spominja na pravilo FORUM NON CONVINIENS – ne poznamo tega pravila, samo spominja na to pravilo.

4. SPLOŠNA (48/I) – »actor sequitur forum rei« Določena po kriteriju prebivališča tožene stranke oz toženca – stalno prebivališče v SLO oz sedež v RS; ta ima tudi potem premoženje in ne bo treba iskati premoženja drugje. Ta kriterij služi za krajevno pristojnost in mednarodno pristojnost. Če prebivališče ni podano – subsidiarna pristojnost oz začasno prebivališče.

5. SUBSIDIARNA oz pomožna (48/II) Razširja splošno pristojnost kadar toženec nima prebivališča v SLO s pomočjo začasnega prebivališča tožena ali celo tožnikovega prebivališča. Atrakcija pristojnosti (49 ZMZPP) = pritegnitev spora v sodno jurisdikcijo SLO sodišč

- 49/I – materialno sosporništvo- 49/II – poroštvo kot akcesorija- 49/III – nasprotna tožba

Gre za institut zakonodajalca, ki ga izkoristi, kadar želi pod dodatnimi pogoji omogočiti pristojnost SLO sodišč (zakonski spori – 68 ZMZPP).

6. IZBIRNA ali ALTERNATIVNA (»tudi tedaj« - 56, 55 … ZMZPP) Je možnost izbire več mednarodno pristojnih sodišč. Zakonodajalec ne določi izključne pristojnosti domačih sodišč in svoje pristojnosti niti ne izključuje (omogoči da so naša sodišča vseeno pristojna – z dodatnimi kriteriji)

subjektivni objektivni (osebe) (stvari) »iurisdictio ratione personae« »iurisdictio rationae materiae«

Zakonodajalec dopušča, da je v zadevi pristojno tuje sodišče vendar pušča možnost strankam, da se odločijo za tuje ali slovensko sodišče.

PROBLEMI V ZVEZI Z IZBIRNO PRISTOJNOSTJO:

8

a) FORUM SHOPPING : pojavi se, ker je omogočena izbira med različnimi pristojnostmi, kar pomeni, da lahko stranke s pomočjo izbire med različnimi sodišči vplivajo na izid spora

- ker vsako sodišče sodi na podlagi svojih kolizijskih pravil, lahko stranke predvidijo, katero materialno pravo bo uporabilo posamezno sodišče in se tako odločijo katero sodišče bo pristojno

- tožnik izbere tisto sodišče, kjer si obeta zase najbolj koristen izid spora (odškodnina, izkupiček)

- primer Bhopal- možna omejitev s forum non conviniens; forum shopping se lahko s tem izogne temu, vendar

ne v kontinentalnem sistemu

b) torpedne tožbe : vloži jo tožnik, ko pričakuje, da bo druga stranka vložila tožbo proti njemuPrimer: Prodajalec A, imetnik patent – tožba, da krši patent

Italijansko sodišče ----------> B (kršitelj patenta) A ne more tožiti še, saj mora počakati na odločitev italijanskega sodišča. B si s tem kupuje čas – saj ve da krši patent. tožba ne krši patenta

MEDNARODNA PRISTOJNOST V SPORIH NEPOGODBENI ODŠKODNINSKI ODGOVORNOSTI- ne le za splošne civilne delikte- 55 ZMZPP

STORJENO ŠKODNO DEJANJE v SLO NASTOP ŠKODLJIVE POSLEDICE v SLO

DeliktiDISTANČNI – npr strel čez mejo RAZPRŠENI Storilec je deloval v Slo (škodno delovanje), posledica pa je nastala na HR. Hrvaška pravila: npr kmetje imajo (na HR) možnost tožiti na Hr ali v Srb (po njihovih pravilih) in tudi v SLO, kjer je kršitelj deloval

Gre za več krajev škodljive posledice. Primer: mednarodno razširjeni tisk ali TV, Internet, žalitev,… Lahko bi zahtevala odškodnino v vseh državah, kjer je bilo objavljeno – vendar to ni mogoče. Tam kamor je bila posledica namenjena, katero je želel doseči, ne pa tisto kamor je nenamerno prišlo. Kraj predvidljive distribucijePrimer: Černobil

KRŠITEV OSEBNOSTNIH PRAVIC NA INTERNETU Žalitev (ravnal v eni državi, posledice so pa nastale v večih državah) =kraj ravnanja

- kraj strežnika (vsebina postane vidna; ni ga v domeni strežnika; ne more vplivati na sam kraj ravnanja; stališče da ni primeren kraj)

- kraj nalaganja »uploading« (je bolj primeren kraj; domneva se da je dal na internet na svojem domu - stalno prebivališče storilca)

=kraj posledice- kraj dejanskega priklica- kraj dostopnosti (zadošča možnost priklica)

Rešitve analogna uporaba usmerjenega razširjanja. Kriteriji oz indici so jezik, vsebina, sporočila, lastnost oglaševanja… Kršitve niso zakonsko sankcionirane.

9

Sodišče EU je izdalo odločbo, v kateri je odločilo, da bo kraj nastanka škode najbolje preučilo sodišče kraja, kjer je ŽRTVINO TEŽIŠČE (center) INTERESOV – kraj običajnega prebivališča osebe interesov.Primer: FIONA SHEVILL

KRŠITEV BLAGOVNIH ZNAMK NA INTERNETUProblem: teritorialnost proti globalnemu učinku

pravice intelektualne lastnine seže v vse države (kjer je dostop do interneta)

Priporočila SOIL niso zavezujoče narave. Krši se: ko ima znak gospodarski oz tržni učinek v državi A, B in C pa ne – s tem se reši za kršitev v teh državah (npr, če je znak gospodarskega učinka samo v teh državah)

7. NA PODLAGI VZAJEMNOSTI oz RETORZIJSKA (51 ZMZPP) SLO sodišče si kriterij za določitev pristojnosti sposodi iz zakona tujega sodišča katerega državljanstva ima TOŽENEC. SAMO TOŽENEC!! »forum reciprorum« Ker je mogoče, da se tuj državljan obravnava drugače kot domačin. 51 ZMZPP se uporabi neodvisno od tega, kako se v tujini obravnava naš državljan.

8. NUJNA (70 ZMZPP) Sodišča v SLO so pristojna v sporih za razvezo ZZ tudi tedaj, če je tožnik SLO državljan, pravo države, katero sodišče bi sicer bilo pristojno, pa ne pozna razveze ZZ – »in favorem divortii« - načelo v korist

9. PROROGIRANA (52 ZMZPP) Praznine: sporazum o krajevni pristojnosti. Podlago te pristojnosti postavijo stranke same:

- katero sodišče bo pristojno in - omejitve (niso povsem neomejene) – odvisnost od zakona, pogoji

Sporazum o prorogaciji = PISNA OBLIKA (v ZMZPP tega ni, uporabi se ZPP). S prorogacijo pristojnost ene države, derogiramo pristojnost druge države. Pogoji za dogovor tujega sodišča:

a) vsaj 1 tuj državljan ali PO s sedežem v tujini INb) ne gre za izključno pristojnost SLO sodišča INc) ne gre za spore iz razmerij s potrošniki iz zavarovalnih razmerij, če ima potrošnik oz

zavarovanec, ki je FO, stalno prebivališče v RS INd) ne gre za zakonske spore, paternitetne spore,…

Dogovor v pristojnosti domačega sodišča:

1. vsaj 2 stranka mora biti državljan RS ali PO s sedežem v RS2. ne gre za zakonske spore, paternitetne spore,.

SLO sodišče:- ugotoviti mora če lahko prorogira- če obstajajo derogirane (takih držav je lahko ogromno, upošteva tiste, če je pričakovati, da se

bo kasneje pričakovalo priznanje in izvršitev odločb v tej državi SLO sodišča

ALI NEVELJAVNOST POGODBE MED S VPLIVA TUDI NA PROROGACIJSKO KLAVZULO? Ima procesnopravno naravo in zaradi tega prorogirano sodišče lahko odloča o neveljavnosti pogodbe.

DOGOVOR STRANK => mora biti veljave tako po pravilih prorogiranega kot derogiranega sodišča.10. NA PODLAGI TIHE PRIVOLITVE OZ SUBMISSIO (51/III in 51/IV ZMZPP) – pogojna p.

10

Toženec tiho privoli za pristojnost slovenskega sodišča (ne oporeka). Ni mogoča v vseh primerih. Dopusten je dogovor o pristojnosti sodišča RS.

Ali je prorogirana pristojnost izključna pristojnost?

SAMI KRITERIJI ZA DOLOČITEV PRISTOJNOSTI NISO DOVOLJ.. Glede na odločitve ali je sodišče mednarodno pristojno ali ne, je potrebno upoštevati še nekatere posebnosti (pri presoji pristojnosti):1. LITISPENDENCA (visečnost oz obstoj pravde) recimo, da je SLO sodišče pristojno zaradi tega,

ker je bilo škodno dejanje storjeno v SLO, ampak zaradi obstoja litispendence o tem ne bo odločalo – drugačna ureditev kot ZPP

2. ATRAKCIJA PRISTOJNOSTI (»forum attractionis«, »forum connexitatis materialis«) sosporništvo

3. USTALITEV PRISTOJNOSTI (»perpetuatio fori«)

Kriteriji so pa: državljanstvo, stalno prebivališče, kraj škodnega dejanja..

*ATRAKCIJA PRISTOJNSTI = pristojnost koneksne zadeve

Primer: SLO sodišče = ZMZPP – škodno dejanje v RS

- tožba B ni pristojno naše sodišče po kriterijih, ampak je pristojno zaradi povezave z tožbo A – pristojnost se je razširja

- tožba A

povezanost

Omogoča dodatno pristojnost za spore, ki se »privlačijo«. Razširja pristojnost slovenskega sodišča. Primeri v ZMZPP – členi: 49, 63, 81, 76, … 49MZPP – 3 vložitve po ZPP: matieralno sosporništvo; govor o izbirnih pristojnostih; nasprotna tožba. Uporaba določb ZPP atrakcije pristojnosti iz ZPP – ne, razen, če gre za utemeljen razlog (recimo vez); ker ne gre za ista pravila!V knjigi Vukičeve je več o primerih atrakcije.

3 primeri:1) Naše sodišče odloča o stečaju našega podjetja. Medtem tuj tožnik začne spor zoper

stečajnega dolžnika v tujini. Od spora bo odvisno ali bo upnikova terjatev priznana.Ali lahko pritegnemo spor k SLO sodišču?

63 ZMZPP; 63/1 – izključna pristojnost za dovolitev in opravo izvršbe (če se opravi na območju RS) 63/2 – določba 63/1 se nanaša tudi na spore med izvršilnim in stečajnim postopkom (v RS)

63/2 – razširja izključno pristojnost

Časovno je spor nastal med stečajnim postopkom. Določbo 63 ZMZPP je treba razlagati RESTRIKTIVNO spor je nastal izven stečajnega postopka, zato to ni zadeva, ki bi nastala med stečajnim postopkom.

2) A toži Bja, ker ima njegov predmet. Vendar C misli, da je ta predmet njegov.

11

Ali se lahko pridruži pravdi, ki že teče?

Gre za glavno intervencijo, ki je ena izmed aktrakcij pristojnosti, ki jo lahko uporabimo tudi po pravilih ZPP, ker obstaja tesna vez. Toži lahko (2x) pred istim sodiščem.

3) A toži Bja, ker mu je dolžan znesek po pogodbi. Pristojnost temelji na izpolnitvenem kraju, ki je v RS. Hkrati ima še 2 zahtevka tudi iz druge pogodbe in enega iz odškodninskega pravnega razmerja. K tožbi doda še ta dva zahtevka.Ali je to sodišče pristojno tudi za te zahtevke?

Gre za objektivno kumulacijo zahtevkov. Torej 49 ZMZPP ne moremo uporabiti. Lahko uporabimo aktrakcijo pristojnosti, kadar zahtevki izvirajo iz iste dejanske in pravne podlage (samo pod tem pogojem, lahko uporabimo določbe ZPP). Vendar tukaj ne gre za to in zato aktrakcija pristojnosti ni mogoča. Če bi bilo mogoče, bi šli predaleč.

Ali je pristojnost po koneksiteti pri nas IZBIRNA? Ja. Npr: tožba A in tožba B – ki sta povezani => Ali se lahko odloča kje bo tožil ali mora tožiti v SLO? Ima možnost izbire, vendar je treba paziti na izjeme, recimo 63 ZMZPP – izključna pristojnost.

Izključ(e)na pristojnost in atrakcija?

*LITISPENDENCA Je pravilo, da ni mogoče voditi pravde o istem zahtevku med istima strankama pred več sodišči. Gre za učinke vročene tožbe. Ko je krog udeležencev v postopku sklenjen, začne teči pravda. V pravilih se o zahtevku odloča samo enkrat (ne bis in dem) in tudi sama po enem postopku.

Razlogi za:- ekonomičnost postopka- po nepotrebnem se obremenjuje sodišča- lahko pride do različnih odločitev (temu se pa želijo izogniti)

Razlog proti: postopek eksekvature (=postopek priznanja, izvršitve odločbe pri nas)Razlogi ZA so bili močnejši in zato je litispendenca prisotna v MZP.

Primer: Žena vloži tožbo za razvezo v NEM (mož ima tam stalno prebivališče), mož pa v SLO (ker sta oba SLO državljana) LITISPENDENCA

88 ZMZPP- se v postopku z mednarodnim elementom NE UPOŠTEVA, če tožeča stranka ugovarja in ga

sodišče ne preverja po uradni dolžnosti (ex offo)- 3 pogoji:

① sodišče v tujini je moralo vročiti tožbo tožencu prej kot slovensko => dokaže jo toženec ② izkazana mora biti verjetnost, da bo tujo sodno odločbo mogoče priznati v SLO

③ obstoj vzajemnosti ② in ③ => naloga sodišča. Se pokrivata, saj je 3 pogoj za priznanje tuje sodne odločbe, da sodišče

PREKINE POSTOPEK na ZAHTEVO STRANKE varovanje rokov, če ta odločba v SLO ne bi bila priznana; nimajo enake garancije, ker se ne ve ali bo odločba priznana v SLOPo ZPP pa sodišče ZAVRŽE TOŽBO PO URADNI DOLŽNOSTI.

- »ista stranka« niso identična; obstoj neločljivih dejstev, okoliščin, ni nujno, da gre za iste osebe

12

- začetek postopka = VLOŽITEV TOŽBE; začetek pravde = VROČITEV TOŽBE

Kaj v primeru, da se ugotovi, da je SLO sodišče izključno pristojno? Druga aliena 88 ZMZPP – če je mogoče odločbo priznati v RS; če je ne bo mogoče priznati – 97 ZMZPP. 97/2 – primeri, ko izključna pristojnost sodišča RS ni ovira za priznanje tuje sodne odločbe: če ne gre za te primere bo sodišče prekinilo postopek.

Ali je trditev pravila? »Zaradi obstoja pravila o litispendence ni mogoče, da o isti zadevi med istimi strankami odločajo sodišča v več državah.«

Trditev ni pravilna:- litispendenca se upošteva samo na predlog stranke- obstoj razlogov za nepriznanje odločb v tujini - različna pravila o začetku postopka (spor o začetku postopka)- obstoj vzajemnosti med državami

Primer: Naše sodišče odloča o nekem zahtevku. Istočasno je prav tako pred našim sodiščem vložen predlog za priznanje tuje sodne odločbe v isti zadevi.Kaj naj naredi naše sodišče, ki odloča o priznanju take odločbe?99 in 88 ZMZPP

SS1 SS2 X – ne sme biti članica EU, drugače se upošteva trdi, da je odloča o še BUI prej je odločilo o zadevi in izdalo prvo začelo priznanju in pravnomočno odločbo postopek izvršitvi tujih s. odločb Možnosti: tehtanje interesov =>čemu bomo dali prednost, pravnomočnosti odločbe ali da SLO sodišče odloča v zadevi? Ima dve možnosti: počaka na odločitev SS1 ali prizna odločbo? – 99/1 in 2 ZMZPP. SS2 bo moralo s priznanje odločbe počakati in nato bo zavrglo priznanje tuje sodne odločbe, če bo SS1 izdalo pravnomočno odločbo v isti zadevi.Določba 99/1,2 je neustrezna zaradi ekonomičnosti postopka.

V katerem primeru, bi SS2 odločbo kljub temu priznalo?1) Če pravda ne bi bila začeta v SLO2) Kadar SS1 ne bi meritorno odločilo.

*USTALITEV PRISTOJNOSTIPrimer: Toženec je imel stalno prebivališče v RS. Tožnik je zato pred SS vložil zoper njega tožbo. Kmalu po tem je toženec spremenil stalno prebivališče – v Avstriji.Je naše sodišče še vedno pristojno?

Če bi cel čas spreminjal stalno prebivališče, bi prišlo do manipulacije materialnega prava. Naše sodišče ne bo odstopilo ampak zavrže tožbo, tožnik pa mora tožbo vložiti pred pristojnim sodiščem v tujini.

89 ZMZPP – ko se postopek začne

Razlogi za končanje postopka so močnejši od izključne pristojnosti – s tem tvegamo to da, morda odločba ne bo priznana; okoliščine se spreminjajo tako, da SS ni več pristojno. Kasneje podana izključna pristojnost – postavljeno je enako kot prej. Izključna pristojnost nima prednosti, ampak jo ima perpetuatio fori.

13

Trenutek, ko sodišče prejme tožbo, je odločilen za preizkus pristojnosti. Pristojnostno dejansko stanje mora biti podano v tem trenutku. Pozneje nastale spremembe se ne upoštevajo. Enkrat podana pristojnost traja naprej.

TOŽNIŠKA VARŠČINA – cautio iudicatum solvi (90-92 ZMZPP)- toženec, ki v pravdi zmaga ima pravico do povračila stroškov- tožnik je lahko tudi tuja oseba- posebno varstvo, ki se izkazuje v varščini- varščina se lahko zahteva LE, če je TOŽNIK:

tuj državljan ALI oseba brez državljanstva, ki nima stalnega prebivališča v SLO

- nikoli se ne zahteva po uradni dolžnosti, vedno le na zahtevo stranke- varščine ni možno uveljavljati:

1. v statusnih sporih in sporih o zakonitem preživljanju2. v sporih iz delovnega razmerja – tožnikove terjatve iz tega v SLO3. v meničnih in čekovnih sporih4. v postopku za izdajo plačilnega naloga5. v primeru nasprotne tožbe6. v primeru vzajemnosti7. v primeru, da tožnik v RS uživa pravico do pribežališča

_____________

+ 18 PDEU in HAAŠKA KONVENCIJA (17-19 člen)

Sodišče o varščini odloči s sklepom.

Ali lahko varščino zahteva tudi TUJ DRŽAVLJAN, ki se pojavi v vlogi toženca?Primer: Hrvat toži Srba pred SS. Ali lahko Srb zahteva tožniško varščino? Namen tožniške varščine je, da varuje toženca. Važna je samo procesna vloga, ne pa državljanstvo.

Ali se lahko varščina zahetva tudi v primeru, ko se v vlogi toženca pojavi TUJA PO? Če se striktno držimo 90 ZMZŠŠ potem ne. Ampak to ne bi bilo smiselno, saj ne more veljati pravilo samo za FO. Spoštovati je treba NAČELO ENAKEGA OBRAVNAVANJA PO IN FO.

Toženec je pred SS zahteval tožniško varščino zoper tožnika (državljan EU). Je upravičen do tega? Po 90 ZMZPP (striktno gledano) bi, vendar pravilo EU to onemogoča v PDEU v členu 18 – načelo diskriminacije na podlagi nacionalnosti (prej člen 12 PES). Primer: 43/95 – Anglija/Švedska Ni upravičen to tega, saj je državljan EU; tožnik NE IZPLAČUJE tožniške varščine.

Vedno se je treba vprašati po namenu zakonodajalca pri vsakem posameznem pravilu.

Pravilo – mednarodna ureditev HAAŠKA KONVENCIJA (17-19)

PONOVITEV S PRIMERI A je Hrvat s stalnim prebivališčem v Zagrebu, B je pa Slovenec s stalnim prebivališčem v SLO.

V Zagrebu se je zapletel v pretep (kraj škodnega dejanja = ZG) in se hudo poškodoval. Zdravil se je v Zagrebu, v Avstriji in nato še v Sloveniji. B toži tožbo pred slovenskim sodiščem.

ALI JE NAŠE SODIŠČE PRISTOJNO?

14

Prvo kaj moramo preveriti je ali gre za zasebnopravno razmerje in ali gre za razmerje z mednarodnim elementom. Nato pa je treba ugotoviti vrsto razmerja. Tukaj gre za spor iz nepogodbenega razmerja. Nadalje se vprašamo ali ne gre morda za kakšno izključno pristojnost SS. V tem sporu ni podano. ZMZPP za to vrsto spora ne določa izključne pristojnosti. Ali je SS pristojno na podlagi splošne pristojnosti? Ne, ker toženec nima stalnega prebivališča v SLO. Izbirna pristojnost po kraju škodnega dogodka? Ali gre za distančni delikt (škodno dejanje je drugje kot posledica)?

- varovanje oškodovanca- škodljiva posledica je nastala na HR, v Avs in SLO je samo dalje trajala – kar pomeni, da se

upošteva samo NEPOSREDNA ŠKODLJIVA POSLEDICA – v tem primeru na Hr- ker je kraj škodnega dejanja in posledice enak, ne gre za distančni delikt.

Naše sodišče NI PRISTOJNO prav zaradi tega, ker je posledica na Hr. Pristojno bi bilo le, če bi TOŽENEC (Hrvat) (TIHO) PRIVOLIL v pristojnost SLO sodišča – submissio.

Primer, ko BU za RS še ni veljala. Spor med HR tožnikom (družba s sedežem v ZG) in SLO tožencem (stalno prebivališče v MB), ki je kršil avtorsko pravico. Tožnik je vložil tožbo pred MB sodiščem v skladu z 48 ZMZPP

ALI LAHKO SODIŠČE ODLOČI, DA NIMA KRAJEVNE PRISTOJNOSTI, KER JE PO PREDPISIH O KRAJEVNI PRISTOJNOSTI ZA SPORE IZ PRAVIC INTELEKTUALNE LASTNINE IZKLJUČNO PRISTOJNO SODIŠČE V LJ?Mora. Vprašanje se nanaša na mednarodno pristojnost in nima veze z njo. Z 48 ZMZPP ugotovimo, da je pristojno SLO sodišče. Po zakonu o sodiščih v 103 členu v drugem odstavku je določena izključna pristojnost (okrožnega) sodišča v LJ za odločanje v sporih o pravicah intelektualne lastnine.

Primeri: Pravilnost/nepravilnost trditev

1. Mednarodna pristojnost je ločeno področje od uporabe prava. √Določbe o mednarodni pristojnosti tudi ne vsebujejo naveznik okoliščin. √Torej ni nobene potrebe po povezovanju obeh področij. X

Med njima obstaja tesna vez, saj je uporaba prava odvisna od tega, katera kolizijska pravila bo izbrala oz uporabila država. Obravnavati ju je treba ločeno zaradi različnih pravil – pravila NISO enaka.

2. Če sodišče ne ugotavlja ali je lahko za reševanje mednarodnega spora pristojno po določbah ZPP, je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.

Pravilo o krajevni pristojnosti se uporabljajo subsidiarno: 29 ZPP – pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom. Če ZMZPP:

- ima pravilo za tako vrsto spora ni kršilo določb pravdnega postopka- nima pravila za tako vrsto spora in če ga ne uporabi krši določbe (mora paziti po uradni

dolžnosti)

3. Če SLO tožnik uveljavlja svoj zahtevek le na dejstvu, da je tuja tožena stranka soustanoviteljica z d.d. z ustanovitvenim deležem, iz katerega pa se tožnik ni mogel poplačati, to ne zadošča za pristojnost po premoženju.

- majhen delež – zato ne gre za pristojnost po premoženju- čezmerna pristojnost- 58/2 ZMZPP – če se ne more izplačati iz tega dela potem ta določba ne velja – ni mogoča

pristojnost po premoženju toženca (čezmerna pristojnost)

MEDNARODNA PRISTOJNOST V VIRIH EU

15

UREDBA 44/2001 - BUI(Uredba o mednarodni pristojnosti, priznanju in izvršitvi

sodb v civilnih in trgovinskih zadevah)

PES (danes PDEU) cilj: unifikacija zasebnega pravaOd Rimske do Amsterdamske pogodbe (slednja je del III. stebra ):

- Bruseljska konvencija- Luganska konvencija- Rimska konvencija (uporaba prava)

Prehod s konvencijske ravni na raven sekundarnega prava (v II. steber področja civilnih zadev)

81 člen PDEU (prejšnji člen 65 PES)Nadaljevanje…

- posega na vsa centralna področja MZP- le za civilne zadeve s čezmejnimi implikacijami (omejitev)- omejitve pri sprejemanju ukrepov:

ukrepi na tem področju, se lahko spreminjajo le, če je to potrebno za normalno delovanje notranjega trga/liberalno razlago

načelo subsidiarnosti: kdo lahko bolj učinkovito uredi določene zadeve? Če se ne morejo določene zadeve bolj učinkovito urediti na nacionalni ravni, se le-te uredijo na področju EU

- doseganje poenotenja/kaj pa splošna vprašanja MZP? sodniki morajo uporabiti kolizijska pravila javni red držav sporno ali EU lahko doseže unifikacijo

- je ureditev tega področja s sekundarnimi pravnimi akti učinkovitejša v primerjavi s konvencijsko ureditvijo?

uredbe za vse DČ začne veljati na isti dan, konvencije morajo DČ ratificirati in mora iti glede na vsako DČ drug datum – datum, ko jo je ratificirala

uredbe se uporabijo neposredno, konvencije zahtevajo intervencijo v nac. pravo pogoj za veljavnost konvencije je ratifikacija zadostnega števila DČ, da začne veljati

UREDBE EU: BU 44/2001, Uredba 1346/2000, BU 1347/2000, Uredba 2201/2003, Uredba 1393/2007, Uredba 1206/2001, Uredba 4/2009 – velja od 18.6.2011 (prej preži. zadeve urejene v 44/2001)

BRUSELJSKA UREDBA

Je naslednica Bruseljske konvencije (praksa SEU). Evropska komisija je pripravila predlog te uredbe s tem namenom, da se BK nadomesti BU).Uporaba: dvojni instrument ker ureja pravila o mednarodni pristojnosti + pravila o izvrševanju in priznanju sodnih odločb.

