Mandrac999

999http://www.mandrac.si, [email protected] tednik

AVTOPRALNICA

SERVIS, PRODAJA IN OBNOVA AVTOGUM

Ind. Cesta 4, Izola / Tel.: 05/ 641 53 65SERVIZIO, VENDITA E RICOSTRUZIONE PNEUMATICI

AUTOLAVAGGIOSamo pri nas strežemo pravo kavo

VEČ KOT KAVAOljka, Dantejeva 2, Izola

Urnik: od 9.00 - 12.00 in od 15.30 - 19.00

Urnik: od 9.00 - 12.00 in od 15.30 - 19.00

Smaregljeva 1 ob hotelu Marinatel.: 040 777 786

Odprto vsak dan (razen nedelje) od 9.00 do 19.00 ure

CASUALE DENIM - VRHUNSKA CASUAL OBLAČILA,KI SI JIH LAHKO PRIVOŠČITE

Vabimo Vas na sre-čanje članov stranke Izola je naša, pod-pornikov stranke in

prijateljev. Prednovoletna zabava in klepet ob kozarčku, bo 21.12. 2007 v diskoteki The Club na Belverderju, v Izoli.

Lepe praznike ter veliko uspehov,sodelovanja in predvsem strpnosti vprihajajočem letu 2008 Vam želi,

Vaš župan,dr. Tomislav Klokočovnik

Buone feste e sinceri auguri per un 2008coronato da successi, spirito di

collaborazione e tolleranza,

Il vostro sindaco,dott. Tomislav Klokočovnik

Mandrač je tednikwww.mandrac.sipa je izolski spletni dnevniknovicah, zanimivostih in napovedih, brez katerih ni

Prišlo je poletje in prišlo je polletje S poletjem pride vročina, s polletjem pa položnice za naročnino

do konca leta. Poletje bo vroče, polletje pa zanimivo.

greje in hladi

bottegamATEJA pAULETIC

NOVO V IZOLItrgovina z indijskim blagom

DWEEP of DEEPsvetlobni otok

Ljubljanska ulica - blizu tržniceodprto vsak dan od 9. do 12. in 17. do 22. ure

ČETRTEK, 21. MAREC 2013 / ŠTEVILKA 999, LETO XIX / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR

Prvi maj v Izoli: Ena redkih delavskih zastav

Foto

: Am

brož

TrgovinaSANATALjubljanska 15 041 618 988Parfumeria

BELLA

URNIK:vsak dan, tudi v sredo:

8.00 - 12.00 in 16.00 - 19.00sobota:

8.00 - 12.00

Razs

tava

xxxx

xx v

Sonč

ni d

vora

ni/F

otog

rafij

a ni

pov

ezan

a s t

ekst

om

Foto

: Prim

ož

Foto

: Duš

an A

mbr

ož

Foto

: Prim

ož

Trgovina Delamaris nudi poleg ribjih izdelkov Delamaris ter pakirane sveže in zamrznjene ribe, odslej tudi pakirano sveže perutninsko

meso in izdelke Pivka.

Obišèite nas v Izoli, Tovarniška 13, ob delavnikih do 18.30 in v soboto do 12.30 ure.

Tel.: 05 6605864. Vabljeni!

Nova IZOKARTICA - že 51 možnosti za popust

Naslednja številka Mandrača izide4. avgusta 2009

Nič ne bo od dopusta

Ilust

racij

a: M

artin

a Lju

bič

Foto

: Prim

ož

Foto

: Kom

pare

Pizzeria GUŠTDrevored 1.maja 031 60 60 40

PLACERLjubljanska32 05/ 641 47 08

Okrepčevalnica »Nanos«tople malice od 3,70 € dalje indnevna ponudba po ugodnih cenahtelefon: 05 922 31 32

Darilo za vse naše naročnike nov album Vlada Jeremiča Rižana, Romanca na svetilniku

in še 11 pesmi o Izoli

Vinska kraljicaVe se kakšno poslanstvoima njeno veličanstvo,

vinska kraljica,pivcev veselica,ko jo ugleda oko

utrne solzo,nov kozarec ga spije

pa čudno zavijes pogledom drugam:

Ma kaj sem pijan?Kraljica je ena, se ve,ampak, jaz vidim dve.