Splošna pravila:1. pravila enake in enotne interpretacije (primer)2. pravilo avtonomne interpretacije3. pravilo restriktivne interpretacije; izjema od splošne pristojnosti4. pravilo minimuma nasprotujočih odločitev

Primer: A (ang proizvajalec) -------proda-----------> B (fr kupec)

16

tožba proda drugemu

C (fr kupec)

Po ANG pravu gre za nepogodbeno obveznost, po FR pravu pa za pogodbeno obveznost.① nacionalno sodišče ----> predhodno vprašanje -------> z odločbo EU dosežemo poenostavitev (EU v svojih določbah razlaga oz utemeljuje kaj kateri pojem pomeni)② uporaba avtonomnih pojmov (EU je določila, da je večina pojmov v BUI avtonomne narave – pomeni, da morajo razlagati pojme z nameni in cilji; avtonomna razlaga: BUI in neodvisno od nacionalnih pravil)③ načelo predvidljivosti: pravila o mednarodni pristojnosti so takšna, da je predvidljivo, kje bo vložena tožba in kam naj bo vložena (Tk/Tc)④ pravilo litispendence(ista zadeva iste stranke)/pravilo o sorodnih pravdah (ista zadeva, različne stranke oz različna zadeva iste stranke)

Pred našim sodiščem je vložena tožba. Naslednje možnosti:- BUI se ne uporabi – predmet ne sodi v njeno domeno (uporabi se ZMZPP/druga uredba)- predmet je v njeni domeni, vendar se uporabijo pravila o mednarodni pristojnosti v

nacionalnih zadevah

NALOGA:Samo en akt je relevanten in tistega je treba poiskati. Najprej poiščemo primeren akt in nato se vprašamo ali smo pristojni. Ali BUI ali ZMZPP??

materialni kriterij (člen 1): civilne (odločbe EU, sodna praksa, sodišča EU) in gospodarske zadeve; izjeme (izvzete iz civilnih in gospodarskih zadev in zanje ne velja BUI): zasebna stanja, družinske zadeve, poroke in dedovanja, insolvenčne zadeve,…

personalni kriterij (člen 4): toženec ima domicil ali prebivališče v DČ EU; ta člen ni relevanten, ker določa splošno pristojnost. Izjeme:a) če Tc ni prebivalec v D EU, pa je izključno pristojno sodišče EU, se uporabijo pravila BUIb) če sta S prorogirali katero od sodišč v DČ EU, domicil v EU – vsaj 1 strankac) čeprav Tc ne bo imel domicila v EU, imel bi pa neko posl. enoto oz sedež podjetja v EU in

se spor nanaša na to poslovanje, se uporabi BUI, domneva pa se, da ima Tc domicil v EU

časovni kriterij: čas vložitve tožbe. BK <------- BUI začne veljati 1.3.2012, velja za prvotnih 14 DČ EU, brez Danske. ZMZPP se uporabi pred 1.5.2004 (SLO), po tem datumu pa se uporabi BUI. Pri uredbah je pomemben čas VLOŽITVE TOŽBE. Pri (rimski) konvenciji pa je pomemben čas SKLENITVE PRAVNEGA POSLA. (1.1.2007 – Romunija, Bolgarija; 1.7.2007 – Danska).

geografski kriterij : tožba vložena pred sodiščem EU

razmerje do drugih konvencij/do specialnejših pravnih aktov EU: Če obstaja specialnejši pravni akt EU glede mednarodne pristojnosti se uporabi ta specialnejši -----> glede znamke EU, model EU. Člen 67 naprej, člen 69 ----> a) konvencije, ki nimajo prednosti pred BUI, tiste, ki so jih DČ sprejele med seboj b) tiste konvencije, ki so jih DČ sklepale s tretjimi državami, imajo prednost pred BUI

prisotnost mednarodnega elementa: ni važno, kje se nahaja ta medn. element, ali v EU ali v tretjih državah

POGOJI MORAJO BITI KUMULATIVNO, tj vsi hkrati, IZPOLNJENI!!Na izpitu obvezno napisati pogoje BUI!!!

UPORABA PRAVIL o mednarodni pristojnosti V BU

17

Pozor: ti pogoji NISO IDENTIČNI pogojem za uporabo pravil o priznanju in izvršitvi v BUI!!!

PRIMERI:- TcA -----> domicil v SLO, EU personalni kriterij- Tc ima stalno prebivališče v Slo, državljanstvo ni pomembno saj je pers. kriterij izpolnjen- Oseba ima stalno prebivališče na HR personalni kriterij NI izpolnjen- Tc nima domicila v EU, gremo gledat če ni izpolnjena kakšna izjema od zlatega pravica; spor iz

najema nepremičnine člen 23: določena izključna pristojnost, kjer nepremičnina leži (le-ta leži v SLO) personalni kriterij je izpolnjen

- Znamka EU -------> ne uporabimo BU, ni izpolnjen 5. pogoj BUI (urejeno v uredbi o znamki EU, ki je specialnejši zakon)

Če po BUI sodišče NI PRISTOJNO in je bilo odločeno, da se uporabi BUI, potem sodišče NI PRISTOJNO. In potem niti drugih določb iz drugih zakonov ne sme uporabiti.

PRISTOJNOSTI V BUI

Bela lista => pristojnosti na katerih lahko sodišče DČ utemeljujejo pristojnost

Črna lista => prepovedane pristojnosti (čezmerne pristojnosti v nacionalnih zakonih DČ EU). Črno listo najdemo v aneksu BUI

Zakaj je pomembno, da so prepovedane? Avtomatizem priznavanja sodnih odločb DČ (če je 1 odločba odločena na podlagi BUI, se avtomatsko prizna (ne izvrši) v drugih DČ).

Namen BUI => liberalizacija pretoka sodnih odločb DČ.

F ----------------> ta odločba bo veljala tudi za EU, DČ- utemelji mednarodno pristojnost na nacionalnih zakonih na čezmernih pristojnosti.

»gre za diskriminacijo med tistimi, ki imajo domicil in tistimi, ki nimajo«

Personalni kriterij se bo ukinil (revizija).

VRSTE PRISTOJNOSTI1. splošna = enaka kot v ZMZPP, temeljna pristojnost DOMICIL TOŽENCA2. dodatne/alternativne/specialne pristojnosti = razlagajo se ozko, ker gre za izjeme od splošne

pristojnosti; zanje velja načelo predvidljivosti, kar pomeni, da so določbe tako jasne, da bo bo tožnik vedel, kje lahko vloži tožbo, toženec pa ve kje je lahko tožen

Toženec je lahko (ne pomeni diskrecije, samo nakazuje) tožen tudi v DČ EU, kjer nima domicila, vendar zgolj v naslednjih primerih, ki so določeni v BUI (5-24):

a) specialne pristojnosti (5-7) – pristojno sodišče tistega kraja, kjer se je zgodil delikt (določajo tako materialno pravo kot kolizijsko pravo)

b) mandatorne pristojnosti (8-12) – zavarovalniški, potrošniški in individualni delovni sporiZMZPP jih ne pozna. Njihov namen je varovanje šibkejših strank (zavarovanca, potrošnika in delavca), le te pa ZMZPP varuje pri prorogirani pristojnosti, vendar NE GRE za isto zadevo.

c) izključne pristojnosti (22) – jih je samo 6. V ZMZPP jih imamo več. Razlog te razlike je v tem, ker BUI ne ureja vseh civilnih in gospodarskih zadev, medtem ko ZMZPP ureja vse.

d) prorogirana pristojnost (23) – dogovor o pristojnosti med strankama

18

e) tiha privolitev (24) – podobna ureditev kot v ZMZPP

SPLOŠNA PRISTOJNOST = DOMICIL oz STALNO PREBIVALIŠČE TOŽENCA- FO => avtonomna definicija sedeža: statutarni sedež ali glavna uprava ali glavna posl. enota- PO => ni definicije, poznamo pa 2 pravili in sicer: toženec ima domicil v DČ foruma ali toženec

ima domicil v DČ, ki ni država foruma.

SPECIALNE PRISTOJNOSTI = člen 5 BUI – 7 pristojnosti:1. forum contractus (pogodbene zadeve)2. preživninske obveznosti (danes Uredba 4/2009)3. forum delicti commissi (nepogodbene zadeve)4. civilne tožbe v kazenskih postopkih5. podružnice, agencije in druge poslovne enote6. trust7. nagrada za rešitev tovora

*Forum contractus – 5(1) BUIOseba s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko tožena v drugi državi članici:1. (a) v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji pred sodiščem v kraju izpolnitve zadevne obveznosti;(b) za namene te določbe in razen, če ni drugače dogovorjeno, je kraj izpolnitve zadevne obveznosti:— v primeru prodaje blaga kraj v državi članici, kamor je bilo v skladu s pogodbo blago dostavljeno ali bi moralo biti dostavljeno,— v primeru opravljanja storitev kraj v državi članici, kjer so bile v skladu s pogodbo storitve opravljene ali bi morale biti opravljene;(c) če se ne uporabi pododstavek (b), potem se uporabi pododstavek.

BUI in BK – Razlog drugačne ureditve v BUI:=>odpraviti težave, ki jih je povzročil člen 5(1) BK :

identifikacija obveznosti, ki je podlaga za tožbo identifikacija kraja izpolnitve te obveznosti sklicevanja na kolizijska pravila foruma

Rešitev: za 2 vrsti pogodb = avtonomna definicija KRAJA IZPOLNITVE OBVEZNOSTI 5(1)(b) BUI:- kraj, kjer je bilo blago DOSTAVLJENO ali bi moralo biti dostavljeno- kraj, kjer je bila storitev OPRAVLJENA ali bi morala biti opravljena

Vendar člen 5(1)(b) BUI je ustvaril nove težave:- kako razlagati »c«?

????

UMESTITEV POGODB v člen 5(1)- pogodbe o prodaji blaga in opravljanja storitev (b)- druge pogodbe (npr o prodaji nepremičnine, VP, najemne in zakupne pogodbe, licenčne) (a)- pogodbe, ki varujejo šibkejše stranke – NE SODIJO V DOMET TEGA ČLENA; specialna ureditev

(8-12)- pogodbe o najemu nepremičnega premoženja (22)

Razlaga člena 5(1) – pomembna elementa:

19

- zadeva v zvezi s pogodbenimi razmerji- kraj izpolnitve obveznosti

=>Zadeva v zvezi s pogodbenimi razmerjiJe avtononem pojem, kar pomeni, da je treba pojme razlagati s ciljem in namenom (v skladu). Zadevi:

- Martin Peters (34/82)- Arcado proti Havilland (9/78)

Primer: JAKOB HANDTE (C-26/91)= prostovoljna obveznost, omejitev na sporazume INTER PARTES (to ne pomeni, da morajo biti individualne pravice, na kateri temelji, prostovoljne)

Nemška družba HANDTE Fd1 Fd2 (ugotovi, da imajo naprave napake)

proda proda

francosko sodišče

Sodišče se je odločilo, da NI ŠLO ZA POGODBENO RAZMERJE med Fd1 in H, je pa upoštevalo Fd1 in Fd2. H se je skliceval na to, da ne gre za pogodbeno razmerje in ga Fd2 ne more tožiti v Fr na podlagi BUI. Sodišče je tukaj opozorilo na NAČELO PREDVIDLJIVOSTI (če bi sodišče odločilo nasprotno (da gre za pogodbeno razmerje), bi kršil to načelo).

Kaj če gre za prenos pogodbe na drugo osebo? A ---------------- B C ---------------- B C vstopi v čevlje Aja => POGODBENA ZADEVA

Kaj pa obveznost iz POGAJANJ ZA SKLENITEV POGODBE primer TACCONI (It) (C-334/00) Sodišče EU je odločilo, da NE GRE za pogodbeno razmerje, čeprav obrazložitev ni bila preveč natančna.

Kaj pa spori glede neobstoja pogodbe primer EFFER proti KANTNER (38/81) Nacionalno pravo mora preučiti vsa dejstva in nato ali je pogodba veljavna ali ne. Če je veljavna je mednarodna pristojnost, če je neveljavna pa ne. Če se kasneje ugotovi, da pogodba ni veljavna – to ne vpliva na njeno mednarodno pristojnost.

=>Kraj izpolnitve obveznosti Kaj je kraj izpolnitve obveznosti? – člen 5(1) a in b (»dostavljeno ali opravljeno«)

In v primerih ko NE GRE za prodajo blaga ali opravljanje storitev?- uporabi se točka a, ki je SUBSIDIARNO PRAVILO O MEDNARODNI PRISTOJNOSTI, ki je kraj

izpolnitve obveznosti- kraj izpolnitve obveznosti – primer DE BLOOS v. BOWYER (14/76) – kraj, kjer je treba izpolniti

pogodbeno obveznost, na neizpolnitvi katere tožnik opira svoj zahtevek => torej obveznost, ki je predmet spora

20

Kraj izpolnitvene obveznosti v tej točki ni avtonomno določen; zadevne obveznosti je treba določiti v skladu s pravom, ki se za zadevno obveznost uporablja (12/67; Industrie Tessili Italiana Como proti Dunlop).

Problemi:- pomožne obveznosti – ravna se po glavni obveznosti- enakovredne obveznosti – za vsako posebej se odloči kraj izpolnitvene obveznosti- alternativne obveznosti – za vsako posebej- nadomestne obveznosti – prva obveznost ima prednost (če se kdo sklicuje)

TOČKA b Pogodba o prodaji blaga in pogodba o opravljanju storitev

- pravila iz odločb SEU se uporabljajo za obe vrsti pogodbe, razen če narava pogodbe tega ne dopušča

- kraj izpolnitve: dostava ali opravljena storitev; pristojnost sodišča se določi po KRAJU KARAKTERISTIČNE OBVEZNOSTI, ne glede na to, da katero obveznost se tož. zahtevek opira

prednost: za katerekoli te obveznosti odloča vedno isto sodišče slabost: favorizira eno stranko pogodbe (ki ima domicil)

Kraj dostave blaga in kraj opravljanja storitve- kraj dostave blaga ni določen v pogodbi oz ne izhaja iz nje- uporaba nacionalnega prava na podlagi kolizijskih pravil foruma? Točka b – namen: da se

izognemu tej uporabi kolizijskih pravil

- C-381/08 Car Trim proti Key Safety Systems: izključitev kolizijskih pravil pri prodaji blaga na daljavo …

kraj dostave B je kraj, ki je določen v pogodbi, če ni je to kraj v katerem je bilo blago dejansko izročeno kupcu – do dejanja izročitve blaga ne pride

ne daje odgovora glede relevantnosti uporabe prevozne klavzulea) ali se te sploh lahko upoštevajo pri ugotavljanju kraja dostave blaga na

podlagi določb pogodbe?b) če je kraj dostave vedno kraj dejanske izročitve blaga kupcu, potem so

marsikatere izvozne pogodbe izvzete iz točke b – končna destinacija je tretja država

- C-87/10 Electrosteel Europe proti Edil Centro pri določitvi kraja dostave na podlagi določb pogodbe je treba upoštevati tudi izraze

in klavzule, vključno s tistimi, ki so splošno znani in določeni z mednarodnimi trgovinskimi običaji (Incoterms)

EXW (franco tovarna) izročitev v tovarni prodajalca Francija : Italija

a) stranke same v pogodbi določijo kraj dostave blagab) stranke se same izrecno ne dogovorijo, določita pa prevozne klavzule c) ne izhaja iz pogodbe, ni prevoznih klavzul dejanska izročitev blaga kupcu –

običajno tam kjer ima kupec sedež

PRIMER:

21

G. Baten in ga. Kil sta se razvezala maja 1987 pred belgijskim sodiščem. Pred razvezo sta se dogovorila, da ne bosta plačevala preživnine drug za drugega, da pa bo g. Baten mesečno plačeval določen znesek za preživljanje njunega mladoletnega otroka. Ga. Kil in njen mladoletni otrok sta se naselila v občini Steenbergen na Nizozemskem. Ta jima je dodelila podporo s smislu socialne pomoči po njihovi zakonodaji, po kateri velja sistem socialne pomoči za osebe, ki prebivajo na Nizozemskem brez sredstev. Kasneje je občina na podlagi nizozemskega Zakona o splošni pomoči za izplačan znesek zahtevala povračilo od g. Batena. Ker g. Baten ni želel plačati, je vložila tožbo pred nizozemskim sodiščem.

Členi iz Zakona o splošni pomoči:93. členStroške pomoči, do zneska preživninske obveznosti po civilnem zakonu, povrne oseba: ki ne živi z družino in ne izpolnjuje ali pa v celoti ne izpolnjuje svoje preživninske obveznosti do zakonca ali mladoletnega otroka… ki ne izpolnjuje ali pa v celoti ne izpolnjuje preživninske obveznosti po razvezi………………………………………………

94. člen:Sporazum, s katerim se zakonca dogovorita, da po razvezi ne bosta imela nobene medsebojne preživninske obveznosti ali pa ta bo ta obveznost omejena na določen znesek, ne vpliva na povračilo in prav tako nima nobenega vpliva na določitev zneska, ki je predmet povračila.

Zagotovitev tega ali je oseba javnega prava (ali je ravnala oblastno), je treba preučiti predpisi nacionalnega prava, na katere se opira tožba.

Zakon o splošni pomoči (nizozemski zakon); 93 člen – gre za civilno in gospodarsko zadevo in 94 člen – ne gre za civilno in gospodarsko zadevo; oseba javnega prava ignorira veljavni sporazum, ki je veljavno sklenjen po pravilih civilnega prava) in zato ne more delovati po civilnem pravu, ampak po javnem pravu oseba javnega prava deluje oblastno!

Drugi del vprašanja: ali gre za zadevo socialne varnosti ali en? To vprašanje ni relevatno, saj smo ugotovili, da ne gre za civilno in gospodarsko zadevo. Ne sprašujem se ali so izpolnjeni kakšni so pogoji za pravico iz socialne varnosti, ampak gre za to, da je občina terjala do Batena, da plača tisto, kaj je ona namesto njega.

Več krajev izpolnitve obveznosti:Točka a:

- več krajev obveznosti – splošna pristojnost (C-256/00, Besi c proti WABAG)- kraj izpolnitve obveznosti ni v DČ (32/88, Cf. Six Construc. proti Humbert) člen 5(1) se ne

more uporabiti, pristojnost se določi po pravilih v BUI

Točka b: blago je treba dostaviti v več krajih znotraj DČ (C-386/05, COlor Drack proti Lexx)

ne sočasna pristojnost sodišč vseh krajev: kraj glavne stvari; če tega ni mogoče: podredno: pristojnost sodišča vsakega kraja dostave člen 5(1)(b) se lahko uporabi, saj določa tako mednarodno kot krajevno pristojnost – ugotoviti je treba kje je kraj glavne stvari po ekonomskih pogojih; uporabilo je podredno!

blago je treba dostaviti oz storitev opraviti v več DČ (C-204/08, Rehder proti Air Baltic) ugotoviti je treba kraj, kjer se v skladu s pogodbo opravi glavni ali del storitev (to so

lahko kraj letalske družbe, kraj prihoda, kraj odhoda? in tisto DČ so pristojne)Sodišče je sedež letalske družbe izključilo, ker se na tem mestu dogajajo le logistična dejanja, ki niso povezana s pogodbo.

22

Storitve so zelo povezane in se ne more ugotoviti glavne stvari in da so zato pristojna sodišča tako, kjer je kraj odhoda kot kjer je kraj prihoda. 5(1)(b) se uporabi.

pogodba o trgovskem zastopanju (C-19/09, Wood Floor proti Silva Trade) kraj, kjer je opravljen glavni del storitev – opredeli se na podlagi določb pogodb kraj, kjer je zastopnik dejansko pretežno opravljal obveznosti iz pogodbe kraj, kjer ima zastopnik domicil

kraj dostave blaga ni več v DČ uporaba točke a? – v določenih primerih, kadar zahtevamo izpolnitev obveznosti, ko

zahtevamo izpolnitev kupnine izključitev uporabe celotnega člena 5(1)? razlaga točke c »če se ne uporabi b, se uporabi a«

1. uporaba a in b je VEZANA na VRSTO POGODBE; a nikoli ni mogoče uporabiti za pogodbe o prodaji blaga in opravljanja storitev

2. uporaba a in b NI VEZANA na VRSTO pogodbe; če po kraju ..Druga razlaga je prevladujoča – potrditev v Predlogu Uredbe 44/2001

Prihodnost člena 5(1) BUI:- revizija BUI- člen 5(1) ostaja zelo kompleksna določba – dopolnitev s točke b je odprla številna nova

vprašanja - ali bi bilo primerno črtanje 5(1) BUI?

PONOVITEV!PRIMER:Slovenska družba A leta 2007 z avstrijsko družbo B sklene pogodbo o prodaji poslovnih prostorov v RS. Pogodba določa, da je treba kupnino plačati v RS. Družba B ne plača v celoti, zaradi česar pride med strankama do spora in SLO družba A vloži tožbo pred SLO sodiščem ter zahteva plačilo preostanka kupnine.

- Ali je slovensko sodišče pristojno, da odloča v sporu? Najprej: za kakšno zadevo gre? Gre za POGODBENO zadevo. Splošna pristojnost ne pride v poštev, saj je domicil toženca v Avstriji. Pride pa v poštev 5(1) BUI, ker ureja določa v pogodbenih zadevah.Uporabi se točka a in ne b – ker ne gre za pogodbi o prodaji blaga in ne o pogodbi opravljanja storitev. Pri točki a gre za KRAJ IZPOLNITVE ZADEVNE OBVEZNOSTI => kraj izpolnitve kupnine je v RS; kar pomeni da je SLOVENSKO SODIŠČE PRISTOJNO!

- Kako naj ukrepa slovensko sodišče, če stranki ne bi določili kraja, kjer bi bilo treba kupnino plačati?

Primer: »Fissili«; kraj izpolnitve se določi s pravom, ki se uporabi v tej zadevi. Slovensko sodišče bo za ugotovitev kraja izpolnitve poiskalo odgovor v kolizijskem pravilu »foruma« (v OZ ali DK).

- Kako naj slovensko sodišče določi mednarodno pristojnost, če bi bilo treba kupnino plačati v Beogradu?

Člen 5(1) se ne uporabi. In bo slovensko sodišče moralo priznati, da ni mednarodno pristojno, razen če bi šlo za tiho privolitev.

- Ali bi bilo enako kot v prvi alineji, če bi zadevni stranki sklenili pogodbo o prodaji 2t žita in bi žito bilo treba dostaviti v Avstriji, kupec pa ne plača kupnine, ki bi jo bilo treba plačati v RS?

Uporabi se 5(1)(b), saj je žito blago in gre za pogodbo o prodaji blaga. Tudi za plačilo kupnine se uporabi kraj dostave blage. Slovensko sodišče ni mednarodno pristojno.

23

- Kaj naj naredi slovensko sodišče v primeru iz prejšnje alineje, če iz določb pogodbe ni mogoče ugotoviti kraja dostave žita?

Kraj dejanske izročitve blaga se upošteva. Ne upoštevajo se kolizijska pravila (ne sklicuje se na »forum«). Primer: Car trims!!

- Kako naj sodišče določi mednarodno pristojnost, če je kraj dostave žita v Beogradu? Upoštevamo 5(1)(c); druga razlaga, kar pomeni, da se uporabi točka a!

*FORUM DELICTI COMMISSI (člen 5(3) BUI)V zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti pred sodišči kraja, kjer je prišlo ali kjer grozi škodni dogodek.

Dva elementa: zadeva v zvezi z delikti ali kvazidelikti

Je avtonomen pojem. Primer KALFELIS (189/87) – ta pojem zadeva vse tožbe, s katerimi se vzpostavlja odgovornost toženca in niso povezane s pogodbo v smislu člena 5(1) BU

Razmerje med členom 5(1) in 5(3) BU- 5(1) => pogodbena zadeva (sprejem prostovoljne obveznosti)- 5(3) => obveznost ne glede na 5(3) se uporabi, če se 5(1) ne uporabi- 0bveznost zaradi sporazuma

Producentska odgovornost

P ------------- K => pogodbena zadeva; 5(1)

neposredna zveza s kupcem

P ------------- K1 --------- K2 => delikt ali kvazidelikt; 5(3)

155 OZ => Odgovornost proizvajalca stvari z napako!! – odgovarja za posledice, ki jih utrpijo kupci in uporabniki

kraj škodnega dogodka

Problem:1. distančni delikti => delikti, kjer je storilec deloval v 1 državi, posledica pa nastane v 2 državi2. razpršeni delikti => posledica nastane v več državah

Avtonomen pojem.

Zajema: primer BIER (21/76)

a) kraj nastanka škodljive posledice

24

Ali zajema tudi škodo žrtvam, ki niso neposredne? – primer DUMEZ (C-220/88): pomembna je le škoda, ki je nastala neposredni žrtvi (v Nemčiji; hčeri Dumeza), ne pa tista, ki je nastala posredni žrtvi (v Franciji, Dumez).Pristojnost nemškega sodišča je podana, francoskega pa ne (zadeva Dumez).

Kaj če škodljive posledice nastopijo v več DČ? Ali lahko sodišče odloča tudi o škodi v drugih DČ? – primer Shevill (C-68/93): sistem mozaika, omejitev forum shoppinga. Shevill je tožbo vložila v Angliji. Pravilo mozaika: sodišče države, v kateri je nastala škoda lahko samo odloča o škodi, ki je nastala v tej državi (se pravi v Angliji samo to kaj je bilo v Angliji). Kaj je bilo v Franciji (posledica) pa lahko zahteva odškodnino na francoskem sodišču.

Ali pravilo iz zadeve Shevill velja tudi pri razširjanju vsebin po drugih medijih (npr splet)? E-date Advertising proti X in Martinez proti MGN (združeni zadevi 509/09 in 161/19)Upoštevati je treba TEŽIŠČE ŽRTVINIH INTERESOV – tam, kjer ima domicil (domneva) in tam lahko toži za škodo kjerkoli je nastalo po celotni EU (celotna škoda)

b) kraj ravnanja storilca

Primer Shevill – kraj, kjer ima založnik svoj sedež.

Ali lahko sodišče, ki ima pristojnost na podlagi tega, odloči tudi o škodi v drugih DČ? Kjerkoli v EU lahko zahteva vso škodo (odškodnino), če vloži tožbo v kraju ravnanja storilca. Če pa v kraju nastanka škodljive posledice pa samo tisto škodo, ki je nastala v tem kraju.

2 izbirni pristojnosti: francosko sodišče ali nizozemsko sodišče

SPECIALNE PRISTOJNOSTI (člen 6 BUI) – FORA CONNEXITATIS Atrakcije pristojnosti:

sotoženci (co-defendents) – člen 6(1) BUI Oseba s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko tožena, če je ena od več toženih oseb, tudi pred sodiščem kraja, kjer ima ena od njih stalno prebivališče, če so tožbeni zahtevki med seboj tako tesno povezani, da jih je smotrno obravnavati in o njih odločati skupaj, da bi se s tem izognili tveganju nezdružljivosti sodnih odločb, ki bi lahko bile posledica ločenih postopkov.

Namen: izogniti se tveganju nezdružljivih sodnih odločbPogoj: eden od tožencev mora imeti domicil v DČ foruma (ne tudi druge podlage!)Domicil toženca: v katerem časovnem trenutku? – takrat ko je tožba vložena (ČAS VLOŽITVE TOŽBE)

Kako ravnati v primeru kršitve evropskega patenta? – primer Primus in Goldenberg proti RochePrimus in Goldberg sta imetnika evropskega patenta za več DČ EU. Patent sta registrirala v večih državah. Razdeljen je na nacionalne patente, za katere se potem uporabijo nacionalna pravila. Nizozemska družba Roche pa je ta patent kršila. kršila pa so tudi njihove povezane družbe, ki niso imele vse sedeže oz domicila na Nizozemskem. Primus in Goldberg sta tožila na Nizozemskem vse. Sodišče temu ni ugodilo.Evropski patent razpade na nacionalne patente. … ?

Člen 7 BUI – odgovornost za obratovanje ladje, povezane s sporom o omejitvi te odgovornosti. – specialna pristojnost.

garancije ali druge intervencijske tožbe

25

nasprotna tožbaOseba s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko tožena tudi, če gre za nasprotno tožbo, ki izhaja iz iste pogodbe ali dejstev, na katerem je temeljila prvotna tožba, pred sodiščem, kjer je v teku prvotni postopek.

Primer Danvaern v Shuhfabriken Otterberck (C-341/93)

zadeve iz pogodbe, povezane s tožbo v zvezi stvarnimi pravicami na nepremičnini

IZKLJUČNA PRISTOJNOST – člen 22 BUIVelja ne glede na domicil toženca (ni pomembno) – tudi, če ga nima v EU.Posledice: sodišče krši izključno pristojnost5 izključnih pristojnosti

stvarne pravice na nepremičninah in najem nepremičnin veljavnost ustanovitve, ničnost ali prenehanje PO ter veljavnost odločitev njihovih organov veljavnost vpisov v javno knjigo registrirane pravice industrijske lastnine glede njihove veljavnosti izvršitev sodnih odločb

Primer: Sodišče krši izključno pristojnost. Izključno pristojno je nemško sodišče. Francosko sodišče krši BUI. Ali lahko slovensko sodišče zavrže izvršljivo sodno odločbo? Mora izdati odločbo v kateri zavrne razglasitev izvršitve sodne odločbe, ker se nanaša na vse DČ – to določa BUI. ZMZPP pa v istem primeru določa, da zavrne samo takrat, ko se krši izključna pristojnost slovenskega sodišča.

Vse izjeme od splošne pristojnosti se OZKO razlagajo. 5 jih je samo zato, ker BUI ureja le del civilnih zadev.

=>Spori glede nepremičnin pravice in rem na nepremičnem premoženju najem nepremičnega premoženja

Primer: Oseba A s stalnim prebivališčem v Sloveniji je prodala osebi B s stalnim prebivališčem v Italiji hišo in del zemlje, ki se je nahajalo v Sloveniji. Isti dan je kupec plačal 10% dogovorjene cene, po dogovoru pa je bilo treba preostali del kupnine plačati najkasneje v štirih mesecih po sklenitvi pogodbe. Ker se to ni zgodilo, je prodajalec od kupca v skladu s pogodbo zahteval odškodnino. Ali zadeva sodi pod izključno pristojnost v členu 22(1) BUI? Ne gre za spor o stvarni pravici na nepremičnini, ampak za spor o obligacijski pravici.Treba je ugotoviti ali gre za stvarno ali obligacijsko pravico!

Primer: Oseba A s stalnim prebivališčem na Nizozemskem je od osebe B iz Slovenije za en mesec najela njeno hišo v Piranu, da bi tam preživela dopust. Najemna pogodba je med drugim določala, da mora najemnik hišo primerno vzdrževati in odpraviti vso škodo, ki jo povzroči. Po trenutku, ko je oseba A preživela dopust v tej najeti hiši, je oseba B tožila osebo A zaradi škode, ki jo je povzročila v hiši, med drugim, ker je poškodovala preprogo in pečico z varnostnim mehanizmom. Ali se lahko uporabijo določbe o izključni pristojnosti v členu 22(1) BUI?Tudi takrat, kadar gre za najem nepremičnine (spor o tem oz o nepremičnem premoženju). Kaj pa spada pod najem? Vsi spori, ki zadevajo pravice in obveznosti najemodajalca in najemnika glede nepremičnega premoženja. Sem sodi tudi plačilo najemnine.

=>Najem nepremičnega premoženja

26

Gre za dodatno izključno pristojnost. Pristojno je lahko tudi sodišče, kjer ima toženec stalno prebivališče. Pogoji (kumulativno morajo biti izpolnjeni):

začasna zasebna uporaba za največ 6 zaporednih mesecev; najemnik je FO; najemnik in najemodajalec imata stalno prebivališče v isti DČ.

Primer: A/B – Nemčija 2 izključniNepremičnina – Italija pristojnosti

Nemško in italijansko sodišče katero je pristojno? Upoštevati je treba litispendenco. Če je na italijanskem sodišču prej bila vložena tožba, ima italijansko sodišče izključno pristojnost.

=>Registrirane PIL (pravice intelektualne lastnine) V postopkih, ki so v zvezi z registracijo ali veljavnostjo patentov, znamk, modelov ali drugih podobnih pravic, ki jih je treba deponirati ali registrirati, sodišča države članice, v kateri je bila vložena prijava za deponiranje ali registracijo, v kateri se je deponiranje ali registracija izvedla ali se na podlagi pravnega akta Skupnosti ali mednarodne konvencije šteje za izvedeno.Za svojo veljavnost potrebujejo registracijo.

Druge podobne pravice => dodatni varstveni certifikat (nastopi, ko preneha patent; za zdravila _______________), žlahtniteljska pravica (varstvo nove sorte rastlin)

Avtorske pravice => ni potrebna registracija; lahko pa se prijavi, za zavarovanje, v avtorski agenciji- nastane ne glede na registracijo- varuje nematerialne dobrine, medtem ko pa stvarne pravice varujejo materialne (fizične)

Zakaj je določena izključna pristojnost za te primere? Ker imajo nek javni vidik. Podeljuje jih država (oz državni organi) in s tem gre za izvrševanje oblasti – suverena dejanja; prišlo bi do omejevanja suverenosti države in zato imajo izkjučno pristojnost za te primere.

Spor glede imetništva patenta – primer Duijnstee v Goderbauer (288/82)Ne sodijo v izključno pristojnost, ker gre za vprašanje imetništva – v poštev pride splošna pristojnost (domicil).

Kaj pa spori glede kršitev PIL? Ne, ker ne gre za veljavnost (ničnost, prenehanje,..) PIL. V poštev prideta splošna in deliktna (5(3) BUI) pristojnost.

Kaj pa pogodbeni spori, katerih predmet so PIL? Ne, spet ne gre za veljavnost. V poštev pride splošna pristojnost in člen 5(1).

MANDATORNE PRISTOJNOSTIVeljajo za:

zavarovalce, zavarovance in upravičence potrošnike delavce

So določene zaradi varstva šibkejših strank. Nad to pristojnostjo je le izključna pristojnost in pristojnost na podlagi tihe privolitve. Neupoštevanje mandatornih pristojnosti pomeni razlog za zavrnitev priznanja odločbe (razen za delavce!) Šibkejša stranka ima izbiro, močnejša lahko vloži tožbo zgolj v državi članici, kjer ima šibkejša stranka domicil. Odstop od teh posebnih pristojnosti je mogoč le ob izpolnjevanju posebnih pogojev, hkrati pa morajo biti izpolnjeni tudi formalni pogoji iz člena 23 (prorogatio fori).

27

=>Pristojnost v zavarovalih sporihShema pristojnosti:

Tožba zoper zavarovalnico se lahko vloži: V DČ, kjer ima zavarovalnica domicil ali V DČ, kjer ima tožnik domicil ali V primeru sozavarovalnice v DČ, kjer je začet postopek zoper vodilno zavarovalnico V primeru zavarovanja odgovornosti ali nepremičnin tudi pred sodiščem v kraju, kjer

je prišlo do škodnega dogodka Zavarovalnica lahko tožbo zoper zavarovalca, zavarovanca ali upravičenca vloži samo v DČ,

kjer ima ta domicil

=>Pristojnost v potrošniških sporihZgolj za potrošniške pogodbe! Gre za varstvo potrošnika.

Pogoji:1. kupec je potrošnik (osebna raba, izven poklicne ali pridobitne dejavnosti) – problem

mešanih pogodb (Bay WA v Gruber; C-464/01): vez med pogodbo in opravljanjem dejavnosti je marginalna (potrošniški spor) 3 delni test:

a) vsebina, narava, namen pogodbe in objektivne okoliščine sklenitve pogodbeb) druga stranka je/ni vedela za namen sklenitve pogodbe in okoliščine sklenitvec) druga stranka se ni mogla zavedati privatnega namena pogodbe

in

2. Potrošniška pogodba: pogodba o prodaji blaga na obroke ali

pogodba o posojilu z obročnim odplačevanjem ali oblika posojila za financiranje prodaje blaga ali

drugi primeri, če je bila pogodba sklenjena z osebo, ki opravlja gospodarsko ali poklicno dejavnost v DČ, v kateri ima potrošnik domicil, ali če na kakršenkoli način usmerja to dejavnost v DČ ali več držav, vključno s to DČ, pogodba pa spada v okvir te dejavnosti – primer Gabriel v Schlank&Schlick (C-96/00): pogodba je bila nezdružljiva z nagrado (šlo je za potrošniški spor!); recimo avstrijska IKEA oglašuje v RS

Ali se v sledečem primeru uporabi posebna pristojnost v potrošniških sporih?a) Oseba A se odloči počitnice preživeti na Škotskem. Preko interneta rezervira letalsko karto za

Edinburgh. => Ne.

b) Oseba A se odloči preživeti počitnice na enem izmed grških otokov. Turistična agencija mu organizira let in namestitev v hotelu. => Ja, ker ne gre samo za prevoz.

Sistemi pristojnosti Potrošnik lahko zoper dobavitelja vloži tožbo:

a) V DČ, kjer ima potrošnik domicil alib) V DČ, kjer ima dobavitelj domicil alic) V DČ, kjer ima poslovno enoto, če spor izvira iz poslovanja te enote.

28

Dobavitelj lahko vloži tožbo le v DČ, kjer ima potrošnik domicil.

=>Odstop od mandatornih pristojnosti (morajo biti izpolnjeni formalni pogoji v 23. členu)Je možen s sporazumom, vendar le v posebnih primerih:

če je sklenjen po nastanku spora ali če omogoča potrošniku, da sproži postopek pred sodišči v DČ, ki niso navedena s

temi posebnimi pravili ali če je sklenjen med potrošnikom in drugo pogodbeno stranko, ki imata v času

sklenitve pogodbe stalno ali običajno prebivališče v isti DČ, in ki določa pristojnost sodišča te DČ, če to ni v nasprotju s pravom zadevne DČ.

=>Pristojnost v individualnih delovnih sporih samo za spore iz individualnih pogodb o zaposlitvi zahtevki morajo izvirati iz pogodbe o zaposlitvi delodajalec lahko vloži tožbo napram delavcu le v DČ, kjer ima delavec domicil delavec ima več izbire

PROROGATIO FORI – PROROGIRANA PRISTOJNOST Kakšen položaj ima v hierarhiji pravil o pristojnosti? Nima vpliva na pravila o izključni pristojnosti in na tiho privolitev – primer Elefanten (150/80). Ni razlog za zavrnitev priznanja. Prorogirana pristojnost je izključna, razen če se stranke ne dogovorijo drugače – pazi! – ni isto kot v členu 22 BU! 23 BUI => izključene so vse pristojnosti, ki so hierarhično nižje od prorogirane pristojnosti (tako je treba razlagati ta člen!!) – ni izključna v primerih v členu 22 BUI!! Ni omejena le na spore iz pogodbenih razmerij; stranke se lahko sporazumejo v vseh sporih, ne samo iz pogodbenih razmerij, lahko tudi iz nepogodbenih razmerij. Tudi nevtralni forum; ni treba da je forum povezan oz v zvezi s strankami (izberejo ga lahko sodišča).

Velja med strankami sporazuma – izjeme:1. 201/82, Gerling 2. 71/83 Russ proti Haven => pride do nasledstva stranke; prevzame tudi vse pravice in

obveznosti iz pogodb (namesto A-ja, nastopi C, za katerega velja enako kot za A-ja)

Pogoji za veljavnost prorogacijskega sporazuma:

1. Vsaj ena stranka sporazuma mora imeti domicil v EU Kaj pa če nobena stranka nima domicila v EU? To mora sodišče upoštevati. V katerem trenutku mora stranka imeti domicil v EU? Ni pomembno, če v času sklepanja pogodbe ali v času vložitve tožbe. Ni jasno zapisano.

2. Formalni pogoji: dogovor o pristojnosti mora biti sklenjen:a. v pisni obliki (da je jasno kaj so hotele stranke) ali potrjen v pisni obliki

(24/76 Estatis Salotti proti RÜ WA) – odmik od tega lahko postavlja problem; alib. v obliki, ki je v skladu s prakso, ki je ustaljena med strankama – dokaz o ustaljeni

praksi med strankama (avtonomen pojem); alic. v mednarodni trgovini v skladu z mednarodnimi trgovskimi običaji, ki so znani

strankam ali bi jim morali biti znani in ki so splošno priznani v mednarodni trgovini in redno upoštevani s strani strank pogodb istega tipa v okviru zadevne panoge.

- najbolj se odmika od pisnosti- zagotoviti čim enostavnejše sklepanje pogodb- b in c => izjemi od a

29

Formalne zahteve v 23 BUI so izčrpno navedene (C-159/97, Castelli proti Trumpy prevozna pogodba med tujima strankama)

Ni podana izključna pristojnost – še en pogoj za veljavnost (pred 1 in 2)

ALI JE VELJAVEN PROROGACIJSKI SPORAZUM O IZBIRI SODIŠČA? Stranke se lahko odločijo za splošno prorogacijo, po kateri je za vse bodoče spore med strankami pristojno določeno sodišče v DČ (splošna prorogacija NI DOVOLJENA!!). Stranke izberejo pristojnost sodišč dveh držav članic – primer Meeth v Glacetal Sarl (23/78) – nemška in francoska stranka: dogovor, da bo za nemško stranko pristojno nemško sodišče, za francosko stransko pa francosko sodišče; sodišče je odločilo, da je dopustno! Iz člena 23 BU:

‘’Če so se stranke, od katerih ima vsaj ena svoje stalno prebivališče v državi članici, dogovorile, da mora biti za spore, ki so ali ki bodo mogoče nastali v zvezi z določenim pravnim razmerjem, pristojno določeno sodišče ali sodišča določene države članice, je pristojno to sodišče oz. so pristojna sodišča te države članice. Ta pristojnost je izključna, razen če se stranke niso dogovorile drugače.’’ lahko prorogirata eno DČ, ne pa več DČ (iz sodne prakse je mogoče zaslediti, da so lahko veljavni zaradi avtonomije volje strank; naj se upošteva VOLJA STRANK!)

Stranke geografsko ne določijo pristojnega sodišča. Npr: »pristojno je sodišče, kjer ima prevoznik svoje mesto poslovanja« => veljaven sporazum.Če je to besedilo objektivno in je opis sodišča tako, da je nedvoumno mogoče ugotoviti, katero sodišče je to.

Prorogacijski sporazum ne velja, če gre za izključno pristojnost!

Haaška konvencija o izbiri sodišča (2005)- ko bo začela veljati, bo dopolnila 23 člen BUI - sporazum o izbiri sodišč (ne za potrošnike in delavce)- vsebuje tudi določbe o priznanju in izvršitvi v zvezi s tem - odločba EU 2009/397 – sprejem konvencije – nadaljnja soglasja- konvencija SE uporabi:

1. če stranki izbereta sodišče države podpisnice in2. ima saj 1 stranka domicil v državi, ki je podpisnica, ni pa DČ EU

- konvencija SE NE uporabi za priznavanje ali izvrševanje sodnih odločb med DČ EU

PRISTOJNOST NA PODLAGI TIHE PRIVOLITVE (člen 24 BUI) Poleg pristojnosti, ki izhaja iz drugih določb te uredbe, je pristojno tudi sodišče države članice, pred katerim se toženec spusti v postopek. To pravilo pa ne velja,

- če se je spustil v postopek, da bi ugovarjal pristojnosti ali - če je v skladu s členom 22 izključno pristojno drugo sodišče.

Izjemi od člena 24 BUI!

Ali je tiha privolitev dopustna tudi v primeru mandatorne pristojnosti? – zavarovalni in drugi spori; C-111/09 Vienna Insurence Group

Ali se lahko uporabi ta določba, če: - sta se stranki dogovorili za pristojnost drugega sodišča?- če toženec ni zgolj ugovarjal pristojnost, ampak se je spustil tudi v odgovor na materialna

vprašanja? – ugovarjati je treba takojOdgovor na ti vprašanji najdemo v primeru Elefanten Schuh v Jacqmain (150/80).

30

Stranki lahko konkludentno spremenita svojo prvo odločitev – se odločita za drugo sodišče. Ki ni bilo prorogirano.

V primeru, da je bilo dogovorjeno za nemško sodišče, tožba vložena v RS; ni ugovarjal in se ni spustil v … Člen 26 BUI.

HIERARHIJA PRAVIL O PRISTOJNOSTI V BUI:1. Izključna pristojnost (NE)2. Pristojnost na podlagi tihe privolitve (NE)3. Mandatorne pristojnosti v zavarovalnih, potrošniških in delovnih sporih (NE)4. Prorogatio fori (NE) – 23 BUI5. Splošna pristojnost (domicil toženca)6. Specialne pristojnosti

Ali je trditev pravilna? Če slovensko sodišče na podlagi pravil o pristojnosti v členih 2 in 5 – 24 BUI ugotovi, da je podana njegova pristojnost, potem ni nobenega zadržka več, da o zadevnem primeru ne bi odločilo.

LITISPENDENCA in SORODNA PRAVDA Obravnavanje problematike, ki se pojavi, ker teče postopek v različnih državah članicah.

Namen teh institutov: ??

Temeljne razlike med litispendenco in sorodnimi pravdami- pogoji za litispendenco so strožji kot za sorodne pravde (sorodne pravde so bolj ohlapen

pojem)??

Člen 27 in 28 BUI

=>LITISPENDENCA Če gre za 1 zahtevek iz pogodbenega razmerja in za 1 zahtevek iz nepogodbenega razmerja, ne gre za litispendenco, ampak za sorodni pravdi. Gre za ssti zahtevek med istima strankama.

Pojem istega zahtevka – primeri Gubisch (144/86), The Macilj Rataj (c-406/92), Gantner Elevtronic (C-111/01)

31

avtonomen pojem »the same cause of action« (centralno vprašanje za oba zahtevka) ista dejanska in pravna podlaga

Litispendenca zajema vse situacije pred sodišči DČ, ne glede na domicil toženca Overseas Union Insurence (C-351/89).

Pojem iste stranke – primer Tatry (C-406/92) več strank? Isti interesi!

Kako v takem primeru ravnajo sodišča? Vsa sodišča razen tistega, ki je prvo začelo postopek, po uradni dolžnosti prekinejo svoje postopke, vse dokler se ne ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek. Ko se ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek, se vsa sodišča razen tistega, ki je prvo začelo postopek, izrečejo za nepristojna v korist tega sodišča.

Ali se člen 27 BUI upošteva tudi, če je v drugi DČ utemeljena pristojnost na nacionalnih pravilih?Francosko sodišče I. – ni določilo pristojnosti po BUISlovensko sodišče II. – naše sodišče bo moralo upoštevati prej začeto pravdo v Franciji Če bi francosko sodišče izdalo odločbo o tej pravdi, in bi pri nas ta zadeva že bila končana, bi ta odločba iz Francije bila pri nas neveljavna.

Postopek se začne v tretji državi – litispendenca?? BUI nima določb o tem. Ampak če tega BUI ne ureja še ne pomeni, da je to problem. To urejajo nacionalni predpisi – upošteva prej začeto pravdo v tretji državi.

Torpedne tožbe => SEU je odločilo, da torpedne tožbe nimajo vpliva na litispendenco. Sodišče S I. – počasno sodiščeSodišče A II. Ali mora A upoštevati prej začeto pravdo S-ja? A bo moralo počakati.

=>SORODNE PRAVDE So tiste, ki so tako tesno povezane med seboj, da se zdita njihova skupna obravnava in odločanje o njih smiselni, da bi se s tem izognili nevarnosti nezdružljivih sodnih odločb, ki bi izhajale iz ločenih postopkov. Drugo sodišče lahko prekine postopek (ne po uradni dolžnosti). Na zahtevo ene od strank se lahko druga sodišča izrečejo za nepristojna, če pravde tečejo na prvi stopnji, pod naslednjimi pogoji:

če je sodišče, ki je prvo začelo postopek, pristojno za odločanje v zadevnih postopkih če pred prvim sodiščem postopek še vedno teče zahtevki so povezani če nacionalni zakon dovoljuje združitev pravd (z novelo BUI se bo ukinilo)

RAZLAGE ODLOČB:

1) C-327/10

Dejansko stanje – spor med banko – tožnica (Češka) in nemškim državljanom (zadnji znan domicil na Češkem; sedanji domicil pa ni bil znan). Šlo je za potrošniški spor v zvezi s posojilom.

32

Dogovor med strankama: pristojnost češkega sodišča (v določenem kraju – kjer ima Češka banka sedež). Banka je tožila pa na drugem češkem sodišču (leta 2008). Ali je bil dogovor med strankama veljaven glede na to, da gre za potrošniški spor? Dogovor je bil neveljaven , kjer gre pri potrošniških sporih za mandatorne pristojnosti. Toži se lahko v kraju stalnega prebivališča, vendar toženčevo (potrošnikovo) stalno prebivališče ni znano (svoj domicil – ni bilo mogoče tega ugotoviti).

Problemi:- neznano stalno prebivališče- personalni kriterij kadar ima toženec svoj domicil v eni izmed DČ EU

Vprašanje ali se sploh uporabi MZP - ali se uporabi češki MZP.Izjeme personalnega kriterija (pravna podlaga za izjeme člen 4 BUI a in b):

a) izključna pristojnost sodišča v EUb) prorogatio fori sodišča v EUc) spori s šibkejšimi strankami (domicil v DČ EU nima, ima pa neko podružnico;

člen 8-21)d) C-412/98 Group Josi proti UGIC tudi v primeru tihe privolitve – tudi ta pomeni

izjemo; v tej zadevi družba, ki je tožila ni imela domicila v DČ EU – ali je pomembno tudi tožnikovo stalno prebivališče?

Ali se nam zdi, da to spada med izjeme, saj tega zakon ne določa? Najdemo elemente da to ne drži, vendar je večinsko stališče tako, da je tiha privolitev izjema (izjema personalnega kriterija) – po mnenju profesorice je to zelo vprašljivo. Odločitev SEU: katero sodišče je mednarodno pristojno?

- V takem primeru se lahko upošteva ZADNJE ZNANO STALNO PREBIVALIŠČE POTROŠNIKA, ki pa ne sme biti izven DČ EU – zato je pristojno češko sodišče (če je izven DČ EU, potem se BUI ne uporabi)

Če se stalno prebivališče ne more ugotoviti in domicil v EU => izjema personalnega kriterija (pomen teh odločb)

2) C-509/09 in C-161/10

Na strani 5, točka 3 in paragraf 24; paragraf 42 Nonstop piše o naveznih okoliščinah, ampak ne gre za to ampak za kriterije mednarodne pristojnosti. Dejansko stanje: C-509/09 => spor med X (stalno prebivališče v Nemčiji; tožbo je vložil v Nemčiji) in neko družbo (sedež v Avstriji; izpodbijali so pristojnost nemškega sodišča) C-161/10 => tožba je vložena pred evropskim sodiščem

Navezuje se na 5(3) člen BUI (44/2001) kraj škodnega dogodka:- kje je storilec deloval- nastanek posledice

Kako se kraj škodnega dogodka razlaga v zvezi z mednarodno pristojnostjo, ko gre za kršitev osebnostnih pravic na spletu? to je bilo bistveno vprašanje.