MANDRAČ JE LAHKO LEPO DARILO

Ste že prejeli IZOkartico?Če je še niste prejeli pokličite v ured-

PRVENSTVENA TEKMA 3. SLOVENSKE LIGE

MNK IZOLA : NK CALCIT KAMNIK

18.3.2012 ob 15.00MESTNI STADION IZOLA

PRVENSTVENA TEKMA 3. SLOVENSKE LIGE

MNK IZOLA : NK CALCIT KAMNIK

18.3.2012 ob 15.00MESTNI STADION IZOLA

Prišla je pomlad,učakal sem jo rad

Teden pedočev in špargljev

Čestitka

ZELIMO VAM VESELE PRAZNIKE V

Konec tropske vročine?Po skoraj dveh tednih tropske vro-čine bo danes pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, ki bodo proti večeru ponehale. Nekoliko se

Foto

: Prim

ož

Dve, povsem različni podobi Izole in obe sta delo narave.

Foto

: Silv

an K

ompa

re

Še vedno je čas za lepo in praktično darilo vašim najbližnjim. Naročite jih na Mandrač in darilo bodo prejeli vsak četrtek. Zavrtite 040 211 434/05 64 00 010 ali pišite na [email protected]

Vsi bi raje gradili kot oraliVse bolj je jasno, da bodo v sosednji občini imeli pravi referendum ker bi občina rada omo-gočila pozidavo Kampolina, krajani pa gradnji nasprotujejo. Izolani takšno izkušnjo že ima-mo in če bi jo sosednji župan poznal, bi si verjetno premislil. (Mef) Izolani smo namreč imeli re-ferendum o načrtovani gradnji pod-zemne garažne hiše v bližini cerkve svetega Mavra, ki jo je predlagala takratna občinska oblast na čelu z županjo Bredo Pečan.Tudi takrat so bili ljudje proti, am-pak oblast se ni dala in tako se je zgodil referendum, ki je ustavil gradnjo podzemne garaže, ter po-sredno škodoval tudi oblasti na na-slednjih volitvah. Seveda nimam nobenega namena zdaj razpravljati o tem, kaj je bilo prav in kaj ne, dejstvo pa je, da smo bili priče tipičnemu nasprotovanju volje oblasti in volje ljudstva, ki je na referendumu dobilo svoj prav. To bi župan Pirana moral vedeti.

Seveda je res, da imajo predlagatelji, oblastniki ali tisti, ki bi radi inve-stirali, več informacij, kot jih imajo običajni ljudje in da imajo v marsi-čem lahko tudi prav, toda v življenju ne moremo vedno slediti zgolj razu-mu ampak je treba slediti tudi srcu. In tako se zgodijo civilne iniciative, ki se začnejo s srčno željo, če pa ji dodajo še znanje in po možnosti stroko, potem je oblasti odklenkalo. V primeru Kampolina v sosednji občini se že zdi, da bo referendum občinski oblasti obtičal v grlu kot ribja kost, ki se je ne bodo rešili vse do volitev. Pa ne gre za nobeno ideo-loško preigravanje ampak za spopad ljudi, ki oblasti enostavno zamerijo njeno samodrštvo.

Vprašali boste, kaj ima to opraviti z izolsko občino. Ima, ima.Predstavljajte si, da bi odšli na refe-rendum o gradnji kolosa s te foto-grafije, ki ga je občina pač morala dovoliti zato, ker ni imela denarja za neprofitno grdobo v soseščini. Kako bi glasovali, če bi vam predstavili takšno fotografijo?Betonarna v Livadah je zdaj že go-tova stvar in referendum ni več mo-goč. Toda, prihaja osnutek Občin-skega prostorskega načrta in tam se bo našlo nekaj podobnih nasilnežev nad našo naravo. Oblast bi menda golf na Baredih, Zemljarič bi otočje v Viližanu, nekdo bi pozidal podbel-vedere in še kaj.Se tudi nam obetajo referendumi?

Foto

: Prim

ož

Foto

: Kom

pare

Torek, 2.10. 2012 ob 19.30SGTŠ IzolaUlica Prekomorskih brigad 7, Izola 041 639 216

Knjiga in koncertPonatis knjige Faraoni 1967 - 1992, ki smo ga pripravili ob 45 letnici ustanovitve te legendarne izolske skupine je pospremilo še eno zanimivo odkritje. Med sta-rimi avdio kasetami smo namreč našli tudi posnetek koncerta, ki smo ga ob 25 letnici skupine pri-pravili na svetilniku. Gre, seveda za dokumentarne glasbene posnetke z zanimivimi napovedmi in pogovori. Knjigo in CD lahko naročite na tel.: 040 211 434.