Razpršeni delikti => posledice v večih državah za to vrsto delikta gre v tem primeruPRIMER FIONA SHEVILL (tiskani medij):

kršitev osebnostnih pravic v primerih tiskanih medijih zahteva odškodnino samo v kraju kjer je škoda nastala

33

SISTEM MOZAIKA – sicer velja tudi za kršitve osebnostnih pravic z drugim medijem, vendar ne velja za splet; velja, če gre za kršitev v tiskanih medijih

Sodišče je postavilo drugačno pravilo - kraj: CENTER ŽRTVINIH INTERESOV (običajno je to domicil) lahko zahteva celotno odškodnino; celotna škoda:

v kraju škodljive posledice lahko toži – ampak samo tisti del odškodnine v tistem kraju oz v tisti državi

v kraju kjer je storilec deloval – celotna škoda na večih sodiščih kombinirani princip s Shevill in novim primerom

KOLIZIJSKA PRAVILA (uporaba prava)

= posredno (kolizijsko) urejanje razmerij z mednarodnim elementom Neposredno urejanje ima prednost pred posrednim urejanjem.

Primer SLO državljan študira pravo na kanadski univerzi. Ima dekle, ki je Francozinja, je pa kanadska državljanka. Skupaj imata otroka.Imamo opravka s 3 pravnimi redi: francoski, kanadski in ameriški.

Kolizijsko pravilo nam pove katero pravo uporabiti, kadar imamo opravka z večimi pravnimi redi. Pove nam s katerim materialnim pravom bomo prišli do rešitve – ne pove nam neposrednega dogovora. Poiskati je treba najrelevantnejši stik.

Imajo svojo strukturo. 3 vrste:1. odkazni pojem – tisto, kar navezujemo (recimo pravno razmerje)2. navezni pojem – tisto, s čimer navezujemo (pove nam katero znamenje življenjskega pojava

pokaže na uporabo prava – navezne okoliščine; recimo domicil)3. uporabljeno pravo – tisto, po čem navezujemo

Kako ukrepati v primeru pravne praznine? Ne pomeni, da avtomatično uporabimo SLO domače pravo (ZMZPP). Take primere določa člen 3 ZMZPP (pravne praznine) – uporaba nekih načel!

Primer kolizijske norme v ZMZPP: »Za pravno in poslovno sposobnost FO se uporabi pravo države, katere državljan je.«

- odkazni pojem = pravna in poslovna sposobnost- navezni pojem = državljanstvo- uporabljeno pravo = pravo države – recimo naš zakon določa francosko pravo ne uporabi

se samo materialno francosko pravo ampak tudi kolizijsko francosko pravo, ki nas lahko napoti drugam; zato poznamo SISTEM ZAVRAČANJA (splošni del kolizijskega prava)

»Za nepogodbeno odškodninsko odgovornost se uporabi pravo, kjer je bilo dejanje storjeno.«NAVEZNE OKOLIŠČINE:

Vrste:

1) osebne (državljanstvo) in stvarne (kraj, kjer se dejanje opravi, kraj kjer se pogodba sklene..)

34

2) neposredno navezovalne in okvirne – glede na navodilo organu, ki uporablja kolizijsko pravilo »fast and hard rules« (navezovalne), najtesnejša vez z življenskim primerom (okvirne – ima veliko manevrskega prostora) Primarno so pri nas neposredno navezovalne, čeprav obstajajo tudi okvirne.

3) proste in kompleksne Kompleksne = uporaba večih prav:

- kumulativne (37/2 ZMZPP) uporaba 2 pravnih redov (čim bolj trdno in širše priznano)

- alternativne (33 ZMZPP) želi doseči veljavnost nekega pravnega posla; želimo doseči nek konkreten določen cilj (dosega ciljev)

- subsidiarne (11 ZMZPP) gre za to, da mi sploh pridemo do nekega cilja (ne zasledujemo ga) oz rezultata (ne do določanja)

- distributivne (34 ZMZPP) za razne dele pr. razmerja se uporabi različno merodajno pravo

4) stalne (= so prostorsko in časovno fiksirane;recimo lega nepremičnine, kraj sklenitve pogodbe … ) in spremenljive (= prostorsko in časovno niso fiksirane; lega premične stvari – lastninskopravni spor – avto; mobilni konflikt tega naše kolizijsko pravo ne določa, državljanstvo)

Metode naveznih okoliščin:

Poznamo dve metodi: aprioristična in posterioristična

Aprioristična velja za kontinentalni sistem. So že vnaprej določene, s tem se zagotavlja pravna varnost, saj stranke vedo katero pravo se bi uporabilo. Pomanjkljivost te metode pa je to, da je lahko navezna okoliščina samo naključna (tista, ki jo sodišče predvidi) in ni najtesneje povezana.

Posterioristična je obratna od aprioristične. Prednosti aprioristične so pomanjkljivosti posteriotistične in obratno. Slabost je pravna varnost.

Kako je v ZMZPP? Primarno se je zakonodajalec odločil za aprioristično. Je pa naredil nek kompleks med aprioristično in posterioristično metodo v členu 2 ZMZPP – IZKLJUČITVENA KLAVZULA – zakonodajalec derogira samega sebe – lahko uporabi drugo metodo kot pa tisto, ki je odločena v zakonu; zgolj izjemoma (malo primerov). Vendar klavzula ne velja za primer, ko stranki izbereta pravo – ko sta izkoristile avtonomijo volje (pogodbeno razmerje).

30. člen ZMZPP = odškodninska odgovornost

Avstrijska stranka in slovenska stranka => Ali lahko izberejo pravo, ki nima nobene povezave s primerom? Recimo švicarsko? Lahko. Upošteva se, ko imata pravico izbrati pravo, ampak tega ne izkoristita.

KOLIZIJSKA PRAVILAVrste

- enostranske oz enostavne in večstranske (npr 18 ZMZPP)

35

Enostranske (samo eno: 15/2 ZMUPP) vedno napotujejo na uporabo domačega prava, večstranske pa napotujejo na uporabo prava katerekoli države sveta. Ne zamenjevat z enostranskimi in večstranskimi pravili o mednarodni pristojnosti, saj ta ne napotujejo, ampak določajo mednarodno pristojnost.

Spremenimo pravilo v enostransko kolizijsko pravilo … 18 ZMZPP: »Za lastninskopravna razmerja in druge pravice na stvareh se uporabi pravo kraja, kjer je stvar.« Za lastninskopravna razmerja in druge pravice na stvareh se uporabi slovensko pravo. Tudi če dodamo: če se stvar nahaja v RS, je še vedno enostransko pravilo.

- samostojne in nesamostojne Samostojne napotujejo na merodajno pravo. To so vsa, ki so določena v drugem poglavju ZMZPP. Nesamostojne dopolnjuje samostojne (določene v prvem poglavju ZMZPP; primer: zavračanje). Nesamostojno kolizijsko pravilo samo po sebi ne more napotiti na uporabo prava; samo s samostojnim kolizijskim pravilom.

Pravna narava

Prisilnopravna so tista, ki jih mora upoštevati sodnik, če napotuje na indijsko pravo, mora to upoštevati! Sodnik jih upošteva po uradni dolžnosti. Pri nas so kolizijska pravila prisilnopravne narave. Dispozitivna so tista, ki se upoštevajo in uporabijo samo na predlog strank.

Pravna načela

1. načelo pravičnosti Temeljno načelo, iz katerih potem izhajajo ostala načela. V MZP pomeni, da je treba uporabiti tisto pravo, ki je najbolj ustrezno in primerno – ni isto kot pri civilnem in kazenskem postopku.

2. Načelo enakopravnosti Pomeni, da so vsi pravni redi enakopravni, nobeden ni bolj pomemben. Kje se kaže v ZMZPP napotujejo na uporabo pravo države sveta (avtonomija volje); pri zapolnjevanju pravnih praznin, večstranska kolizijska pravila, družinski spori (sklenitev ZZ, razveza ZZ…). Zakonodajalec ni dal prednosti našemu pravu.

3. Načelo harmonije To načelo se doseže z enakopravnostjo.

4. Načelo varstva šibkejšega (potrošniki, otroci) Odstopanje od načela pravičnosti; s tem to načelo ne krši.

5. Načelo tesnejše veze z življenjskim primerom. Recimo tam kjer nepremičnina leži.

6. Načelo avtonomije (kolizijsko avtonomija ni enako kot materialna avtonomija) Kolizijska avtonomija je možna samo na področju MZP (lahko nadomestijo dispozitivne in kogentne določbe); izjemo = javni red (področje pogodbenega prava).

7. Načelo pravne varnosti kolizijska pravila naj bodo vnaprej določena; gre za težnjo k aprioristični metodi.

8. Favor negotii kolizijska pravila so v korist izgovorjenega

9. Favor leasi kolizijska pravila so v korist oškodovanca (30 ZMZPP)

36

10. Favor divortiti kolizijska pravila so v korist razveze zakonske zveze (kadar eno pravo ne dopušča razveze)

11. Načelo integritete naj se za eno pravno razmerje uporabi eno merodajno pravo; izjema ko je to razumno

UPORABA TUJEGA PRAVA (tuje materialno pravo)

Kolizijska metoda odstopa od absolutne teritorialne suverenosti/sodelovanje. Ko se uporabi tuje pravo. Za to, da se doseže neko sodelovanje med pravnimi redi.

Problemi pri uporabi tujega prava:- narava norm (ker niso kogentne – ne uporabijo tujega prava)- ni mogoče ugotoviti vsebine tujega prava (lahko se uporabi domače ali sorodno pravo)- stroški, čas (lahko traja dlje časa mora ugotoviti ali je mednarodno pristojen;

ugotoviti mora tudi vsebino tujega prava- pravne praznine v tujem pravu (iskati je treba literaturo v tistem pravu, sodno prakso

tistega prava, …)

Kako naj se sodnik seznani s tujim pravom?- Tuje pravo kot dejstvo breme ugotavljanja vsebine tujega prava je na strankah (če uspe

stranka dokazati potem se uporabi tuje pravo, če ne pa se uporabi domače pravo).- Tuj e pravo kot pravo (sodnik mora po uradni dolžnosti ugotoviti kakšna je vsebina

tujega prava) tako je pri nas!

Kako ukrepati v primeru, ko vsebine tujega prava, ni mogoče ugotoviti? 12 člen ZMZPP

PRIMER: Imamo spor med avstrijskim tožencem in avstrijskim tožnikom glede neizpolnitve pogodbe, ki jo je treba izpolniti v SLO. SLO sodišče zavrne mednarodno pristojnost na podlagi člena 56 ZMZPP v povezavi z členom 2 ZMZPP. Ali je ravnalo pravilno? Ni ravnalo primerno (glede izključitvene klavzule). Ni ravnalo pravilno, ker je zamenjala pravila o mednarodni pristojnosti in kolizijskih pravilih.

ZAVRAČANJE (renvoi), IZIGRAVANJE, INTERLOKALNO PRAVO in VZAJEMNOST= nesamostojne navezne okoliščine

Zakon ne daje točne rešitve, včasih sploh ne da rešitve, ker tega ne ureja.

I. ZAVRAČANJE (renvoi) – člen 6 ZMZPP

Je institut, ki obrne »osnovno pravilo« na glavo. Primer FORGO (1897): francosko sodišče si postavi eno najbolj kontroverznih vprašanj v MZP. Forgo je bil bavarski državljan, živel je pa v Franciji že od 5. leta in ni nikoli dobil zakonskega domicila v Franciji. Ni imel potomcev, je pa v Franciji zapustil neko premoženje.

Fkn napotitev bavarsko pravo, ki uporabi MP in KP

domicil zavračanje

37

napotitev (sprejeto!) dejanski domicil ima v Franciji

Fkn sprejme dejstvo, da so pristojni oni dobili so vso premoženje.

Vprašanje je, kakšen je obseg odkaza na tuje pravo, ki ga določa domača kolizijska norma (kn).Ali se napoti na tuje MP ali na celotno pravo, vključno s KP? Napotitev zgolj na materialno pravo je STVARNO NAPOTILO, kar pomeni, da NI ZAVRAČANJA. Akn -------------------> Bmp

A -------------------> B - ni zavračanjaA -------------------> Bkn -------------------> A - zavračanje (NAPOTILO ZA NAZAJ)A -------------------> Bkn -------------------> C - zavračanje (NAPOTILO ZA NAPREJ)Napotilo na celotno tuje pravo = CELOTNO NAPOTILO - posledice: ZAVRAČANJE

Predpostavke, ki morajo biti kumulativno podane vse:1) teoretična predpostavka2) kolizijske norme države foruma in države na katero so te norme napotile, so različne (če niso

različna, potem ne gre za zavračanje)3) ustrezno dejansko stanje; kar pomeni, da morajo dejstva ustrezati različnim kolizijskim

normam iz prejšnje točke

Razlogi za in proti zavračanju:Za: indiciran red = nedeljiva celota (sestavljena iz različnih pravnih norm, KN in MP) in razlogi pravne varnosti (Postavimo se v čas Sovjetske zveze in Jugoslavije. Dva sta se želela poročiti. Stric in nečakinja. Švicarsko pravo je to prepovedalo. Švicarska kolizijska norma bi veljala, če bi bilo to dovoljeno v državi kjer sta želela skleniti ZZ. Pravo Sovjetske zveze pa ni imelo zadržkov glede tega. Ko sta prišla v Jugoslavijo, so hoteli da zakonsko zvezo razveljavita…)

Proti:- kršitev suverenoti države- vsebino domače KN je nedoločena odvisno od vsebine- uporaba tujega KP povzroča težave sodnikom (sodniki imajo težave pri določanju MP in KN)- začaran krog (A-B-A-B; A-B-C-A; A-B-C-B) – zavračanje nazaj (»ping-pong« situacija); KAKO

REŠITI TA PROBLEM??

=>SINGLE RENVOI (zavračanje v enem koraku)

=>FOREIGN COURT THEORY (total renvoi, double renvoi)

6/1 ZMZPP => celotno napotilo

6/2 ZMZPP => sprejem zavračanja (uporabi se pravo RS)

=>SKRITO ZAVRAČANJE vračanje na pravne norme lex fori Do nedavnega je bilo na Irskem tako, da niso mogli razvezati ZZ (irska državljana pomeni uporabo irskega prava). Nemško pravo je to irsko prepoved upoštevalo in razumelo kot skrito navezovanje na to, da se uporabi nemško pravo kot lex fori (pravo države, ki o zadevi odloči; lex causae pa pomeni uporabljeno oz merodajno pravo), se pravi njihovo veljavno MP razveza je pri njih dovoljena in to bo potem veljalo tudi na Irskem. 6 člen ZMZPP:

(1) Če bi bilo treba po tem zakonu uporabiti pravo tuje države, se upoštevajo njegova pravila, ki določajo, katero pravo se uporabi.

38

(2) Če pravila tuje države, ki določajo, katero pravo je treba uporabiti, zavračajo na pravo Republike Slovenije, se uporabi pravo Republike Slovenije, ne da bi se pri tem upoštevala njena pravila o napotilu, katero pravo se uporabi.

(3) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se ne uporabljajo, kadar imata stranki pravico izbrati pravo.

- 6/1 => CELOTNO NAPOTILO – da se uporabi MP in tudi KN tuje države KN niso uporabljena samo v ZMZPP, ampak tudi v specialnih zakonih (tu poznamo

stvarno napotilo – zavračanje je izključeno) kot so pomorski zakonik, zakon o menici,… Ti specialni zakoni imajo prednost pred ZMZPP.

V primeru, da uporabimo pomorski zakonik, potem NE UPOŠTEVAMO 6/1 ZMZPPM upošteva se stališče o zavračanju teh specialnih zakonov.

Kolizijska pravila druge države so odločilna; zavračanje v enem koraku, ampak pri nas to ni mogoče, drugače ne bi imeli 2 odstavkov. Tega ne moremo zagovarjati.

- 6/2 => situacijo začaranega kroga delno rešuje S --- A --- S √ S --- B --- B --- S √ S --- A --- B --- A X - teorija tujega sodišča (total renvoi) – te situacije 6/2 ne

rešuje!

- 6/3 => PRAVICA IZBRATI KATERO PRAVO SE UPORABI - Kakšna je rešitev v primeru, ko stranke same izberejo pravo? Zavračanje se ne upošteva (stvarno napotilo); upošteva se MP. Tudi v primeru ko nista izkoristile avtonomije volje (primarna navezna), čeprav imata to pravico. (subsidiarna navezna = državljanstvo)

2 člen ZMZPP => IZKLJUČITVENA KLAVZULA(1) Pravo, na katerega napotujejo določbe tega zakona se izjemoma ne uporabi, kadar je glede na vse okoliščine primera očitno, da

razmerje s tem pravom nima pomembnejše zveze, obstoji pa bistveno tesnejša zveza z nekim drugim pravom.

(2) Ta določba se ne uporablja, kadar pravo izbereta stranki.

Med 2. členom in 6/3 členom je treba poznati razliko!!

II. IZIGRAVANJE (in fraus legis)

Gre za spremembo navezovanja z namenom uporabe ugodnejšega prava. Izigra se pravna posledica KN (in ne same KN). Pomeni torej manipulacijo KN, motivi so pa v domeni materialnih predpisov. Recimo: Za slovenskega državljana je pristojno slovensko sodišče po KN. Potem pa ta zamenja slovensko državljanstvo z avstrijskim (ker je zanj ugodneje). Uporabi se ista KN s tem, da se uporabi avstrijsko pravo. Sprememba državljanstva, domicila, prenos premičnine v drugo državo, …

Primeri: Gretna Green, Bauffrenot (1873), Madržarska (19 stoletje), Marie Callas, ZDA.

Ni vsaka sprememba navezne okoliščine tudi izigravanje!Primeri:

- Oseba A, ki ima v posesti premičnino in ni v dobri veri, prenese to premičnino iz ene v drugo državo, ker v slednji obstajajo bolj ugodni roki za pridobitev LP. Po tem roku stvar spet prenese v prvo državo. ZAVRAČANJE

- Oseba po več letih bivanja v državi X pridobi državljanstvo X in izgubi svoje prejšnje. NE POMENI ZAVRAČANJA

- Stranke izberejo merodajno pravo, ki nima nobene veze s pravnim razmerjem. NE POMENI ZAVRAČANJAStranke lahko izberejo katerokoli pravo. Ni vezano s koneksnostjo. Pri nas je določeno, da uporabita avtonomijo volje (ne moreta ravnati flaudiozno).

39

Vrste izigravanja:a) neposredno => spremeni se navezna okoliščina, vendar se uporabi ista KN, ki pa napoti na

drugo merodajno pravob) posredno => izognitev domači KN, ker se postopek vodi pred sodišče druge države. Lahko bi

rekli, da gre za forum shopping na kolizijski ravni. Vendar kljub temu forum shopping NE POMENI ZAVRAČANJA!!

Za kaj gre? Ali se izognejo domačemu ali tujemu pravu? – izognejo se domačemu pravu Kakšne so sankcije? Tuje pravo se ne uporabi (uporabi se MP), ki bi se uporabilo zaradi spremembe navezne okoliščine. Prvo odkazno pravo.

IZIGRAVANJE in ZMZPP- ZUKZ => pravo tuje države, ki bi ga bilo treba uporabiti po tem ali drugem zakonu, se ne

uporabi, če bi bil namen njegove uporabe izogniti se uporabi slovenskega prava.- ZMZPP => nima določbe o izigravanju, ker se lahko rešijo na druge načine (prevzeli smo po

nemškem pravu)3 člen ZMZPP Če v tem zakonu ni določbe o pravu, ki ga je treba uporabiti, se smiselno uporabljajo določbe in načela tega zakona, načela pravnega reda Republike Slovenije in načela mednarodnega zasebnega prava.

III. INTERLOKALNO PRAVO

1. 2 slovenska državljana odpotujeta na Havaje z namenom, da tam preživita nepozabne dvotedenske počitnice. Da bi videla rajske lepote, najameta čoln. Kmalu vanju trči drugi čoln. Utrpita premičninsko in nepremičninsko škodo. Tožbo vložita pred slovenskim sodiščem. Škodni dogodek v ZDA – merodajno pravo = kraj, kjer je bilo škodno dejanje – storjeno na Havajih; ZDA – neenotni pravni red

2. Slovensko sodišče odloča o premičnini zapuščini ameriškega državljana. KN v ZMZPP določa, da se uporabi pravo države, katere državljan je bil zapustnik ob smrti.

Problem, ko domača KN odkazuje na pravo države z neenotnim pravnim redom – NOTRANJA KOLIZIJA POSAMEZNIH ENOT (v eni državi – recimo ZDA; katero pravo uporabiti). INTERLOKALNO PRAVO => na območju iste države opravlja tisto funkcijo, ki jo opravlja MZP za pravne rede več različnih držav.

Poznamo 2 načina rešitve problema:a) Pravila MZP neposredno opravijo izbor.b) Končno izbiro opravijo notranje kolizijske norme take države.

ZMZPP to določa v 9. členu ZMZPP.(1) Če je treba uporabiti pravo države, katere pravni red ni enoten, pravila tega zakona pa ne napotujejo na določeno pravno območje v

taki državi, se po pravilih njenega pravnega reda določi, katero pravo se uporabi.

(2) Če se na način iz prvega odstavka tega člena ne da ugotoviti, katero pravo države z neenotnim pravnim redom je treba uporabiti, se uporabi pravo tistega območja v taki državi, ki je z razmerjem v najtesnejši zvezi.

(1) Ko lahko navezno okoliščino napoti na eno pravno področje znotraj države z neenotnim pravnim redom. Uporabi se interlokalno pravo, ko navezna okoliščina tega ne more.

(2) Uporabi se razmerje v najtesnejši vezi (če tudi interlokalnega prava ni).

IV. VZAJEMNOST in RETORZIJA

40

Vzajemnost je izraz težnje, da se zavaruje enakopravno sodelovanje med državami. Do ut des – daj, da bi dobil. Sodelovanje na nek način varuje pred retorzijskimi ukrepi. Obstaja na ravni mednarodne pristojnosti, kolizijskega prava in izvrševanja in priznavanja sodnih odločb.

Vzajemnost na ravni določanja merodajnega prava bi pomenilo, da tuje pravo, na katerega odkaže domača KN, se uporabi le, če se v dotični tuji državi v simetričnem primeru uporabi slovensko pravo – če temu ni tako, se tuje pravo ne uporabi.

Vsaka država sama odloča, v katerih primerih uporabi tuje pravo. V nasprotnem primeru bi SLO zahtevala, da imajo vse države enake KN kot SLO – kar pa ni mogoče.

Primer:- poslovna sposobnost angleškega državljana z domicilom v SLO pred slovenskih sodiščem- poslovna sposobnost slovenskega državljana z domicilom v ANG pred angleškim sodiščem- obratno

Postavljanje pogoja reciprocitete in uporaba retorzijskih ukrepov nimata mesta v domeni določanja merodajnega prava.

Vzajemnost na ravni MP in PI- predvsem v zvezi s priznavanjem in izvrševanjem tujih sodnih odločb, tudi retorzijska

pristojnost- … priznamo tujo sodno odločbo pod pogojem vzajemnosti- Na kakšni ravni iskati vzporedno priznavanje in izvrševanje? Ali zadošča, če tuja država

priznava naše odločbe ali mora imeti za to tudi iste pogoje?- Kako je z vzajemnostjo držav z neenotnim pravnim redom? Na kateri relaciji upoštevati

vzajemnost?Država – država => ne bomo tega našli v ZMZPP; to izhaja iz stališčDržava – posamezna federalna enota

Oblike vzajemnosti: Glede na nastanek:

- neposredno med državami s sporazumi (bilateralni in multilateralni) DIPLOMATSKA- država pravice za tujce določi z zakonom ZAKONSKA ; z zakonom zajamčene pravice- ne temelji ne na mednarodnem sporazumu ne na zakonu DEJANSKA – do tega prihaja v

praksi; na področju priznavanja in izvrševanja

Glede na vsebino:- FORMALNA tujec je izenačen z domačinom, istočasno je z domačim izenačen s tujcem v

tuji državi (primer: v Rimu deduje kot Rimljan)- MATERIALNA dati tujci tiste pravice, ki jih ima domačin v tujčevi državi (primer: Italijanski

državljan dobi tiste pravice, kot jih ima slovenski državljan v Italiji)

KVALIFIKACIJA (nek življenjski primer oblečemo v pravno obleko; po domače)

Kolizijski način reševanja razmerij z mednarodnimi elementi: postaviti merilo, ki odredi merodajno pravo; specifičnost odpira svojevrstna vprašanja

- posredno- samo tukaj se pojavi kvalifikacijski problem.

Bartin in Kahn: »odkritje« najtežje snovi MZP Kvalifikacija ni le problem MZP, je pa v MZP poseben težavna zaradi uporabe kolizijskih norm.

41

Kako postopati v primerih, kose neko vprašanje pojavi prehitro – še v času kake norme – ko torej ni znano, katero nacionalno pravo se bo uporabilo? Teh težav s kvalifikacijo nimamo, kadar se srečujemo z domačim pravom.

Primeri:1) Slovenski sodnik mora presoditi o veljavnosti dogovora o vzdrževanju razvezanega zakonca.

Dogovor je bil sklenjen v času trajanja ZZ. Ali se presoja …

2) Presoditi je treba veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Ali se presoja po dednem/pogodbenem statutu?

3) Angleška družba naroči 100 slik prekmurskih slikarjev …

Katero pravo je merodajno? Alžirsko pravo določa LEX LOCI CONTRACTUS, ker gre za pogodbo INTER ABSENTES; nastane problem. Kateri kraj šteje kot kraj sklenitve?

- Angleško pravo - ? – SLO- Slovensko pravo

…Uporabilo bi se za kvalifikacijo alžirsko prakso po LEX FORI.

KVALIFIKACIJA oz KOLIZIJA KVALIFIKACIJ

Kaj sploh je?- določenega položaja oz mesta nečesa/nekoga v vrednostnem sistemu (na splošno)- v pravnem smislu: postopek iskanja mesta dejstev v svetu pravnih pravil/subsumpcija

dejanskega stanja pod pravno (kolizijsko) normo- po pravnih pojmih katerega prava naj razvrstimo subsumpcijo dejstev v trenutku, ko še

iščemo merodajno pravo

Kvalifikacijske pravne kategorije in kvalifikacijske navezne okoliščine: pri kvalifikaciji naveznih okoliščin ni problem v tem katero KN uporabiti tukaj ni jasno, kam ta KN vodi

Treba bo dati prednost prvemu pravnemu redu, tistemu, ki je najbolj primeren. Ne samo ko moramo vprašanje subsumirati po ½ KN, ampak ko sploh najti KN – ko gre za institut, ki ga domače pravo ne pozna zaradi česa tudi ni KN FORUMA (npr trust)

PREDMET

Kvalifikacijskih pravnih pojmov: ZZ - oblika, vsebina (imamo problem katero KN uporabiti ali tisto, ki določa oblika ali tisto, ki določa vsebino?).

Kvalifikacijskih pravnih institucij: oče – nezakonski otrok; pri nas se obravnava kot družinsko pravno razmerje, ponekod pa kot obligacijsko pravno razmerje.

Kvalifikacijsko pravnih vej: zastaranje ene institucije ga uvrščajo v vejo procesnega (ZDA), druge pa v vejo materialnega prava (kontinentalno pravo).Tennessee menica /procesno ali materialno pravo v postopku se je zgodilo nekaj posebnega – Tc se je izgovarjal na zastaranje. Na koncu sodišče ni uporabilo nobenega roka za zastaranje.

Rešitev problemov:

42

1. kvalifikacija LEX FORI smisel slovenskemu pravilu lahko da le slovensko pravo; ne pride v poštev, kadar je govora o državljanstvu

2. kvalifikacija LEX CAUSA K po tujem pravu, nato uporaba domačega KN; tisto pravo, ki se uporabi – merodajno pravo ---> v praksi ta kvalifikacija ni dobila potrditve

3. kvalifikacija v VEČ STOPNJAH pojme vsake norme kvalifikacije po pravu, h kateremu norma spada. Sodnik to opravi po 2 stopnjah: kvalifikacijo opravi po LEX FORI in uporabi KN domačega prava, ki ga napoti na pravo države X, zato pozabi na to kvalifikacijo IN uporabi drugo kvalifikacijo , po tem pravo države X ---> LEX CAUSE/KN

4. kvalifikacija PO PRIMERJALNI METODI primerjava značilnosti, ki jih morajo vsebovati institucije v vseh pravnih redih/izguba posebnosti in posplošenosti/ uporabilo bi se pravo brez njegovih značilnosti, torej ne bi bilo zares tisto pravo, ki je bilo odkazano – ni toliko primerna

5. FUNKCIONALNA kvalifikacija zlasti primerna za tiste institute, ki jih domače pravo ne pozna - izhajamo iz pojmov v tuje pravu, pri čemer upoštevamo funkcijo, ki jo ima določen institut – nato najdemo domači institut, ki ima isto oz podobno funkcijo; primer TRUST – ločitev od mize in postelje ---> isto funkcijo ima razveza ZZ

KVALIFIKACIJA V MEDNARODNIH POGODBAH

Analiza rešitev o merodajnem pravu za kvalifikacijo se ne more uporabiti za unificirano MZP.Avtonomna (konvencijska) kvalifikacijaRimska konvencija o uporabi prava za pogodbeno obligacijsko razmerje: pri razlagi določb,…

ZMZPP – NIMA VEČ DOLOČB GLEDE K 9 člen ZUKZ => »Pravo tuje države se uporablja po njegovem smislu in z njegovimi pojmi.« ZMZPP nima določb. Ali to pomeni, da sodniku ni treba opraviti kvalifikacijo? Ne, kljub temu jo mora opraviti.

180/3 ZPP – Sodnik vzame tožbo v postopek tudi tedaj, če tožeča stranka ni navedla pravne podlage tožbenega zahtevka, če pa jo je navedla, sodnik ni vezan nanjo.

ZMZPP – Slovenski sodnik mora opraviti kvalifikacijo. Zakonodajalec ni vnaprej za vse primere predpisal 1 metodo kvalifikacije. Uporaba metode je odvisna od okoliščin.

Pomen prilagajanja: Ko je treba uporabiti več pravnih redov (domače + tuje), med njimi pa obstajajo velike razlike, v tem primer pride do različnih rešitev. S prilagajanjem se izogibamo nasprotnih rešitev, pri čemer se ne korigirajo norme, ampak učinki njihove uporabe. Učinki ločitve od mize in postelje bomo enako obravnavali kot učinke razveze ZZ. Prilagajanje se uporabi le, če tudi po uporabi poznanih metod določanja vsebin prava (npr teleološka razlaga) ostaja nasprotje norm, ki jih je treba uporabiti.

Kako to rešiti? Poznamo različne načine:- prednost dati eni rešitvi, ignoriranje ene KN- razširitev KN na vprašanje, ki je ostalo odprto- modificirana uporaba MP: omejitev/razširitev/ ? določene pravne norme

PREDHODNO VPRAŠANJE

43

Ko je za rešitev glavnega vprašanja treba predhodno rešiti drugo vprašanje.Družba A vloži tožbo na …

To se sodniku lahko zgodi le, če so izpolnjene določene predpostavke:1) za glavno vprašanje mora biti merodajno MP; če je domače problema ni: lef fori=lex cause2) predhodno vprašanje mora biti samostojna pravna enota (v drugem postopku se pojavi kot

glavno vprašanje) + vsebovati mora mednarodni element3) vsebovati mora drugačne materialnopravne rešitve

Rešitve problema: odvisno od posameznega problema- nesamostojno (neodvisno) navezovanje: uporabi se KN LEX CAUSAE (mednarodna

harmonizacija; predhodno vprašanje v državi A se kasneje pojavi kot glavno vprašanje v državi B)= oba izhajata iz kolizijskih pravil in uporabita svoje materialno pravo (pride do iste rešitve)

- samostojno navezovanje: uporabi se KN LEX FORI (notranja harmonizacija – lahko se pojavi to predhodno vprašanje kot glavno vprašanje pri drugem slovenskem sodišču).

Večinsko stališče je, da je pravilneje, če se uporabi samostojno navezovanje.

JAVNI RED

Zveza med normo neposredne uporabe (ima prednost pred kolizijskim reševanjem) in javnim redom (to ugotovimo ko smo že uporabili kolizijska pravila).Uporaba tujega prava –»skok v temo« ne vemo kaj nas čaka tam, ne pozna pravila tamkajšnjega prava (sodnik); skok v temo velja tako za sodnika kot za stranke

Ali uporabiti tudi določbe, ki so v nasprotju z osnovnimi načeli, na katerih temelji naš pravni red? Uporaba tujega prava ima svoje meje (saj ne moremo uporabiti vsa tista pravila, ki pri nas niso sprejemljiva, ampak moramo to spoštovati!); ta meja je JAVNI RED. Nekaterih vrednot ne žrtvujemo.

Ta problem se pojavi v domenia) uporabe prava (5 člen ZMZPP) – na področju kolizijskega pravab) priznavanja in izvrševanja tujih sodnih odločb

Primeri:① Zapustnik je državljan države X. Nima oporoke …Zapuščinska obravnava poteka v RS. Premoženje je v RS.

- Pravo države X ima drugačna pravila oz ureditev kot naš pravni red.- Razliko toleriramo: zakonec dobi 2/3 , 1/3 pa se razdeli na enake dele med zakonske in

nezakonske otroke. S to določbo se ne krši našega javnega reda.- Kaj pa če bi določalo, da izvenzakonski otroci ne morejo dedovati? Potem te določbe ne bi

uporabili saj je pri nas izenačevanje zakonskih in nezakonskih otrok temeljna vrednota (kršitev našega javnega reda!).

② Slovenski državljan se želi poročiti s Švicarko pred slovenskim matičarjem. On je star 25 let, ona pa 19 let. Švica: poročijo se lahko z 21. letom to bomo tolerirali in bomo upoštevali njihovo določbo, tako da sklenitev ZZ ne bo mogoča. ③ Nevesta ni iz Švice – problem v barvni njene kože

44

Pravo države Y ne bomo uporabili, saj to nasprotuje našemu pravnemu redu, da bi lahko sklenila ZZ samo osebi iste barve kože.

④ Pravilo , ki je v interesu otroka (pri nas)Tuja odločba, ki je odločila samo o razvezi ZZ, ni pa odločeno tudi o varstvu in vzgoji otroka. Pri nas pa ob razvezi sodišče odloči tudi o varstvu in vzgoji otroka. Kljub temu bomo odločbo priznali pri nas; saj to pravilo ne sodi v javni red.

Pojem javnega reda Javni red => določbe domače prava, ki se morajo v vsakem primeru zaščititi Ustanova javnega reda => institut MZPja, ki omogoča sodniku, da ne uporabi tujega prava ali da ne prizna tuje sodne odločbe (5 in 105 člen ZMZPP)

Značilnosti javnega reda – kaj sodi v javni red?- velika abstraktnost norme- velika nejasnost norme- vsebina:

a) gre za težavo ugotavljanja vsebine ali kroga določb, ki jih lahko uvrstimo v javni redb) 2 osnovna pristopa:

splošna norma => osnovna načela pravnega reda – pri nas; zakonska, moralna, ustavna načela in interes

enumeracija določb, ki jih javni red zajema (pravna varnost)

Javni red so tista prisilna pravna pravila, brez spoštovanja katerih bi bila prizadeta integriteta domačega pravnega reda. Niso vse kogentne norme. Tuje pravo ne uporabimo, če nasprotuje našemu javnemu redu. Od kogentnih določb ne moremo odstopati, od dispozitivnih lahko – na nacionalni ravni. Položaj kogentnih norm na domači ravni se ne more enačiti s položajem kogentnih norm na ravni razmerij z mednarodnim elementom, kar pomeni, da se na mednarodni ravni lahko odstopi tudi od kognetnih norm (ko gre za tujo osebo). Npr določba pravila o polnoletnosti ne sme se odstopiti, ker je to pravilo kogentno. Javni red ne predstavlja vse kogentne norme neke države, samo tiste, ki varujejo temeljne vrednote.

Ali se upošteva javni red, kot velja v času nastanka ali v času odločanja o nekem pravnem razmerju? Velja pravilo v času odločanja.

Tuja norma v nasprotju z javnim redom ≠ učinek tuje norme v nasprotju z javnim redom!!Treba je razlikovati.

Primer: špansko sodišče v času, ko še ni poznalo instituta razveze ZZ Učinki razveze ZZ so enaki učinkom ločitve do mize in postelje ženi ni prisodilo nobenega premoženja. Zavrnili bi odločbo o razvezi ZZ, saj je takrat še niso poznali.

En zakonec napram drugemu ne more zahtevati odškodnine iz prometne nezgode, ki jo je zakrivil drugi zakonec. Ali je taka odločba v nasprotju z našim javnim redom? Pri nas tega pravila več ni, saj je v nasprotju z našim javnim redom. Ampak ali je učinek tega pravila v nasprotju z našim javnim redom? Ni nujno! Vseeno se moremo vprašati ALI JE UČINEK PRAVILA V NASPROTJU Z NAŠIM JAVNIM REDOM? Saj, če samo pravilo nasprotuje, še ni nujno, da učinek tudi nasprotuje.

Trditev:

45

»Javni red pomeni določeno zlo – vendar je to nujno zlo.«

Pomeni oviro mednarodnemu sodelovanju, kar pomeni težavo za stranke. To da je nujno zlo pa pomeni, da brez javnega reda, te varovalke, MZP ne bi obstajal. Saj potem države ne bi pristale na mednarodno sodelovanje (ne bi pristali na brezpogojno uporabo tujega prava ---> pri eni državi je recimo določeno, da če koga poškoduješ, ti odrežejo roko; tega pri nas ne moremo upoštevati, ker krši naš javni red). Niso absolutno sprejemljivi za nas ali drug pravni red.

Posledice uporabe pridržka javnega reda- odstop od KN foruma in neuporaba tujega prava- katero pravo se uporabi? Naše domače pravo ali pa drugo pravilo istega tujega prava

(sorodno pravilo) nemški primer: Nemško sodišče kolizijska pravila (zastaranje terjatev) so napotila na švicarsko pravo, ki pa ni imelo določenega roka za zastaranja; in ker je to v nasprotju z javnim redom nemškega prava, so uporabili drugo pravilo iz nemškega prava --> 30 let (najdaljši rok) – ne za to določeno terjatev. Pri nas taka rešite ne bi bila mogoča, uporabili bi domače pravo.

Kaj če so v nasprotju z našim javnim redom instituti javnega prava, ki so v zadevnem sporu irelevantni? Slovensko sodišče (zastaranje) --------------> X sodišče: »roko je treba odrezati«

to je v nasprotju z našim javim redom; ne moremo uporabiti drugega pravila te države, saj bi sodnik moral celotno pravno ureditev preučiti

Uporabijo se samo pravila, ki so v zadevnem sporu RELEVANTNI!

STATUTI= samostojne navezne okoliščine

Statut napotuje na vsebino materialnih / substančnih norm, ki so bile poklicane od kolizijske norme Lex - merodajno pravo (med večimi pravnimi redi) za konkreten primer Statut nas napoti na merodajno pravo.

PREPLETANJE STATUTOV Ali je pravila naslednja trditev: »Pravo, ki ga stranki veljavno izbereta, se uporabi tudi za reševanje stvarnopravnih vprašanj na premičnini, ki je predmet pogodbe med njima.«?Trditev ni pravilna, saj se ne uporabi pravo, ki sta ga izbrali, ampak bomo uporabili KP stvarnega statuta.

Upoštevati je treba meje enega in drugega statuta; saj se prepletajo.

Ne gre za ‘’deljene statute’’ oz. za severability prava (cepitev/delitev)

Delitev bi bila taka:Pogodbeni statut

nemško pravo slovensko pravo

Prepletanje statutov in delitev statutov! – pomembno razlikovati!=>PERSONALNI STATUT

46

Navezne okoliščine

① DRŽAVLJANSTVO = vez na osnovi katere se določi pripadnost osebe k državi – pridobi določene pravice. O podelitvi državljanstva odloča vsaka država o svojem državljanstvu (enako velja za odvzem). Državljanstvo kot navezna okoliščina.

Načini pridobitve državljanstvaa) dva splošna principa pridobivanja

državljanstva: ius sanguinis (po starših) ius soli (po kraju – ZDA)

b) dopolnilni načini (tekom življenja) z naturalizacijo drugo

Bipatridi Kdaj lahko pride do bipatridnosti (da ima oseba več pripadnosti)? Recimo, otrok se rodi dvema Slovencema, ki živita v ZDA. Otrok ima slovensko državljanstvo po našem pravu in tudi ameriško državljanstvo po njihovem pravu. Katero pravo uporabiti? uporabi se slovensko državljanstvo po 10. Členu ZMZPP:

(1) Če ima državljan Republike Slovenije tudi državljanstvo kakšne druge države, se za uporabo tega zakona šteje, da ima samo državljanstvo Republike Slovenije.

(2) Če ima oseba, ki ni državljan Republike Slovenije, dvoje ali več tujih državljanstev, se za uporabo tega zakona šteje, da ima državljanstvo tiste države, katere državljan je in v kateri ima tudi stalno prebivališče.

(3) Če oseba iz drugega odstavka tega člena nima stalnega prebivališča v nobeni izmed držav, katerih državljan je, se za uporabo tega zakona šteje, da ima državljanstvo tiste države, katere državljan je in s katero je v najtesnejši zvezi.

(1) slovensko in tuje državljanstvo(2) dvoje ali več tujih državljanstev: načelo efektivnega državljanstva – realna vez z določeno državo stalno prebivališče, če ga ni pa najtesnejša zveza

Apatridi11. člen ZMZPP: Katero pravo uporabiti?

stalno prebivališče začasno prebivališče pravo RS (ne avtomatično)

2 Američana sta v SLO rodila otroka. Ta otrok nima državljanstva.

② STALNO PREBIVALIŠČE/DOMICIL 3. člen ZPPreb: Stalno prebivališče je naselje, kjer se posameznik naseli z namenom, da v njem stalno prebiva, ker je to naselje središče njegovih življenjskih interesov, to pa se presoja na podlagi njegovih poklicnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in naseljem, kjer živi, dejansko obstajajo tesne in trajne povezave.

Domicil ima dva konstitutivna elementa:a) dejanski – prisotnost na določenem mestub) voljni (animus sempre vivendi) – namen stalno prebivati !!

Pomembna je razlika med navezno okoliščino domicila in državljanstva. Stalno prebivališče se nanaša na del države, državljanstvo pa se nanaša na celotno državo. Državljanstvo je manj nagnjeno k spreminjanju kot pa domicil (ki se ga lažje spremeni). Državljanstvo je močnejša navezna okoliščina, saj je ne moremo samo tako spremeniti. Domicil je bolj realna vez z neko državo. Slabost državljanstva (bipatridi in apatridi) ---> kljub temu, da je naš ZMZPP to rešil. Primarna navezna okoliščina je državljanstvo, domicil je subsidiaren.

47

③ ZAČASNO PREBIVALIŠČE = vsako drugo prebivališče, kjer se posameznik zadržuje ali začasno prebiva zaradi dela, šolanja ali drugih razlogov, vendar v njem nima namena stalno prebivati.Kraj, kjer se nekdo nahaja, nima pa namena tam stalno ostati. Subsidiarna navezna okoliščina. (3. člen ZPPreb)

④ OBIČAJNO BIVALIŠČE = kraj, kjer oseba običajno, torej po navadi, biva – značilna je trajnost. Razmerje med domicilom in običajnim bivališčem:

Stičišče Razlika ---> v voljnem elementu, ki ga pri običajnem bivališču ni

domicil - animus sempre vivendi običajno bivališče - animus residendi

⑤ PRAVNA SPOSOBNOST = sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti. Kdaj se jo pridobi?

- SLO, N - otrok se mora roditi živ- F- živ + sposoben za življenje- Š- živ + 24 ur (figura humana)

PRIMER: Nemški državljan v oporoki določi volilo v korist svojega nerojenega otroka, ki ga pričakuje njegova španska prijateljica. Med porodom pride do zapletov, otrok po 3h umre. KDO PREJME VOLILO PO NEMŠKEM IN KDO PO ŠPANSKEM PRAVU?

ZMZPP: 1. odst. 13. člena => Lex nationalis (pravo državljanstva)

⑥ POSLOVNA SPOSOBNOST = sposobnost nastopati v pravnem prometu in pridobiti določene pravice. Ločimo:

absolutno poslovno nesposobnost delno poslovno (ne)sposobnost popolno poslovno sposobnost

ZMZPP 13. člen- Lex nationalis – tudi za odvzem in omejitev poslovne sposobnosti- Lex nationalis + lex loci actus – kraj, kjer nastane obveznost (varstvo pravnega prometa –

dodatna navezna okoliščina), ker ko sklepajo stranke pogodbe, da bi se vsaka stranka seznanila s poslovno sposobnostjo druge stranke (po pravu njegove poslovne sposobnosti)

- Izjema: družinska in dedna razmerjaPoslovna sposobnost po pravu države, kjer je nastala obveznost.

⑦ RAZGLASITEV POGREŠANCA ZA MRTVEGA - Lex nationalis pogrešanca ob pogrešanju.

⑧ OSEBNO IME - Lex nationalis osebe, ki se ji določa ali spreminja osebno ime.

⑨ PRAVNE OSEBETeorije:

1. sedeža - kraj, kjer se dejansko sprejemajo odločitve, 17/3 (dejanski sedež) – sekundarna t.2. inkorporacije – PO pripada tisti državi po pravu katere je bila ustanovljena; pojmovno

zagovarja (ZMZPP) – v SLO, čeprav ima sedež na Hr => slovenska družba)

48

17. člen ZMZPP – ne gre za kolizijska pravila (1)Pravni položaj pravne osebe se presoja po pravu, ki ji pravna oseba pripada (2)Pripadnost pravne osebe se določi po pravu države, po katerem je ustanovljena (3)Če ima pr. oseba dejanski sedež v drugi državi (ne v državi ustanovitve) in ima po pravu te države tudi njeno pripadnost, se šteje, da pripada tej drugi državi – teorija dejanskega sedeža.

Teorija inkorporacije je dopolnjena z teorijo dejanskega sedeža z dodatnim pogojem!

=>DEDNI STATUT (32, 33 ZMZPP)Uporablja se za vprašanja dedovanja:

- splošni pogoji dedovanja- dedni redi- vprašanja v zvezi z zakonitim dedovanjem- nujni deleži- vračunanje daril- razmerja med sodediči….

Predhodno vprašanje; veljavnost sklenitve ZZ: zakonski statut

Težave v medn. dednem pravu - primer Šeljapin Oporoka – Premoženja razdelil med svojih 8 otrok (5 iz prve ZZ + 3), svoji drugi ženi. Tudi nepremičnine v FRA – spor: FRA pravo takrat ni poznalo enakopravnosti zakonskih in zunajzakonskih otrok / slednji niso mogli dedovati po očetu. Sovjetsko pravo take razlike ni poznalo FRA sodišče odločilo, da se za nepremičnine uporabijo KP države, kjer se nepremičnine nahajajo Glede nepremičnin => francosko pravo (izvenzakonski otroci niso dobili ničesar), glede premičnin pa sovjetsko pravo sistem deljene zapuščine

Težave torej:- Glede položaja zakonskih in nezakonskih otrok- Glede oblike oporoke- Glede starosti za sestavo oporoke- Glede kvalifikacije pravnih kategorij- …..

Npr. X zapusti premoženje ženi (otrok ni). Nujni delež uveljavlja njegov nezakonski otrok (posvojen).Pravo DA: posvojenec ohrani pravico do dedovanja po bioloških staršihPravo DB: deduje le po posvojiteljihSpor pred sodiščem DA, katere KN določa: za posvojitev se uporablja pravo države, katere državljan je posvojenec (B); za dedovanje pa pravo države, katere državljan je bil zapustnik (A) Problem: kvalifikacija - dednopravno vprašanje (dedni statut) ali vprašanje dejstev posvojitve (družinski statut)

VIRI MDP- ZMZPP- Bilateralne konvencije – so zelo pomembne, saj imajo prednost pred ZMZPP in tudi pred

multilateralnimi - Multilateralne konvencije

Haaška konvencija o koliziji zakonov glede oblike oporočnih določb (1961) N. in favorem testamenti vzajemnost se ne zahteva - načelo da njena uporaba ni odvisna od

vzajemnosti ne uporabimo ZMZPP, razen ko to zakon določa

49

Konvencija o enotnem zakonu o obliki mednarodne oporoke (1973) – prenesena v nacionalne zakone (zakon o dedovanju,…)

- EU: Predlog Uredbe EU o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb in javnih listin v zapuščinskih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanj

Dve osnovni koncepciji o določanju prava- načelo enotne dediščine – ZMZPP (zapuščina kot celota) ---> treba ugotoviti, če obstajajo

kakšne bilateralne ali multilateralne konvencije (ki jih je država sprejela)- načelo deljene dediščine – za različne dele zapuščine se uporabi različno pravo, npr za

premičnine se uporabi X pravo, za nepremičnine pa Y pravo

Dedovanje na podlagi zakona “Za dedovanje je treba uporabiti pravo države, katere državljan je bil zapustnik ob smrti.”Kaj pa osebe brez državljanstva? – 11 ZMZPP. Kaj pa osebe z več državljanstvi? – 10 ZMZPP

Dedovanje na podlagi oporoke Isto kot za zakonsko dedovanje. Posebna pravila glede oblike oporoke – in favorem testamenti – renvoi? 6 člen ZMZPP – zavračanja NI; zaradi Haaške konvenije se uporabi X pravo; ne uporabimo 33 ZMZPP. Oporočna sposobnost – po pravu države, katere državljanstvo je imel oporočitelj ob sestavi oporoke.

=>POGODBENI STATUTPredpisi:

- ZMZPP (generalni, splošni akt) in specialni predpisi – nacionalni predpisi, v katerih so vsebovana kolizijska pravila: pomorski zakonik, zakon o menici.

Če pa imamo spor po 17.12.2009 pa uporabimo Rim I.- Rimska konvencija o uporabi prava pri pogodbenih obveznostih (1980) – nadomestila jo je

Rim I.- Uredba ES 593/2008 o uporabi prava pri pogodbenih obveznostih – Rim I (17. december

2009) – če je bila pogodba sklenjena po 1.5. in pred 17.12.2009 se uporabi BUI- Dunajska konvencija o mednarodni prodaji blaga

Katero pravo naj uporabimo? V katerem predpisu bomo iskali kolizijska pravila?- če imamo akt, ki ureja razmerja z neposrednim elementom, ne uporabljamo kolizijska pravila;

recimo DK ima prednostno uporabo- osredotočimo se na ČAS NASTANKA POGODBENEGA RAZMERJA- lahko pride do različnih rešitev, zato je potrebno izbrati pravi predpis- treba je poiskati tudi mednarodne pogodbe (multi – in bilateralne), ki jih je RS sprejela in če

imajo prednost pred akti EU- ZMZPP je nastal pod vplivom rimske konvencije

ZMZPPZMZPP Pogodbeni statut se uporabi le za obligacijska vprašanja (razlaga, izpolnitev, načini prenehanja…) – npr. ne za poslovno sposobnost (personalni statut) – paziti je treba na prepletanje statutov!Člen 10 rimske konvencije: za uporabo pojma obligacijska vprašanja

Zavračanje/renvoi? V pogodbenem statutu zavračanja NI. Teoretična predpostavka: da se ne uporabi samo MP, ampak tudi KP (6 ZMZPP – celotno napotilo). Če sta se stranki dogovorili oz izbrali avstrijsko pravo, se uporabi samo MP; tudi če stranki nista izkoristile avtonomije volje zavračanja NI.

50

Izključitvena klavzula? Se ne upošteva samo takrat, ko sta stranki izbrali pravo; tesnejša vez. Če stranki nista izbrali prava, sta pa imeli možnost avtonomije volje, potem izključna klavzula pride v poštev.

Dve navezni okoliščini:- primarna navezna okoliščina = AVTONOMIJA VOLJE (19 ZMZPP); značilna za pogodbeni

statut. Izbrano pravo – res electa- subsidiarna navezna okoliščina = NE IZBEREJO PRAVO (20 ZMZPP)

19. člen ZMZPP (1) Za pogodbo se uporabi pravo, ki sta si ga izbrali pogodbeni stranki, če ta zakon ali mednarodna pogodba ne določa drugače. (2) Volja strank o izbranem pravu je lahko izrecno izražena ali pa mora nedvomno izhajati iz pogodbenih določil ali drugih okoliščin. (3) Veljavnost pogodbe o izbiri prava se presoja po izbranem pravu.

Avtonomija volje Stranke same izberejo pravo – IZRECNA IN KONKLUDENTNA IZBIRA. Za konkludentno izbiro velja realna volja strank – kaj so gotovo imele v mislih, ne pa kaj so hotele. Če tega ne napravijo, se uporabijo zakonske določbe – subsidiarna navezna okoliščina. Ponekod tudi v deliktnem statutu, pri nas pa v deliktnem statutu ni tiste prave avtonomije volje. Je določena v Rimski uredbi II, vendar je tudi tam omejena. Konkludentnost => verjetnost, dvomnost: INDICI:

- uporaba formularjev;- sklicevanje na določeno pravo;- praksa med strankama- prorogiranje določenega sodišča (ni odločilen indic).

Ali je potrebna koneksnost z izbranim pravom? Ni potrebna koneksnost. Stranki pri avtonomiji niso omejene. Želijo večkrat pravo, ki je nevtralno, da nima nobene vezi z nobeno stranko.

Cepitev pogodbenega razmerja (Spaltung, Dépeçage, Choosing and picking…)- Različne navezne okoliščine glede različnih vprašanj; stranke tako izberejo- Razlogi proti: pogodba je ekonomska in pravna celota- Teži se k uporabi enega prava za celotno pogodbeno razmerje (ZMZPP)- RK in Rim I. pa imata drugačno ureditev: lahko cepijo pogodbena razmerja (sklenitev pogodbe

po avstrijskem pravu, izpolnitev obveznosti po francoskem pravu)

Velja le za razmerje z mednarodnim elementom. Slovenska in hrvaška družba se v pogodbi o prodaji blaga dogovorita za švicarsko pravo.

a) Kolizijsko navezovanje na merodajno pravo – v celoti nadomesti pravni red, ki bi se sicer uporabil – velja samo za razmerja z mednarodnim elementom!!

b) Materialno navezovanje na merodajno pravo (stranke lahko v pogodbi dispozitivne norme domačega prava nadomestijo s pravili tujega pravnega reda) – inkorporacija tuje norme v domač pravni sistem in ne uporaba tujega prava

Le nacionalno pravo ali tudi transnacionalno/anacionalno pravo? Anacionalno pravo je pravo določenih mednarodnih organizacij. To pravo države ne ratificirajo. Vendar samo v smislu materialnega navezovanja, vendar ne samo dispozitivnih norm, ampak tudi kogentnih norm.

51

Omejitve avtonomije volje1. za pogodbe, ki se nanašajo na nepremičnine (tam kjer nepremičnina leži – tisto pravo) – 23.

člen ZMZPP (=pogodbeni statut), tu NE GRE ZA STVARNI STATUT (18 ZMZPP) – obseg te izjeme? Izjema od 19 ZMZPP. Ozka, restriktivna razlaga. Predmet obligacije so stvarne pravice na nepremičnni => menjalna, prodajna, pogodba o zastavni pravici, o ustanovitvi stavbne pravice, najemna pogodba. Gradbena pogodba pa NE (ker gre pri tej pogodbi o delu na nepremičnini, se pravi se na nepremičnini opravljajo storitve). Namen predmeta obligacije je nepremičnina sama.

2. javni red3. potrošniške pogodbe – stranke lahko izberejo kitajsko pravo, a se ne moreta izogniti

kogentnim normam države potrošnika (VARSTVO ŠIBKEJŠE STRANKE)4. pogodbe o zaposlitvi

Subsidiarne navezne okoliščine = Stranke prava ne izberejo…Načelo najtesnejše vezi:

20. člen Če stranki nista izbrali prava, ki naj se uporabi, se uporabi pravo, s katerim je razmerje najtesneje povezano. Če posebne okoliščine primera ne napotujejo na drugo pravo, se šteje, da je najtesnejša zveza podana s pravom države, v kateri ima stranka, ki je zavezana opraviti za posamezno pogodbo značilno izpolnitev, stalno prebivališče oziroma sedež.

20 člen določa domnevo: pravo države domicila osebe, ki opravi karakteristično izpolnitev (v prodajni pogodbi jo opravi prodajalec; običajno plačilo kupnine ni) kjer pa je ni mogoče ugotoviti? Domneve ne moremo uporabiti, ampak iščemo najtesnejšo vez.

Izjemi od 20. člena: pogodbe, ki se nanašajo na nepremičnine v teh primerih 20. člena uveljavitev načela varstva šibkejšega ne moremo uporabiti

Posebnosti:- način izročitve in ukrepi, če je prevzem stvari zavrnjen – pravo kraja, kjer se mora stvar

izročiti, če ni drugačnega dogovora strank- akcesorni pravni posli – pravo za glavni pravni posel, če ni drugače določeno- učinki cesije in prevzem dolga – pravo, po katerem se presoja terjatev oz. dolg

Enostranski pravni posel – pravo države dolžnikovega stalnega prebivališča ali sedeža – 28 ZMZPP- oporoka ne sodi sem, ampak v dedni statut- tudi ne akcept pogodbe, ki spada v pogodbeni statut- javna obljuba je primer tega!- zemljiškoknjižno dovolilo tudi ne, saj spada v stvarni statut

Oblika pravnega posla7. člen ZMZPP: “Če z zakonom ni določeno drugače, sta pravni posel in pravno dejanje glede oblike veljavna, če sta veljavna bodisi po pravu kraja, kjer je bil pravni posel sklenjen oziroma pravno dejanje opravljeno, bodisi po pravu, ki velja za vsebino pravnega posla oziroma pravnega dejanja.”

Alternativna izbira – in favorem contractus ---> naj se posel vzdrži v veljavi.

Omejitev s specialnimi pravili: obličnost oporoke (navezna okoliščina v dednem statutu), oblika sklenitve ZZ, oblika posvojitve (družinski statut)

52

Obličnostni pogoji za pravne posle v zvezi z nepremičninami (23 ZMZPP)? Oblika pogodbe…; 23 člen ali 7 člen izhaja iz tega, da so obličnosti pogoji pri pridobivanju LP na nepremičninah z vpisom v zemljiško knjigo. Uporabimo 23 člen, čeprav se tam gleda bolj na vsebino. Oblika po 23 členu: kraj, kjer nepremičnina leži.

Kako je pri avtonomni volji strank? Ali izbira prava izključi 7. člen? Nemško stališče: da se 7 člen ne bi mogle uporabiti, vendar je to preostro, saj je v nasprotju z načelom pravne varnosti in varnost pravnih poslov (veljavnost). Pri avtonomiji volje se lahko uporabi 7 člen.

ZASTARANJE8. člen ZMZPP: Uporabi se pravo, ki velja za vsebino pravnega posla oziroma pravnega dejanja. Dunajska konvencija o zastaranju (neposredna uporaba)

RIMSKA KONVENCIJA O UPORABI PRAVA PRI POGODBENIH OBLIGACIJSKIH RAZMERJIHhttp://www.rome-convention.org

SPLOŠNO- Namen RK = poenotenje oz unifikacija kolizijskih pravil- Iz leta 1980, pričela veljati leta 1991- Slovenija: od 1. 5. 2006- Derogacija določb ZMZPP – VENDAR… jih ne derogira popolnoma. Če bo pogodba sklenjena

pred 1.5.2006, se uporabi ZMZPP, ne RK.

Komentirajte naslednjo trditev »Rimska konvencija v določenem obsegu nevtralizira forum shopping, ki ga povzročajo pravila o mednarodni pristojnosti.«RK ureja kolizijska pravila, ne mednarodno pristojnost, vendar je ti ločeni področju treba povezovati.Se nevtralizira v določenem obsegu. Z vidika prava je to za tožnika vseeno.

RK ni pravni akt EU, sprejeta je bila v III. stebru. RK je predmet interpretacije SEUProces transformacije RK v Uredbo EU (Rim I) – vsebina iz III. stebra je prišla v II. steber

Uporabi se za pogodbena razmerja v situacijah, ki vključujejo izbiro med pravnimi redi različnih držav. Primer: 2 mehiški stranki:

- sklenitev in izpolnitev v Mehiki- izbrali sta irsko pravo- ena stranka se preseli v Nemčijo (domicil) nemško sodišče ugotovi, da bo moralo uporabiti

RK, saj z vidika nemškega sodišča ne gre za razmerje z mednarodnim elementom.- pogodba: stik z 1 državo!

Ni reciprocitete – zakaj potem sploh še pomembna teritorialna omejitev? Teritorialna omejitev obstoji samo še s tega vidika, da jo mora sodišče uporabiti, če je država tega sodišča država podpisnica.

Zavračanja (15) NI. Izključeno je zato, ker bi s tem zaobšli namen RK. Ne bi imelo smisla.

Javni red (16) je določen. Pravo, ki bi se moralo uporabiti, se ne uporabi, če ni v skladu z javnim r.

Prednost prava EU in (vseh) mednarodnih konvencij (20 in 21) – le tiste mednarodne konvencije, ki jih je država že sprejela ali jih bo še sprejela (npr Dunajska konvencija o mednarodni prodaji, Dunajska konvencija o zastaranju …)

53

Retroaktivni učinek? (17) Gre za časovni element, ki je prepovedan, saj RK ne velja za nazaj.

Pogoji za uporabo RK:1) razmerje z mednarodnim elementom2) časovni kriterij (pred 1.5.2006) – tu je treba paziti na čas sklenitve pogodbe (ko pa gre za

mednarodno pristojnost pa moramo upoštevati čas vložitve tožbe!!)3) teritorialni kriterij – sedež sodišča v državah podpisnicah4) ne obstaja morebitna prednost pred pravom EU in mednarodnimi konvencijami5) materialni kriterij – gre za pogodbeno obligacijsko razmerje, toda niso vsa zajeta v RK6) paziti na izključitve (1. člen RK)

RK se ne uporablja za (ratione materiae): za pogodbene obveznosti – ni definicije: po RK široko se tolmači (10. člen RK) izključitve (1. člen RK)

KATERO PRAVO UPORABITI? Družba A s sedežem v Ljubljani sklene z družbo B s sedežem v Rimu pogodbo o gradnji poslovne stavbe v Rimu.

a) Stranki se dogovorita za uporabo francoskega prava. => DOPUSTNOb) Stranki se dogovorita za uporabo kitajskega prava. => DOPUSTNOc) Stranki se dogovorita za uporabo rimskega prava. => NI DOPUSTNO, ni več veljavno.

Dopustno je izbrati le veljavno pravo.d) Stranki se dogovorita, da se za sklenitev P uporabi kitajsko pravo, za izpolnitev pa francosko

pravo. => cepitev je DOPUSTNA; Kaj pa če pride do nezdružljivosti med tema pravnima redoma, ki sta ju stranki izbrali? Ne daje se nobenemu prednosti in zato šteje, kot da stranki nista izbrali prava (4. člen)

e) Stranki se dogovorita za uporabo lex mercatoria. => DOPUSTNO (v kolizijskem navezovanju NE)

Avtonomija volje – člen 3 Izbira je lahko izrecna ali pa z zadostno gotovostjo izhaja iz določil pogodbe ali okoliščin primera. Katero pravo lahko izberejo? Samo pravo držav pogodbenic? Samo nacionalno pravo? Koneksnost? Izberejo lahko katerokoli pravo. Za podpisnice držav NI OMEJITVE pri izbiri prava. lahko izberejo samo VELJAVNO pravo. Ni koneksnosti. Splitting? Da, vendar v primeru nezdružljivosti se šteje, kot da dogovora ni bilo. Vsi elementi pogodbe se v trenutku izbire prava nahajajo v eni državi….. Z dogovorom se ne moreta izogniti kogentnim normam države, s katerim je pogodba povezana; kljub temu da je dogovor veljaven.

UPORABA PRAVA V ODSOTNOSTI IZBIRE – člen 4 (subsidiarne navezne okoliščine) Splitting – omejitev! Le, če je del pogodbe samostojen (C-133/08; ICF proti Balkenende Oosthuizen in MIC Operations), kar pomeni da predstavlja neko samostojno celoto. Drugače je v RK, kadar stranke izberejo pravo!

Uporabi se pravo, s katerim ima razmerje najtesnejšo vez. Običajno prebivališče , valuta s katero je bila izpolnjena pogodba, kraj izpolnitve pogodbe, … kadar pa ti dejavniki kažejo vsak v svojo smer je težavno, in je težko reči kateri dejavnik je najpomembnejši. Zato daje RK 3 domneve (pazi: to so ZGOLJ domneve):

54

Domneve najtesnejše vezi – zgolj domneve!

1) Splošna domneva – karakteristična izpolnitev / in če je ni mogoče določiti, potem se išče najtesnejša vez, druge rešitve ni (za potrošnike in delavce se ne bo uporabil 4. člen)

2) Posebni domnevi- pravica na nepremičnini in pravica do uporabe nepremičnine (popravilo na hiši? - NE); po

primarnem namenu in kjer nepremičnina leži (v ZMZPP velja fiksno, tu je pa samo domneva)- ter prevozne pogodbe – prevoz blaga(najem ladje? - NE): država sedeža prevoznika, če je tam

tudi odpravni ali namembni kraj ali glavni sedež odpošiljatelja – če ne moremo določiti se NE UPORABI splošna domneva, ampak se išče najtesnejša vez. Splošna domneva ni rezervirana za prevozne pogodbe!

Tesnejša vez z drugim pravom - sodišče ima nalogo, da uporabi pravo, ki je tesneje povezano (C-133/08; ICF proti Balkenende Oosthuizen in MIC Operations) Primer: Na božičnem sejmu v Ljubljani Italijan z ob. preb. v Trstu proda Slovencu (ob. preb. v Mariboru) vazo. Slovenec izroči kupnino v EUR, Italijan izroči vazo. Katero pravo se uporabi? P je Italijan, K pa je Slovenec. Ne gre za potrošniško pogodbo. Izključitvena klavzula pride v poštev vedno (tudi pri splošni in posebnima domnevama). Vez je tesnejša s Slovenijo: saj je pogodba bila sklenjena in tudi izpolnjena v SLO, tudi kupec je iz SLO uporabi se slovensko pravo z izključitveno klavzulo. Ne moremo se ustaviti samo pri splošni domnevi.

POGODBE S ŠIBKEJŠIMI STRANKAMI – ne uporabi se člen 4, ampak člena 5 in 6 potrošniške pogodbe & individualne pogodbe o zaposlitvi

Člena 5 in 6: ne prikrajšata strank do izbire prava – ni dopustno zgolj šibkejše stranke prikrajšati za varstvo, ki ga omogočajo prisilni predpisi države njenega običajnega bivališča oz. države, kjer delavec običajno opravlja svoje delo. Avtonomija volje je dopustna, a se pri pogodbi o zaposlitvi ne moreta

izogniti kogentnim normam države, v kateri delavec običajno opravlja svoje delo. POTROŠNIŠKE POGODBEPogoji:

1) za pogodbe, katerih predmet je prodaja blaga ali storitev za namene izven poklicne ali trgovske dejavnosti in za pogodbe o financiranju takega posla

2) druga stranka pogodbe mora biti oseba, ki opravlja poklicno ali trgovsko dejavnost – samo izjemoma za pogodbe med posamezniki (prodajalec)

3) varstvo potrošnika predvsem napram neprimerni uporabi avtonomije volje Uporabiti se morajo prisilni predpisi države njegovega običajnega bivališča

4) v odsotnosti avtonomije volje se uporabi pravo države njegovega običajnega bivališča – ni domneva (je pravilo, ki FIKSNO velja)!

To varstvo uživa potrošnik le v treh primerih:a) če je bila v državi njegovega OB pred sklenitvijo pogodbe podana izrecna ponudba ali

reklama in, če je potrošnik v tej državi opravil za sklenitev pogodbe vsa potrebna dejanja, ALI

b) če je potrošnikov pogodbeni partner ali njegov zastopnik sprejel naročilo potrošnika v tej državi, ALI

c) če pogodba zadeva prodajo blaga in je potrošnik iz te države odpotoval v tujino in tam oddal naročilo, v kolikor je prodajalec organiziral potovanje s ciljem nagovoriti potrošnika k sklenitvi pogodbe

55

Ne velja za:- prevozne pogodbe (razen za kombiniranje prevoznih in prenočitvenih storitev) in- pogodbe o opravljanju storitev, če mora biti storitev opravljena izključno v drugi državi kot

tisti, kjer ima potrošnik OB

NORME NEPOSREDNE UPORABE – prednost pred kogetnimi pravili Uporaba pojma prisilni predpisi v RK:

- člen 3: razmerje, ki je povezano samo z eno državo se z dogovorom(stranki sta izbrali neko drugi pravo, ne moreta pa se ne morejo izogniti kogentnim predpisom države s katero je razmerje povezano) izogniti

- člen 5: potrošniki (ne morata se izogniti kognetnim predpisom) kogentnim - člen 6: pogodbe o zaposliti normam- člen 7: ne zajema vseh prisilnih predpisov, ampak le majhno skupino teh – tiste, ki se

uporabijo ne glede na to, katero pravo se sicer uporabi => NNU = posebna kogentna pravila

Dve vrsti: NNU lex fori (NNU sodišča) NNU države, ki je z razmerjem tesno povezana – možnost pridržka!; SLO je dala pridržek. Te

vrste ni več v Rim I. Tega naše sodišče ne bo uporabilo, saj je podalo pridržek.

Ureditev NNU v RK ni enako kot v Rim I. (razlike poznat za IZPIT!!!)

Oblika (formalna veljavnost nekega posla):- pravo, ki se uporabi za pogodbo- pravo, kjer je bila pogodba sklenjena – za osebe, ki se nahajajo na območju iste države- pravo ene od držav – za osebe, ki so iz različnih držav- za pogodbe, sklenjene prek zastopnika – pravo države, kjer se nahaja zastopnik - enostranski pravni posli: pravo, ki se uporabi za pogodbo (ponudba, sprejem ponudbe,

odpoved) ali pravo države, kjer se je pravni posel opravil => 2 alternativi; dedno, stvarno pravo ne pride v poštev, saj RK ureja SAMO POGODBENA RAZMERJA

Specialna pravila za:- potrošniške pogodbe – pravo države običajno bivališče potrošnika- pravice na nepremičnini in pravica do uporabe nepremičnine – pravo države, kjer

nepremičnina leži=>ostala pravila ne veljajo zanju!

Primer: V nekem sporu se postavi vprašanje poslovne sposobnosti pogodbene stranke A, ki ima OB v Nemčiji. Po pravilih nemškega prava nima poslovne sposobnosti, ima pa poslovno sposobnost po pravu države, kjer je bila pogodba sklenjena. Gre za vprašanje ali je stranka poslovno sposobna. Odgovor najdemo v 11. členu RK.

Pravna in poslovna sposobnost RK se sicer ne uporablja za osebna stanja fizičnih oseb, razen: Člen 11 – pri pogodbah med osebami, ki se nahajajo na območju iste države, se lahko fizična oseba, ki bi bila po pravu te države sposobna, sklicuje na svojo nesposobnost po pravu druge države le, če je druga pogodbena stranka pri sklenitvi P za to nesposobnost vedela ali zaradi malomarnosti ni vedela. Gre za izjemo od 1. člena RK.

56

Posebej še- modalitete izpolnitve (pregled blaga, grajanje napake, rok za grajanje napak – enako pravilo

tudi v ZMZPP)in ravnanje upnika v primeru nepravilne izpolnitve – pravo države, kjer pride do izpolnitve

- prenos terjatve- subrogacija- dokazovanje (samo materialnopravna narava: zakonske domneve in dokazno breme) – pravo,

ki se uporabi za pogodboRK ne posega v dokazovanje, ima pa določeno izjemo! Za procesna pravna pravila se vedno uporabi pravo sodišča.

Primer: Italijanska družba prodaja tople zimske odeje v trgovini »Caro« v Trstu. …

a) Ali je slovensko sodišče mednarodno pristojno? Pogledati moramo katere akte imamo na voljo. Na voljo imamo BUI, ZMZPP in morebitne mednarodne pogodbe. Kateri pravni akt uporabimo ugotovimo tako, da najprej preverimo ali pride v poštev akt EU. V našem primeru je to BUI. Pregledati moramo ali so izpolnjeni pogoji za uporabo BUI.

- materialni kriterij: ali gre za civilno ali gospodarsko zadevo (1. člen BUI) => izpolnjen pogoj- časovni kriterij: po 1.5.2004 => izpolnjen pogoj- personalni kriterij: domicil toženca mora biti v EU => izpolnjen pogoj (italijanska družba)- geografski kriterij: sodišče pri katerem je bila tožba vložena mora biti v EU => izpolnjen pogoj- da gre za razmerje z mednarodnim elementom => izpolnjen pogoj - da ni urejeno v specialnejših predpisih, saj v tem primeru se ne uporabi ter ali so kakšne

mednarodne pogodbe ali konvencije, ki imajo prednost pred aktom EUVseh 6 kriterije v izpolnjenih, kar pomeni, da bomo uporabili pravila BUI za ugotovitev mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča, kar pa ne pomeni, pa da je slovensko sodišče mednarodno pristojno. Sedaj moramo še ugotoviti ali je slovensko sodišče mednarodno pristojno po pravilih BUI. Po splošni pristojnosti ni pristojno (domicil toženca). Po izključni pristojnosti tudi ni pristojno (22 BUI). Preverimo tudi ali gre morebiti za potrošniški spor. Izpolnjeni morajo biti naslednji pogoji: kupec mora biti potrošnik (kar tudi je), imamo tudi prodajalca in mora iti za potrošniško pogodbo: pogodba o prodaji blaga na obroke (NI) ali gre za pogodbo o posojilu z obročnim odplačevanjem ali za kakšno koli drugo obliko posojila za financiranje prodaje blaga (NI) ali drugi primeri (točka c v prvem odstavku 15. člena – gre za eno izmed teh vrst, saj je točno vedel da gre za slovenske kupce). Pogoji so izpolnjeni, kar pomeni, da gre za potrošniško pogodbo.V našem primeru tožni potrošnik. Toži lahko v kraju, kjer ima svoj domicil (njegovo varstvo – šibka stranka) ali v kraju, kjer ima prodajalec domicil. Po tem je slovensko sodišče mednarodno pristojnost na podlagi 16. člena v zvezi s 15. členom BUI. Na izpitu je treba tako odgovarjati!!

b) Katero pravo bo sodišče uporabilo? Postopek se ponovi kot pri odgovoru a, samo da s kolizijskimi pravili. Na voljo imamo RK, Rim I., ZMZPP in morebitne mednarodne pogodbe (Rim II ne pride v poštev, ker ureja samo nepogodbena razmerja) ali morebitni nacionalni specialnejši predpisi. Najprej moremo preveriti Rim I., ampak se ta ne bo uporabila, saj ni izpolnjen časovni kriterij. Nato pogledamo pogoje za RK.

- razmerje z mednarodnim elementom => izpolnjen pogoj- časovni kriterij: pogodba mora biti sklenjena po 1.5.2006 => izpolnjen pogoj - materialni kriterij: ali gre za pogodbena obligacijska razmerja => izpolnjen pogoj - geografski kriterij: mora biti podpisnica RK => izpolnjen pogoj

57

- če pridejo v poštev še kakšne mednarodne pogodbe Pogoji za uporabo RK so izpolnjeni in uporabimo njena pravila, da ugotovimo katero pravo naj se uporabi. V 5. členu imamo pogoje za potrošniški spor. Pogledati je treba varstvo potrošnika, prvi dve točki nista izpolnjeni, zadnja oz 3. točka je izpolnjena. Po RK gre za posebno varstvo, ki ga uživa potrošnik, kar pomeni, da gre za potrošniški spor. Po 5. členu se uporabi pravo tiste države kjer ima potrošnik svoje običajno prebivališče.

c) Ali bi se prodajalec in kupec lahko dogovorila za uporabo italijanskega prava? Da, toda ne bi se mogla izogniti kogentnim normam.

d) Katero pravo bi se uporabilo za obliko take pogodbe? Pravo, kjer ima potrošnik običajno bivališče. Primer Oseba A (Avstrija) in oseba B (Slovenija) skleneta najemno pogodbo, s katero A za 1 mesec najame hišo na otoku Visu.

a) Ali se lahko stranki dogovorita, da se uporabi kitajsko pravo? Nimamo časovne opredelitve in zato ne vemo kateri akt je treba uporabiti. Odgovoriti moramo po vseh pravnih aktih. Če se uporabi RK, potem je dogovor o kitajskem pravu dopustna. (zakaj dopustna!!) Če RK ne pride v poštev, se uporabi ZMZPP, če to dopušča avtonomija volje, ampak velja, da se vedno uporabi pravo, kjer kakšna nepremičnina leži (23 ZMZPP).

b) Katero pravo se uporabi, če stranki ne izbereta prava? Če se uporabi RK, se uporabi posebna domneva in zaradi tega se uporabi hrvaško pravo. Če se uporabi ZMZPP se za pogodbe nepremičnine uporabi pravo države kjer nepremičnin leži – hrvaško pravo.

c) Ali bi bil vaš odgovor drugačen, če bi stranki te najemne pogodbe živeli v Belgiji Po ZMZPP ali lahko uporabimo 23. člen? Izključitvene klavzule verjetno po ZMZPP ne bomo mogli uporabiti, tako da se uporabi 23. člen. Po RK se upošteva najtesnejša vez po stalnem prebivališču; najtesnejša vez podana z Belgijo in zato se uporabi belgijsko pravo.

UREDBA 593/2008 – Rim I Materialni kriterij (1. člen Rim I.) => Za pogodbena obligacijska razmerja v civilnih in gospodarskih zadevah v primerih kolizije med zakoni več držav (ne za davčne, carinske in upravne zadeve, izključene pa so tudi nekatere druge zadeve: obveznosti z družinskih razmerij, obveznosti iz premoženjskih razmerij med zakonci, obveznosti iz pogajanj pred sklenitvijo pogodbe itd.)

Uporabi se vsako pravo. Sloni na načelu univerzalnosti, kar pomeni da se naslanja tudi na pravo 3. držav.

Časovni kriterij => pričetek uporabe: za vse pogodbe, ki so bile sklenjene po 17.12.2009 - se uporabi Rim I; pred 17.12.2009 pa se uporabi RK ali ZMZPP.

Uporaba Rim I se nanaša na čas vložitve tožbe.

Ni retroaktivnega učinka.

Renvoi/zavračanje? Člen 7(3)(2) Rim I – je izjema. Ta člen dopušča celotno napotilo. Člen se nanaša na zavarovalne pogodbe lahko same izberejo pravo, ki ga 7(3)(2) dopušča – ne moreta izbrati katerokoli pravo. 3 primeri so v tem členu, eden izmed teh je npr ker je nevarnost v ANG, lahko izbereta angleško pravo, vendar lahko stranki izbereta tudi pravo, ki ga dopušča angleško pravo (kolizijska pravila). Gre za ANOMALIJO. Na pogodbeni ravni je samo v tem členu in v tem aktu

58

omenjeno zavračanje; niti v ZMZPP ni omenjenega.

Prednost drugih pravnih aktov EU in mednarodnih konvencij /ne pa tudi konvencij, sklenjenih med DČ.Torej pogoji za uporabo Rim I.: ① materialni kriterij (1. člen) ② časovni kriterij (po 17.12.2009) ③ geografski kriterij (pred DČ EU) ④ prednost specialnejših predpisov in mednarodne konvencij

UPORABA PRAVA Avtonomija volje je primarna navezna okoliščina. Stranke lahko izberejo le nacionalno pravo. Anacionalno pravo je izključeno. Omejitve avtonomije volje (niso enake kot pri RK):

- vsi elementi v trenutku izbire prava v državi, katerega prava stranki nista izbrali – kogentna pravila te države (enako je pri RK)

- vsi elementi so v eni ali več DČ – kogentne določbe prava EU (tega v RK ni!) temu se ne moremo izogniti

- norme neposredne uporabe – tudi pri RK- javni red – tudi pri RK- potrošniške, zavarovalne, prevozne pogodbe in individualne pogodbe o zaposlitvi =>

pomembne razlika med RK in Rim I (RK ima posebna pravila za potrošniške in individualne pogodbe o zaposliti, Rim I pa dodaja še zavarovalne in prevozne pogodbe => ne moreta izbrati kateregakoli prava, ampak tistega, ki ga BUI dopušča)

- formalna veljavnost določenih pogodb – avtonomija volje je omejena (točno katero pravo se uporabi – specialna pravila)

Stranke ne izberejo prava… = Subsidiarne navezne okoliščine1. domneve iz RK nadomeščene s fiksnimi pravili za številne pogodbe – npr.:- prodajna: OP prodajalca- pogodbe o stvarnih pravicah na nepremičnini in najem: pravo, kjer se nepremičnina nahaja –

PAZI: kratkoročni najem (manj kot 6 mesecev) – OP najemodajalca: najemodajalec je FO, da sta v isti državi

- pogodba o distribuciji – OP distributerja- franšizna pogodba – OP jemalca franšize…

2. OP stranke, ki opravi karakteristično izpolnitev – približuje se splošni domnevi RK3. ni mogoče določiti: pravo, s katerim je razmerje najtesneje povezano (tu je na 3. mestu, v RK

pa je na prvem mestu)4. vedno: tesnejša vez z drugo državo => IZKLJUČITVENA KLAVZULA pride v poštev v dveh

primerih:- če ni mogoče opraviti karakteristične izpolnitve- če ni mogoče določiti prava s katerim je razmerje najtesneje povezano

Posebej za (tukaj 4. člen ne pride v poštev):1. potrošniške pogodbe: ureditev se je približala ureditvi iz BUI2. prevozne pogodbe3. zavarovalne pogodbe4. individualne pogodbe o zaposlitvi

NORME NEPOSREDNE UPORABE IN RIMSKA UREDBA I – Rim I prva definira NNU (Tega RK ni dala).

59

Člen 9 - Pravil, ki so ključnega pomena za državo za varstvo javnega interesa, kot je npr. politična, socialna in gospodarska ureditev

Ta pravila se uporabijo ne glede na to, katero pravo se sicer za pogodbo uporabi.

NNU in pravila, od katerih ni dovoljeno odstopati z dogovorom – RAZLIKA!

Dve vrsti NNU:a) NNU foruma (isto kot pri RK) – se vedno upoštevab) NNU države, kjer je treba izpolniti obveznost, če NNU povzroči nezakonitost izpolnitve

pogodbe – diskrecija sodišča (če se sodišče zanjo odloči) – različno kot pri RK Katera obveznost je mišljena? Obveznost karakteristične izpolnitve, obveznost, ki je predmet spora, glavna obveznost? V teoriji je stališče, da je mišljena GLAVNA OBVEZNOST v pogodbi.

Vloga Dunajske konvencije o mednarodni prodaji blaga!- neposredni način reguliranja razmerij z mednarodnim elementom (kolizijska pravila)- za mednarodne kupne pogodbe- unifikacija materialnega prava (vendar ne vseh vprašanj kupoprodajnega prava, poleg tega je

iz njenega dometa izključena cela vrsta prodajnih pogodb; ko gre za izključene vrste potem uporabimo kolizijska pravila)

- kako določiti merodajno pravo za vprašanja, ki niso urejena z DK? Z kolizjskimi pravili.

Kdaj se uporabi?- Obe stranki imata sedež oz. prebivališče v državah pogodbenicah – primarni kriterij - Pravila MZP napotujejo na uporabo prava DČ – subsidiarni kriterij /pridržek (95 DK)

Stranki imata sedež v Sloveniji in Albaniji (nečlanica). Spor razsoja sodišča v Avstriji. Avstrijska KN napoti na slovensko pravo – uporabi se DK!

- Stranki želita uporabo nacionalnega prava države in ne DK – kako to storiti? Da se uporabi OZ. Napišeta kateri pravni akt naj se uporabi.

- Možna izključitev DK v celoti ali delno / opting outČe se nič ne dogovorita se DK uporabi!

IZVENPOGODBENA OBVEZNOSTKVAZIKONTRAKTI29. člen ZMZPP (kot posebne navezne okoliščine) Neupravičena pridobitev – pravo kraja, po katerem se presoja pravno razmerje, ki je nastalo ali bilo pričakovano ali domnevano in je na podlagi njega prišlo do pridobitve

- na podlagi pravnega posla, ki je bil sklenjen na nepravi podlagi - tudi za neupravičeno pridobitev uporabimo tisto podlago, ki smo jo uporabili za samo

prodajno pogodbo – tako se določi navezna okoliščina- uporaba tistega prava v kateri državi je prišlo do neupravičene pridobitve (to določa tudi naš

ZMZPP)Poslovodstvo brez naročila – pravo kraja, kjer je bilo opravljeno dejanje poslovodje – tudi Rim II jih ureja.Za obveznosti iz uporabe stvari brez poslovodstva in za druge nepogodbene obveznosti, ki ne izvirajo iz odškodninske odgovornosti – pravo kraja, kjer so nastopila dejstva, ki so povzročila obveznost

DELIKTNI STATUTNavezna okoliščina – lex loci delicti commissi (pravo kraja nastanka škode) Druge:

60

- alternativne navezne okoliščine: najtesnejša vez, avtonomija strank (naš ZMZPP pri deliktnem statutu ne ureja avtonomije volje, medtem ko Rim II ureja v deliktnem statutu tudi avtonomijo volje)

- akcesorne navezne okoliščine (naš ZMZPP jih ne pozna): upošteva se razmerje med strankama pred nastankom škodnega dejanja (primer: delavec in delodajalec: to razmerje je povezano tudi s škodnim dogodkom)

Težave NO lex loci delicti commissi- pri distančnih deliktih- kadar se zgodi delikt na območjih, ki ne pripada nobeni državi (zrak, voda) – naš ZMZPP to

situacijo ureja v 31. členu

30. člen ZMZPP: (1) Za nepogodbeno odškodninsko odgovornost se uporabi pravo kraja, kjer je bilo dejanje storjeno. Če je za oškodovanca ugodnejše, se namesto tega uporabi pravo kraja, kjer je nastopila posledica, vendar le, če je povzročitelj kraj posledice mogel in moral predvideti. (2) Če pravo, določeno po prvem odstavku tega člena nima z razmerjem tesnejše zveze, pač pa je podana očitna zveza z nekim drugim pravom, se uporabi to pravo.

30. člen ZMZPP priznava dve navezni okoliščini: pravo kraja, kjer je storilec deloval (kjer je bilo škodno dejanje storjeno) ali pravo kraja,

kjer je nastala škodljiva posledica; v primeru distančnih deliktih se lahko izbere oboje => naj se izbere tisto, ki je ugodnejše, vendar je izbira pogojena s tem, da je povzročitev MORAL in MOGEL posledico predvideti. Oškodovanec mora povedati katero pravo je zanj ugodneje (teorija žrtve)=> gre za ENOSTRANSKO AVTONOMIJO VOLJE.

najtesnejša vez;

Pravo se uporabi za vsa vprašanja nepogodbene obveznosti (vrsta, višina odškodnine, …)

31. člen ZMZPP - Pravo države, katere pripadnost ima ladja oz., kjer je letalo vpisano v vpisnik.Pripadnost ladje = v kateri register je vpisana. V Rim II tega zakonodajalec ni predvidel, kar pomeni, da zaenkrat obstajajo samo domneve rešitev.

Problemi: predhodna vprašanja v deliktnem statutu (samostojno navezovanje (naj bi veljalo to),

nesamostojno navezovanje in kolizijske norme) – ni enotnosti, od primera do primera je različno

kvalifikacija v deliktnem statutu – možne so različne rešitve (najbolj ustrezna rešitev) deliktna sposobnost (13. člen ZMZPP) – sposobnost v zvezi z delikti

a) deliktni statut (kjer je deloval, kjer je nastala posledica) => PREVLADUJOČE MNENJEb) osebni statut (država katere državljan je povzročitelj)

renvoi – da ali ne? Enotnega mnenja ni, mnenje so deljena.

SPECIALNI ZAKONI : - pomorski zakonik in - zakon o obligacijskih in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu

Če obstajajo mednarodne konvencije se specialni zakoni NE uporabijo (derogacija).

MEDNARODNA UREDITEVKonvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče Izključene zadeve: za določene zadeve se ne uporablja kot npr. za odgovornost proizvajalcev, prodajalcev ter tistih, ki popravljajo vozila, za odgovornost lastnika ceste, za regresne tožbe med odgovornimi osebami…

61

Ni vzajemnosti – z ratifikacijo postala del našega prava; npr ni treba ugotavljati, ali je poleg tega tudi Avstrija podpisnica. Naše sodišče jo mora vedno uporabiti, ne glede na to kdo je storilec. Javni red (ne sme biti v nasprotju z našim javnim redom). Ne glede na pravo, ki se uporabi, je treba pri določanju odgovornosti upoštevati prometna in varnostna pravila, ki veljajo na kraju in ob času nesreče. Določa kolizijska pravila.

Katero pravo se uporabi? Kombinacija (primarne navezne okoliščine) lex loci delicti commissi in (subsidiarne) države registracije vozila (za katero morajo biti izpolnjeni posebni pogoji).Uporabi se pravo države, kjer se je zgodila nesreča, kolikor okoliščine primera ne kažejo na uporabo prava države registracije (izpolnjevanje posebnih pogojev).Za vozila, ki niso registrirana ali so registrirana v več državah – pravo države, kjer vozila praviloma vozijo.

Konvencija o zakonu, ki se uporablja v primerih odgovornosti proizvajalcev za njihove proizvode Za odgovornost proizvajalcev in drugih oseb za škodo, ki jo povzroči proizvod. Za vsako škodo, prizadejano osebi ali premoženju (ne za škodo na samem proizvodu) Javni red Ni vzajemnosti Več možnosti naveznih okoliščin. Katero pravo se uporabi?

pravo, kjer je prišlo do škode – pogoji! pravo države običajnega bivališča neposredno oškodovane osebe – pogoji! pravo države glavnega poslovnega sedeža osebe drugo

UREDBA ES 864/2007 O UPORABI PRAVA ZA NEPOGODBENE OBVEZNOSTI – RIM II ČASNOVNI KRITERIJ: Uporaba: 11. 1. 2009 – nima retroaktivnega učinka. Po tem datumu se je moral zgoditi škodni dogodek, da se uporabi Rim II, pred tem datumom se pa uporabijo drugi akti. MATERIALNI KRITERIJ: Civilne in gospodarske zadeve (pazi na izključitev določenih zadev!) - nepogodbene obveznosti (katere so to?). Izključeni sta 2 zadevi in sicer:

odgovornost za jedrsko škodo odgovornost za kršitev osebnostnih pravic.

Uporabi se za nepogodbene obveznosti:1. delikti2. poslovodstvo brez naročila3. neupravičena obogatitev4. culpa in contrahendo (odgovornost za pogajanje)

Uporabi se tudi v primerih, ko škoda še ni nastala.

Norme neposredne uporabe. Renvoi izključen. Javni red.Razmerje z drugimi instrumenti: pravni akti EU / mednarodne pogodbe (samo tiste, ki so jih sklenili s tretjimi državami in ne z DČ) – PREDNOST.Ni vzajemnosti. Načelo univerzalnosti = lahko se uporabi pravo katerekoli države sveta.

POGOJI ZA UPORABO Rim II:① časovni kriterij (po 1.1.2009)② materialni kriterij (civilne in gospodarske zadeve)③ geografski kriterij (sodišče v DČ)④ razmerje z drugimi instrumenti (da nimajo drugi prednosti)⑤ mednarodni element

62

UPORABA PRAVA Splošno pravilo (4/1): kraj nastanka škode (ne glede na kraj škodnega dogodka ter posrednih posledic iz tega dogodka) – neposredna škodljiva posledica.Zakonodajalec je več pozornosti namenim oškodovancu (zato velja splošno pravilo).Škoda nastane v več državah – pravilo mozaika. Kar pomeni, da se ne uporabi eno pravo, ampak več prav.

lahko pa da se sploh ne uporabi, če gre za jedrsko ali omejeno oziromaokoljsko škodo (specialno pravilo) korigirano

najtesnejša vez pravilo avtonomija volje mozaika

Izjema (4/2): pravo države običajnega bivališča / ob nastanku škode

Najtesnejša vez (4/3): gre za upoštevanje akcesornega navezovanja (obstoječe razmerje med strankama); ne pa običajno bivališče (to je zajeto že v izjemi) – da se uporabi, mora biti izpolnjen pogoj 4/1

PROBLEMI Uredba predpostavlja nastanek škode v določeni državi Škoda nastane na območju, ki ne pripada nobeni državi (na letalu, na ladji)

Rim II ne predvideva rešitve (naš zakonodajalec pa je to uredil v 31. členu ZMZPP). Kaj pa če pride do trka dveh ladij? To bo moralo rešiti Sodišče EU (ko bo tako vprašanje dobila kaj storiti – sodna praksa).

Škoda sicer nastane, vendar ni mogoče ugotoviti, v kateri državi Recimo, da se mora ladja pripeljati od točke A do točke B. Ustavi se v točki C. Kje je nastala škoda?4/3 => vendar moramo prej upoštevati 4/1 (kar pa ne moremo ugotoviti). Uporabi se nacionalni predpis. Gre zopet za vprašanje za SEU.

Posebej za: producentska odgovornost (redko) nelojalna konkurenca (v nasprotju z dobro vero) in omejevanje konkurence okoljska škoda kršitev PIL neupravičena obogatitev, poslovodstvo brez naročila in culpa in contrahendo

AVTONOMIJA VOLJEStranke lahko pod določenimi pogoji izberejo pravo (specialne omejitve):

1. sporazum sklenjen po nastanku škodnega dogodka (razen v primeru strank, ki opravljajo gospodarsko dejavnost)

2. nikoli ne za: Kršitev PILDejanja nelojalne konkurence in omejevanja konkurence

3. vsi elementi v času škodnega dogodka v eni in ne v izbrani državi – prisilni predpisi te države (tem se ne morejo izogniti, kljub izbiri drugega prava)

4. vsi elementi v eni ali več DČ EU – z izbiro 3 prava se ni mogoče izogniti uporabi določb prava EU, implementiranih v pravu države foruma

STVARNI STATUT18. člen ZMZPP: 18/1 - Za lastninskopravna razmerja in druge pravice na stvareh se uporabi pravo kraja, kjer je stvar.

63

18/2 - Za razmerja iz prvega odstavka tega člena glede stvari, ki so v prevozu, se uporabi pravo namembnega kraja.18/3 - Za razmerja iz prvega odstavka tega člena glede prevoznih sredstev, se uporabi pravo države, katere državno pripadnost imajo ta sredstva, se s predpisi RS ni določeno drugače.

Uporablja se za lastninskopravna razmerja (pridobitev LP, negatorne tožbe, pogoji za priposestvovanje, veljavnost ZK-dovolila…) in druge pravice na stvareh: glede stvari, glede stvari, ki so v prevozu in glede prevoznih sredstev.

zavezovalni pravni posel => POGODBENI STATUT razpolagalni pravni posel => STVARNI STATUT

Enotni režim za premičnine in nepremičnine Po pravu, kjer nepremičnine ležijo – zakaj?: so del suverene države, formalnosti glede nastanka, spremembe ali izgube stvarnih pravic na nepremičninah. Poseben problem pri premičninah: sprememba lege stvari (lex rei sitae) – problem mobilnosti Pojavljajo se alternative na pravicah za premičnine. Nimajo pomembne vloge. Alternative so:

lastnik stvari načelo najtesnejše vezi avtonomije volje

LEX REI SITAE je temeljna navezna okoliščina za stvarni statut. Ni avtonomije volje Sprememba statuta – conflit mobiles!

PRIMER Slovenski uvoznik kupuje blago na Madžarskem. Dogovorjeno je, da se blago izroči v MS. Zanima nas predvsem prehod lastnine na blagu. To vprašanje je izjemno pomembno, ker blago ne prispe v MS. Blago namreč izgine med potjo na Madžarskem. Kdo nosi škodo? Lastnik blaga – kdo je bil lastnik v trenutku, ko je blago izginilo? Predpostavimo, da po madžarskem pravu lastnina preide na kupca z naložitvijo blaga (Madžarska) – škoda za našega uvoznika. Po naših pravilih pa z izročitvijo stvari – Madžar je lastnik. Vprašanje se obravnava pred našim sodiščem. Uporabimo ZMZPP – odgovor je preprost. Sodišče uporabi pravo, kjer se nahaja blago na Madžarskem uporabi se madžarsko pravo.

Sedaj v istem primeru predpostavimo, da blago izgine v Sloveniji. Rešitev ni več tako enostavna…. Naše sodišče zopet uporabi ZMZPP – kraj, kjer se stvar nahaja – v katerem trenutku? Ta se je nekaj časa nahajala na Madžarskem, nato v Sloveniji. Kateremu kraju je treba dati primat????

Več rešitev… Enotna rešitev? Rešitev za konkreten primer? fiksiranje naveznih okoliščin – zakonodajalec je ene spremenljive NO fiksiral, druge ne trenutek uveljavljanja zahtevka – mednarodne konvencije teorija pridobljenih pravic

A ---------------------------> B

A – vsi pogoji za pridobitev LP na tej stvari so izpolnjeniB – pogoji niso izpolnjeni

Sodišče bo uporabilo teorijo pridobljenih pravic in bo uporabilo pravo države A.

64

Po tem pravilu bi naše sodišče uporabilo madžarsko pravo – kar pomeni, da je naš državljan na slabšem.

A -------- pričakovana pravica --------> B

A – niso izpolnjeni pogoji + pogoj izročitveB – so izpolnjeni pogoji Pričakovana pravica je obstajala v državi B, samo do izročitve blaga. Še ni prišlo – uporaba B - če pričakovane pravice ne bi bilo v državi B, se ne bi uporabilo pravo države B.

Sistem vagona => gre za uporabo avtomatično spremenljivost prava; sprememba navezne okoliščine ima avtomatično posledico spremembe merodajnega prava Naprej nastala dejstva tisto pravo, katere države državljana sta bila prej (zakonca – ki sta spremenila državljanstvo; sklenitev v državi A; sedaj sta oba državljana države B). Uporabi se pravo države A.

18/2 PRAVO NAMEMBNEGA KRAJA = lex loci destionis Stvari so na območju, ki ni niti država odpošiljateljica niti namembna država ali so na območju, ki ne pripada nobeni državi. Potrebne najmanj tri države (izvozna, tranzitna in uvozna). Lex rei sitae – neprimerna / zakaj? Ker gre za zelo kratek stik z tranzitno državo.Pravo namembnega kraja (lex loci destinationis) za stvari v tranzitu (res in transitu)

18/3 PRIPADNOST PREVOZNIH SREDSTEV Iskanje stalne navezne okoliščine - državna pripadnost prevoznih sredstev.Upoštevati bo treba specialne zakone: Pomorski zakoniki n Zakon o obligacijskih in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu.

18 člen ZMZPP => določa 3 navezne okoliščine za vsako situacijo posebej

PRIMER (primer prepletanja statutov) Janez (slovenski državljan z ob. preb. v Kopru) 27. maja 2004 proda svojo počitniško hišo v Firencah Draganu (hrvaškemu državljanu z ob. preb. v Zagrebu).Stranki izbereta slovensko pravo.

Najprej pogledamo kateri akti pridejo v poštev: RK, ZMZPP, Rim I, specialni nacionalni zakoni, mednarodne konvencije. Najprej pogledamo mednarodne akte. Nekatere mednarodne konvencije imajo prednost pred akti EU. To so tiste, ki jih sklenejo s tretjimi državami. Ostanem nam, da gremo pogledamo pravne akte EU. Rim I in RK se ne uporabita zaradi časovnega kriterija. Tako da nam ostane ZMZPP, kar pa ne pomeni, da se uporabi pravo RS.

a) Katero pravo se uporabi za prodajno pogodbo? Gre za pogodbo z nepremičninami. Moramo uporabiti italijansko pravo – kraj države, kjer nepremičnina leži. Prodajna pogodba je zavezovalni pravni posel. (23 ZMZPP)

b) Katero pravo se uporabi za obliko prodajne pogodbe? Za obliko se uporabi 23 ZMZPP (pridobitev LP – formalnost). Uporabimo pravo, kjer nepremičnina leži – italijansko pravo.

c) Katero pravo se uporabi za razpolagalni posel? Za razpolagalni posel se uporabi 18/1 ZMZPP. Gre za stvarni statut. Uporabimo pravo države, kjer nepremičnina leži – italijansko pravo.

65

d) Katero pravo se uporabi za vprašanje poslovne sposobnosti Janeza? Tukaj gre za osebni statut – uporabimo 13 člen ZMZPP, po kateri določbi se uporabi slovensko pravo.

Če bi se presojalo po Rim I in RK bi bila rešitev drugačna, saj je v teh dveh aktih mogoča AVTONOMIJA VOLJE STRANK.PRIMER – Haaška konvencija iz zakona za prometne nesrečeHrvaška državljanka (SP v RS) ---------------------------> SLO zavarovalnica (sedež v RS)

prometna nesreča na Hrvaškem, 2000 registracija avtomobila v RS tožba: november 2000

a) Tožnik se ni pravilno skliceval, saj glede določitve mednarodne pristojnosti se ne more uporabiti 48. člen ZPP. Splošno gledano je ZMZPP splošni predpis, le glede 29. člena ZMZPP postane le ta specialnejši.

2. Pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom

29. člen ZPP

Sodišče Republike Slovenije je pristojno za sojenje, kadar je njegova pristojnost v sporu z mednarodnim elementom izrecno določena z zakonom ali z mednarodno pogodbo. Če v zakonu ali mednarodni pogodbi ni izrecne določbe o mednarodni pristojnosti za določeno vrsto spora, je sodišče Republike Slovenije pristojno za sojenje v tovrstnem sporu tudi tedaj, kadar njegova pristojnost izvira iz določb o krajevni pristojnosti.

48. člen ZPP

Za sojenje v sporih zoper pravne osebe je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je njihov sedež. Če nastane dvom, velja za sedež kraj, kjer so njihovi organi upravljanja.

Ali je slovensko sodišče pristojno? BUI se ne uporabi, ker časovni kriterij ni izpolnjen, s tem so izključili pravne akte EU mednarodna konvencija ne obstaja, ki bi se nanašala na to področje uporabi se ZMZPP => sedež oz stalno prebivališče tožene stranke => RS

b) Katero pravo se uporabi?V poštev pridejo kolizijska pravila, ki jih pa najdemo lahko v Rim II (vendar ne bo prišla v poštev, ker časovni kriterij ni izpolnjen, ampak kljub temu, če bi bil izpolnjen časovni kriterij, se ne bi uporabila, ker ima prednost Haaška konvencija o zakonu za prometne nesreče), ki določa pravila za nepogodbene obveznosti, ZMZPP, v morebitnih mednarodnih aktih.Katero pravo se uporabi?

kraj škodnega dogodka ali država registracije vozila (4. člen haaške konvencije)?

Pogoji v 4. členu so: da je šlo za eno vozilo da je avto registriran v drugi državi, ne pa v tisti, kjer se je zgodila prometna nesreča da je žrtev potnik in da je njeno običajno prebivališče v drugi države in ne v državi prometne nesreče.

Ker so ti pogoji izpolnjeni se uporabi pravo države registracije vozila, to je pa v RS, tako da se uporabi SLOVENSKO PRAVO.

Haaška konvencija ne pozna zavračanja. Tudi če bi določala celotno napotilo, naše pravo tega ne upošteva. Saj zavračanje pride v poštev le ko se napotuje na tuje pravo in ne na domače pravo.

66

Da se Haaška konvencija o zakonu za prometne nesreče uporabi, mora biti država foruma podpisnica te konvencije (kjer se vloži tožba).

PRIZNANJE IN IZVRŠITEV

Država ne more postaviti pravila, ki bi veljala za cel svet. Odločbe učinkujejo le na območju tiste države, katere sodišče je tako odločbo izdalo. Države vendarle pod določenimi pogoji priznavanja učinke tujih odločb na svojem območju.

Zakaj se prizna in/ali izvrši: ekonomičnost postopka (da se ne dela dvojnih stroškov), da ne prihaja do nasprotnih odločitev nauk o pridobljenih pravicah, …

»IZVRŠITEV« v besedni zvezi priznanje in izvršitev pomeni, da se tuja sodna odločba posvoji, da ji damo naš slovenski izvršilni naslov oz domači izvršilni naslov tu se ZMZPP konča in se začne uporaba ZIZ-a. Se pravi ne bomo govorili o izvršilnem postopku in ne o izvršbi.

RAZLIČNA PRAVILA: ZMZPP BUI in BU II bis U 805/2004 U1896/2006 (plačilni nalog) U 861/2007 (spori majhnih vrednosti) mednarodne pogodbe

a) bilateralneb) multilateralne (Haaška o civilnem sodnem postopku, Konvencija o mednarodnem

cestnem prevozu blaga, Konvencija o mednarodnih železniških prevozih, itd.)

Konvencije, ki jih sklenejo z tretjimi državami imajo prednost pred BUI!!

Država v kateri se išče izvršitev (Di) -------------------------> Država v kateri se je odločba izdala (D)Dolžnik v D nima nobenega premoženja, tu upnik ne more zahtevati izvršbe, zato je v njegovem interesu, da se odločba prizna v državi, kjer ima dolžnik premoženje, se pravi v Di. In potem v Di lahko gre v izvršbo.

SISTEMI PRIZNAVANJA (teoretična razvrstitev):1. Sistem omejene kontrole

Je najbolj razširjen sistem. Pozna ga tudi naš ZMZPP. Gre za to, da država priznava in izvršuje tuje sodne odločbe pod posebnimi pogoji, ki so procesno pravne narave (litispendenca, obstoj pravnomočne odločbe,…). Kar pomeni, da ne bo ugotavljalo ali je bilo pravilno odločeno v določeni zadevi – ne preverja materialnopravnih pravil. Tukaj sta 2 možnosti: ali bodo priznali odločbo ali je ne bodo. Ni možnosti spreminjanja odločbe.

2. Sistem neomejene kontrole

67

Tukaj ni mogoče spreminjati odločbe. Kontrolira pravilno uporabo materialnega prava, uporabo procesnih pravil in dejanskega stanja.

3. Sistem revizije Tukaj se lahko spremeni sodna odločba.

4. Sistem prima facie evidens Izpelje se nov postopek priznanja. Odločba, ki je že bila izdana se uporabi kot dokaz na prvi pogled.

5. Sistem nepriznavanja Ne priznavajo tujih sodnih odločb.

6. Sistem brezpogojnega priznavanja Sistem, ki je uveljavljen v BUI, vendar velja samo za priznavanje, in ne za izvršitev tuje odločbe. Vodi se poseben postopek (ni brezpogojne izvršitve, samo priznanje!!!).

UČINKI TUJIH ODLOČB V DRŽAVI PRIZNAVANJA1. Sistem enakega učinka zastopa ga naš ZMZPP (49. člen ZMZPP). Če se prizna, ima enak

učinek, kot da so jo izdali naši slovenski sodniki.

2. Sistem razširitve učinka učinek se razširi na državo priznavanja. Pozna ga BUI.

3. Sistem kumulacije priznajo se samo tisti učinki, ki jo priznava država izdaje odločbe kot tudi država priznanja.

PRIZNANJE IN IZVRŠITEV v ZMZPP Tuja sodna odločba mora izpolnjevati naslednje kriterije:

a) Odločba je po svojem izvoru TUJAPoznamo teritorialni in personalni kriterij. Po teritorialnem velja za tujo odločbo vsaka odločba, ki ni bila izdana na območju RS. Vendar ga zanemarimo. Bolj je relevanten personalni, po katerem je tuja odločba vsaka odločba, ki jo je izdal tuj organ. Četudi jo je izdal tuji konzularni organ v RS v imenu njegove države.

b) Odločba mora biti izdana v določeni vrsti zadeve Tista, ki regulira civilnopravna oz zasebnopravna razmerja (narava postopka tukaj ni pomembna).

c) Gre za sodno odločbo določene vrste v procesnem smislu Vendar ne vmesni procesni sklepi, kot so sklep o imenovanju, sklep o prekinitvi.. Recimo ja pa sklep o stroških postopka, sodna poravnava, …

Za kvalifikacijo odločbe kot sodne odločbe je merodajno pravo države izdaje odločbe!! (3/24 ZMZPP).

Ločiti moramo med odločbami, ki: se samo priznajo => ugotovitvene in oblikovalne odločbe se tudi izvršijo => dajatvene odločbe (jo je treba izvršiti, saj je upniku v korist)

PREDPOSTAVKE PRIZNANJA IN IZVRŠITVEa) pozitivne => morajo biti podane predložitev tuje odločbe ter potrdilo o pravnomočnosti po pravu države izdaje => priznavajo

se torej samo PRAVNOMOČNE odločbe (ena izmed razlik med ZMZPP in BUI, v kateri lahko tudi nepravnomočne).

za izvršitev še potrdilo o izvršljivosti

b) negativne => ne smejo biti podane »tuja sodna odločba se ne prizna, če …« (izhaja iz same določbe ZMZPP)

68

Uveljavljajo se po uradni dolžnosti (javni red, izključna pristojnost) ali na ugovor (čezmerna pristojnost, tuje sodišče ni upoštevalo prorogacije slovenskega sodišča,…).

Negativne predpostavke:1. Mednarodna pristojnost sodišča v državi izvora npr spor glede plačila odškodnine – tuje sodišče utemelji mednarodno pristojnost na stalno

prebivališče tožnika za: izključno pristojnost slovenskega sodišča (po uradni dolžnosti; izjema za spore iz zakonske

zveze), čezmerne pristojnosti (le na ugovor; 98 ZMZPP – državljanstvo tožnika, …), prorogatio fori slovenskega sodišča (le na ugovor; kadar je stranka pred sodiščem države izdaje odločba ugovarja o pristojnosti – če ne ugovarja, gre za tiho privolitev;)

2. Nemožnost sodelovanja stranke v postopku (samo na ugovor) razlike v procesnih predpisih samo glede minimalnih procesnih garancij => možnost aktivnega sodelovanja (obvestiti ga je

treba o tem in mu dati dovolj časa, da se pripravi na obrambo) – garancije morajo biti podane strankam

stranka zaradi nepravilnosti v postopku ni mogla sodelovati, razen, če se je na kakršenkoli način spustila v obravnavanje glavne stvari v postopku

3. Obstoj druge pravnomočne odločbe (o isti zadevi) in litispendenca

JAVNI RED Odločbe ne bomo priznali, če je v nasprotju z našim javnim redom. Javni red dopušča preizkus merituma – edina materialnopravna predpostavka.Javni red:

abstraktna določitev v 100 ZMZPP sodna praksa

Materialnopravni => načelo neodvisnosti in nepristranskosti sodiščaProcesnopravni => načelo pravice do pritožbe in načelo prepovedi izdaje odločbe na podlagi prevare

Kateri trenutek je pomemben za ugotovitev nasprotovanja javnemu redu? => ko se odloča o priznavanju in izvrševanje v državi priznavanja.

Ali obvezno predpisano zastopanje po odvetnikih pred sodiščem izdaje odločbe in institut zamudne sodbe nasprotujeta JR? => ne nasprotuje našemu JR, saj oba instituta poznamo.

Ali določitev preživnine v % od plače zavezanca nasprotuje JR? => ne, kljub temu, da gre za različne ureditve.

Ali lahko naše sodišče preizkusi tudi samo višino preživninskega zahtevka? => SISTEM OMEJENEGA PREIZKUSA – takšne odločbe ne more zavrniti sodišče le zato, ker se ne strinja glede višine, tako da ne nasprotuje JR.

VZAJEMNOST (tudi pri mednarodni pristojnosti, pri kolizijskih pravilih pa ne!) splošna vzajemnost materialna vzajemnost => velja! dejanska vzajemnost => ne rabi biti določeno v nobenem zakonu; dovolj je da priznavajo naše

sodne odločbe samo v praksi deljiva vzajemnost => istovrste odločbe (bolj smotrna od nedeljive)

69

nedeljiva vzajemnost => dovolj, da upošteva/priznava katerikoli odločbi na tem področju je negativna predpostavka – se domneva do dokaza o nasprotnem med DČ EU se NE upošteva – uporaba BUI odločilen je čas, ko se odloča o priznanju izjeme:

za odločbe izdane v zakonskem sporu v sporu zaradi ugotovitve ali izpodbojnosti očetovstva ali materinstva ko priznanje …

Negativna predpostavka je v breme sodišča in druge stranke.

POSTOPEK PRIZNANJA IN IZVRŠITVE Ne avtomatično, saj imamo sistem omejene kontrole. Nobena odločba se ne prizna in izvrši avtomatično – ni avtomatizma! ZMZPP – enoten postopek na podlagi istih procesnih določil – priznanje in izvršitev se izvedeta hkrati – veljajo ista pravila; razlika le v negativnih predpostavkah.Poznamo dva postopka: delibacijski in incidenter postopek => dva zelo različna načina.

a) DELIBACIJSKI POSTOPEK je poseben nepravdni postopek. Smiselno se uporablja ZNP.

42.b člen - Priznanje in izvršitev tuje odločbe oziroma tuje javne listineČe je za izvršitev tuje odločbe oziroma tuje javne listine v Republiki Sloveniji po določbah zakona,

ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe ali pravnega akta Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, treba izvesti postopek priznanja in izvršitve tuje odločbe oziroma tuje javne listine, je za izvedbo postopka pristojno okrožno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče.

Uporabo se pristojnost po ZMZPP in tudi po mednarodnih pogodbah ter pravnih aktih EU. O priznanju in izvršitvi se odloča kot o GLAVNEM VPRAŠANJU.Ta postopek se deli na dva dela:

Prva faza se začne S PREDLOGOM, ki ga vloži upnik, medtem ko dolžnik v tej fazi sploh ne da se kaj dogaja. Prva faza se zaključi s sklepom o priznanju ali so izpolnjene predpostavke predvsem pozitivne, osredotoči se pa le na tiste negativne predpostavke, ki se začnejo po uradni dolžnosti.

Druga faza se začne z UGOVOROM dolžnika. Komaj tu se dolžnik vključi – kontradiktornost. Ugovarjati mora v roku 15 dni od vročitve sklepa. Z ugovorom lahko uveljavlja vse, tisto kar je po uradni dolžnosti in kar je tudi le na zahtevo stranke. Poleg ugovora ima dolžnik še eno pravno sredstvo in sicer pritožba na Vrhovno sodišče – npr. da se pritoži na sklep o neizvrševanju. Mogoča so tudi izredna pravna sredstva kot sta zahteva za varstvo zakonitosti in obnova postopka. Revizija ni dovoljena, ker ZMZPP ni določil da je revizija dopustna. Do izdaje sklepa o priznanju postopek ni kontradiktoren.

b) INCIDENTER POSTOPEK 108/6 ZMZPP: Če o priznanju tuje sodne ali arbitražne odločbe ni bil izdan poseben sklep, lahko vsako sodišče odloča o priznanju te odločbe kot o predhodnem vprašanju, vendar z učinkom le za ta postopek. V tem postopku se odloča o predhodnem vprašanju v kakšnem drugem postopku/vsako sodišče ne glede na vrsto postopka.

Razlike med a) in b): glavno – predhodno vprašanje velja za vse primere – velja samo v tistem postopku b) ugovori tako po ZMZPP (priznanje in izvršitev) kot tudi po ZIZ-u (izvršba)

70

Če pride do uporabe BUI in če gre za sodbo, ki se samo prizna, se izpeljeta oba postopka, če pa gre za sodbo za katero se zahteva izvršitev (dajatvena sodba) se pa incideter postopek NE UPORABI.

PRIZNANJE IN IZVRŠITEV V BUI BUI je dvojni instrument, saj vsebuje pravila o mednarodni pristojnosti in pravila o priznanju in izvršitvi. Bruseljska konvencija je imela strožja pravila kot jih ima BUI. Predlog nove BUI – ureditev de lege ferenda. Po BUI lahko v prvi fazi samo preveri pozitivne predpostavke, drugega ne more narediti ničesar. Če so predpostavke izpolnjene, se izda sklep o izvršljivosti. Negativne predpostavke se pa upoštevajo le na ugovor stranke. Cilj tega je odprava eksekvature. Da lahko gremo v izvršbo tudi s tujo sodno odločbo – kot da imamo domači izvršilni naslov v vseh DČ EU. K temu EU teži.

Uporaba: za odločbe, ki so izdane v DČ EU, ne glede na to katera pravila so se uporabila; tudi za

odločbe izdane napram oseb, ki nimajo domicila v EU, kar pomeni, da se ne uporabijo samo napram tistim, ki imajo domicil v EU

civilna in gospodarska zadeva => materialni kriterij; razen, tiste, ki so izključene – enako kot pri pravilih mednarodne pristojnosti

časovni kriterij: po dnevu veljave BUI (v postopku, ko je za tisto državo, že veljala BUI)Člen 66 1.Ta uredba se uporablja samo za pravne postopke, ki so bili začeti, in za listine, ki so bile uradno sestavljene ali registrirane kot javne listine po tem, ko je ta uredba začela veljati.Posebni pogoji: 2.Če pa je bil postopek v državi članici izvora začet pred začetkom veljavnosti te uredbe, se sodne odločbe, izdane po tem dnevu, priznajo in izvršijo v skladu s poglavjem III. (a) če je bil postopek v državi članici izvora začet po začetku veljavnosti Bruseljske ali Luganske konvencije tako v državi članici izvora kot v zaprošeni državi članici; (b) v vseh drugih primerih, če je bila pristojnost določena v skladu s pravili iz poglavja II ali iz konvencije, sklenjene med državo članico izvora in zaprošeno državo članico, ki je veljala v času začetka postopka.- kadar gre za odločbo, ki je bila izdana v času, še preden je uredba veljala

geografski kriterij => predlog za priznanje in izvršitev izdan v DČ EU tudi v odsotnosti mednarodnega elementa (se ne upošteva) drugi pravni akti EU in mednarodne pogodbe (enaka pravila, kot pri mednarodni pristojnosti

– mednarodne pogodbe med DČ nimajo prednosti!!; prednosti imajo tiste, ko si sklenjene z tretjimi državami)

Katera pravila priznanja in izvršitve se uporabijo, če odločbo izda:- francosko sodišče: ker je Francija DČ EU, in če so izpolnjeni ostali pogoji, se uporabi BUI- švicarsko sodišče: Luganska konvencija (ki velja za Švico) – Če RS ni podpisnica, se ne

uporabijo pravila te konvencije, ampak nacionalna pravila - ZDA: ne saj ni članica EU; uporabijo se nacionalni predpisi (ZMZPP) ali pa če obstaja kakšna

mednarodna pogodba med RS in ZDA

Priznanje in izvršitev sta medsebojno povezana – to pomeni, da imata enaka pravila (razlogi za pravila izvršljivosti napotujejo na pravila priznavanja?) Namen pravil v BUI je prost »pretok odločb« oz prosto naj veljajo tudi v drugih DČ EU. Vendar kot smo povedali že prej, ni avtomatizma, kar pomeni, da se mora izvesti nek postopek. Tuja odločba ima enak učinek kot ga ima v državi izdaje odločbe – razširi se tudi na državo priznanja. Sodba ne rabi biti pravnomočna (vložitev »rednega pravnega sredstva« v državi izdaje – priznanje, razglasitev izvršljivosti)

razlika od ZMZPP (tam morajo biti pravnomočne tuje sodbe odločbe)

71

v zadevi Diamond Supplies proti RIva* (34/77) je sodišče široko interpretiralo pojem redno pravno sredstvo => vsako pravno sredstvo, ki lahko spremeni ali razveljavi že izdano odločbo (po našem pravu to ni samo pritožba, ampak tudi izredna pravna sredstva)

sodišče bo prekinilo postopek: redno pravno sredstvo vloženo v državi izdaje (ko gre za izvršljivost se prekine samo na zahtevo stranke ampak če zahteva še to ne pomeni, da bo prekinilo postopek, ko pa gre za priznanje pa se prekine po uradni dolžnosti)

če je bilo vloženo redno pravno sredstvo se moramo vprašati kaj to je, saj ne moremo pojma interpretirati tako kot je pri nas; ni pri vseh DČ v EU enako kot pri nas => pojasnjeno v *

PRIZNANJE => velja avtomatizem (zapomni si, da to ne pomeni tudi za dajatvene sodbe!!) Sodno odločbo je po BUI mogoče priznati na 3 načine, in sicer:

brez posebnega postopka => avtomatično; vendar če stranka zahteva, se opravi postopek (čeprav ni potrebno);

v posebnem pravnem postopku (če je že izdana odločba ovira za postopek); kot o predhodnem vprašanju.

RAZGLASITEV IZVRŠLJIVOSTI => NI AVTOMATIZMA!!! obligatoren postopek (mora izvesti postopek eksekvature) enostavnost postopka 2 fazi: enostranski (razglasitev izvršljivosti) in ugovorni pravno sredstvo - Iz katerih razlogov? potreba po potrdilu o izvršljivosti (ne zahteva se samo ob pravnomočni odločbah) sklep o razglasitvi izvršljivosti – izroči se tožniku => po tem se lahko dolžnik pridruži

postopku; sodišče samo na ugovor nasprotne stranke preverja javni red

Razlogi za zavrnitev:1) vsebinski

očitna nasprotja z javnim redom (ne gre za supranacionalni javni red, ampak javni red posameznih DČ – ozka razlaga => samo v zelo redkih primerih: ekstremne kršitve človekovih pravic);

stranka ni imela možnosti sodelovati v postopku države izdaje (kršitev kontradiktornosti)

nezdružljivost s sodbo med istima strankama, ki je bila izdana v državi priznanja če pride do tega, je moralo iti že prej nekaj narobe; prednost odločbe države priznanja

nezdružljivost s predhodno odločbo v drugi DČ ali 3. državi o istem zahtevku med istima strankama (mora biti že prej izdana)

2) jurisdikcijski kršitev pravil o izključni pristojnosti kršitev nekaterih mandatornih pravil (potrošniški in zavarovalni spori) poseben sporazum pristojnosti

ZMZPP ima drugačne razloge! – razlika! Te razlike se lahko pojavijo na izpitu!!

Javne listine in sodne poravnave – poseben sistem => upošteva se javni red, samo to se lahko uveljavlja!

Trendi v BUI Pomanjkljivost BUI je v postopku eksekvature, da se vodi obligatoren postopek (če bo želel upnik, da se prizna v 3 DČ). Ukinitev eksekvature – razen za določene primere kot so osebnostne pravice.Vzpostavitev medsebojnega zaupanja med DČ glede izdajanja:

- evropski izvršilni naslov (EIN) – preizkus ovir preložen na sodišče v državi izvora;

72

- evropski plačilni nalog (EPN);- evropski spori majhnih vrednosti (ESMV).

EVROPSKI IZVRŠILNI NASLOV

Uredba 805/2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov. Namen te uredbe je uvedba evropskega naloga za izvršbo za nesporne zahtevke, da bi z določitvijo minimalnih standardov omogočili prost pretok sodb, sodnih poravnav in javnih listin po vseh državah članicah brez vsakršnih vmesnih postopkov, ki bi jih bilo treba opraviti v državi članici izvršbe pred priznanjem in izvršitvijo.

Uporaba: 21. oktober 2005 za odločbe, izdane po tem datumu. Uporabi se za odločbe v zvezi z civilnimi in gospodarskimi zadevami, za sodbe, sodne poravnave, javne listine. Ni izjeme na civilnem področju za družinsko pravo. Gre za alternativni postopek. Uporablja se samo za nesporne denarne zahtevke (ne glede na znesek); tudi za stroške postopka, če dolžnik plačila ni prerekal tekom postopka.Zahtevek je nesporen:

se je dolžnik izrecno z njim strinjal (pripoznanje, poravnava); mu ni ugovarjal; se ni pojavil pred sodiščem izdaje odločbe; se je dolžnik izrecno strinjal z njim (v javni listini).

Izdaja EIN pomeni, da se odločba avtomatično prizna in izvrši v drugih DČ – postopek v BUI ni potreben. Uvaja se načelo »full faith and credit« - popolno zaupanje med DČ. EIN izda tisto sodišče, ki je izdalo samo odločbo. Da ima v nazivu evropski to ne pomeni, da ga izda katera od institucij EU – naziv je zavezujoč. Izda se na podlagi prošnje v kateremkoli trenutku – izda se v jeziku odločbe. Ni nujno, da sočasno, ko je bila odločba izdana.

Pogoji:1. izvršljivost odločbe v državi izdaje odločbe (potrdilo o izvršljivosti)2. ni v nasprotju z nekaterimi pravili o mednarodni pristojnosti (če je dolžnik potrošnik, se mora

upoštevati njegovo stalno prebivališče; izključna pristojnost, mandatorna pristojnost)3. izpolnitev minimalnih standardov določenih v uredbi 805/2004

Zavrnitev izvršbe: Pristojno sodišče v DČ izvršbe na zahtevo dolžnika zavrne izvršbo, če je sodba, potrjena kot evropski nalog za izvršbo, nezdružljiva s prejšnjo sodbo, izdano v kateri koli DČ ali tretji državi, če: (a) prejšnja sodba temeljila na istem dejanskem stanju in je bila izdana med istimi strankami; (b) prejšnja sodba izdana v DČ izvršbe ali izpolnjuje pogoje, potrebne za priznanje v DČ izvršbe; (c) nezdružljivost ni bila in ni mogla biti upoštevana kot ugovor v sodnem postopku v DČ izvora.Prekinitev ali omejitev izvršbe DČ izvršbe:

- vložitev pravnega sredstva v državi izvora zoper sodbo- popravek (kadar pride do vsebinske neskladnosti med samo odločbo in EIN) ali umik ali

preklic (kadar je bil EIN napačno odobren)

Ko upnik že ima EIN, potem dolžnik ne more več storiti ničesar, da bi ustavil izvršbo.

BUI EIN zahteva se postopek razglasitve

izvršljivosti sodišče v državi priznanja mora opraviti

postopek

se ne zahteva postopek razglasitve izvršljivosti

sodišče v državi izvršbe ne vodi postopka EIN izda sodišče v državi izvršbe

73

možna so pravna sredstva ni pravnih sredstev potrdilo EIN upnika legitimira za … ?

EVROPSKI PLACILNI NALOG

Namen uredbe 1896/2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog je: z uvedbo postopka za evropski plačilni nalog poenostaviti, pospešiti in zmanjšati stroške

sodnih postopkov v čezmejnih zadevah v zvezi z nespornimi denarnimi zahtevki;in

dopustiti prosti pretok evropskih plačilnih nalogov v vseh DČ z določitvijo minimalnih standardov, katerih spoštovanje povzroči, da postanejo nepotrebni vsi vmesni postopki, ki bi jih bilo treba opraviti v DČ izvršbe pred priznanjem in izvršbo (odprava eksekvature)

dodatna vrsta skrajšanega postopka po pravilih EU dodatno neobvezno sodstvo uporablja se za:

a) čezmejne civilne in gospodarske zadeve (kaj se šteje za čezmejno zadevo => zadeva v kateri ima ena od strank stalno ali običajno prebivališče v DČ, ki n DČ, pred katere sodiščem poteka postopek); izključitve!

b) uporaba uredbe 12.12.2008 (časovni kriterij) => po tem datumu mora denarni znesek zapasti

c) le za izterjavo denarnih zahtevkov za denarne zneske, ki so v trenutku vložitve predloga za EPN že zapadli v plačilo

Postopek EPN - vodi se v državi izvora (kjer se izdaja EPN zahteva)- pristojnost (pozorni na potrošnike!)- zavrnitev vloge: če ne gre za civilno in gospodarsko zadevo; če ne gre za čezmejno zadevo; če

je zahtevek neutemeljen; če je vloga nepopolna- proti zavrnitvi vloge ni pravnega sredstva- izdati ga je treba v 30 dneh od dneva vložitve vloge, dolžnik ima tudi 30 dni časa za ugovor- če stranka ugovarja – po pravilih običajnega civilnega postopka v državi izvora (izdaje) – pri

nas ZPP- če ni ugovora => razglasitev izvršljivosti EPN- v drugih DČ ni potrebna izvršljivost in ni …. ?

Izvršba:- postopek ureja pravo DČ izvršbe- enako kot domači izvršilni naslov- zavrnitev le na predlog tožene stranke vendar le zaradi nezdružljivosti iz prej izdano odločbo

ali nalogo v DČ ali če je bil znesek že plačan- ?

EVROPSKI SPORI MAJHNIH VREDNOSTI

Uredba 861/2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti uvaja evropski postopek v SMV, katerega namen je poenostavitev in pospešitev reševanja čezmejnih sporov majhne vredosti in znižanje stroškov. V sporih majhne vrednosti je na voljo strankam v sporu kot alternativa postopkom, ki obstajajo na podlagi zakonov DČ.

Ne smemo zamenjevat EPN in ESMV:- Podobnosti: (1) dopolnjujeta BUI; (2) nanašata se na čezmejne zahteve; (3) opcijska ožnost

postopka s pravili EU in (4) želita se izogniti eksekvature

74

- Razlike: ESMV => pravi spor uporablja se od 1.1.2009 => postopek o SMV se mora začeti po tem datumu. čezmejni spori civilne in gospodarske zadeve (izključitve: ne zajema delovnega prava, najema nepremičnega

premoženja – razen če gre za denarni znesek, in kršitev osebnostnih pravic) vrednostni zahtevek ne presega 2000€ (brez obresti, stroškov in izdatkov) izdana sodba je izvršljiva v vseh DČ brez eksekvature in brez možnosti nasprotovanja izvršitvi

(izjema: ?)

75