Otok na vodiIzolski vodotoki in vodnjakiTe dni končujemo pisanje brošure, skoraj knjige o izolskih vodotokih, v o d -n j a -k i h , š p i -n a h , vodnih zbiralnikih in drugih zani-mivih fenomenih povezanih z vodo-vodno oskrbo naše občine. Dobili smo že nekaj obvestil o vod-nih virih ki jih nismo poznali pa tudi nekaj zanimivih pripovedi. Te dni smo izkoristili za še zadnje foto-grafske obiske nekaterih vodotokov, tako da bomo imeli dovolj kvalitet-no fotografsko gradivo, dokler je na-rava še vedno vsa v barvah. Seveda bomo veseli še kakšnega va-šega namiga in nasveta ali zgolj opo-zorila, kje je kdaj stal kakšen vod-

Foto

: Kom

pare

Gotovo že poznate naše jedi z žara,zdaj pa pripravljamo tudi

bogate MALICE4,00 € - 5,00 €okusna KOSILA

7,00 € prava nedeljska KOSILA

7,5 €

Saj veste kje? Med parkom in Lonko.

Okrepčevalnica

Malice / Kosilatel: 041 858 473

Saj veste kje? Med parkom in Lonko.

Še ta številka do 1000Imeli smo časa 20 let, na koncu pa se nam spet mudi in spet zamujamo z organizacijo vsega, kar bi radi pripra-vili ob tisoči številki Mandrača. Pišemo sporočila, pošiljamo vabila, organiziramo tehniko in še marsikaj zraven. Da bo le čimprej mimo in bomo spet normalno delali.

Izjava tega tednaGlede na dosedanje obnašanje predsednika vlade je jasno, da bo je papež odstopil prej kot predsednik vlade, Janez Janša.

slovenski blogar

Izjava tedna:Včasih bi vsebino prehrambenega paketa pojedli v treh dneh, danes pa mora marsikomu zadoščati tudi za pol meseca.

Vlado Ostrouška, OO RK Izola

Izjava tedna:V preteklosti se je z območjem Škvera ravnalo kot svinja z mehom in zdaj je čas da ga za-ščitimo.Aleksej Skok, tretji mandat ob-

činski svetnik SD

Torek, 5.3. 2013 ob 19.00Restavracija Riverarezervacije 041 639 216

Preprosto kot pasulj !Nikoli nisem razumel globjega pomena te primerjave, ki jo na Balkanu uporabljamo, kadar hočemo povedati, da je nekaj zelo preprosto in vsem razumljivo. Če pa pomislim, kako težko je skuhati pravi pasulj, je to daleč od preprostosti. Danes nič več ni preprosto..(Mef) Pasulj ni čisto nič kriv, razen, da so ga zlorabili pri tej sarkastični prispodobi o preprostosti. Lepo vas prosim, kako je lahko preprosto

nekaj kar ima najmanj 12 različnih sestavin v točno določenem razmerju in je treba kuhati vsaj uro in pol.

Tudi življenje že dolgo ni več pre-prosto. Sestavlja ga cela vrsta od-nosov, spoznanj, usod in dogodkov, ki jih prekuhavamo od rojstva do smrti. Politika pa nam pri tem ni v pomoč. Prej bi rekli, da je nevarna začimba, ki jo je treba uporabljati v zelo premišljeni količini.Preprostost je preprosto izginila iz našega sveta. Že rojstvo ni prepro-sto, čeprav se ljudje rojevamo že

več kot 2 milijona let, potem pa se problemi le še kopičijo, od vrtca do šole, od otroštva do pubertete, od službe do stanovanja, od družine do pokojnine, na koncu pa še umreti ni več preprosto, kot nekoč. Med vse te težave pa prileti še politi-ka, ki se nekaterih srečnežev komaj dotakne, oziroma se tega niti ne za-vedajo, drugi pa postanejo njeni od-visniki, manjšina v prvi, večina pa v tretji osebi.Zadnje čase sem nekajkrat že slišal o tem, da ne pišem več tako preprosto kot nekoč in pripomba je na mestu.

Frizerski salon CREATIFFPrešernova 51 059 217 017

Cvetličarna MIMIDrevored 1.maja 4 05/ 641 33 34

2 Četrtek, 21. marec 2013, št. 999STRAN ZA OGREVANJE

ŽE VIDENOKot po nesreči so vse dosedanje vstaje, protesti, demonstracije, revo-lucije in podobne reči, potekale vo slabem vremenu. Ali je deževalo, ali nas je zeblo, ali je snežilo in so demonstracije, vstaje, revolucije in proteste predčasno prekinili, da smo lahko šli kidat sneg na ploč-niku, dvorišču, parkirišču. Vse samo zato, da ti sosed, medtem ko spravljaš lopato, zapelje na lepo skidan parkirni prostor. A danes je bilo drugače. Danes, torej v torek, ko to pišem.Na Kongresnem trgu se je spet zbrala množica, kakšnih deset tisoč ljudi, spet so demonstracije, vstaje, revolucije, protesti in podobne reči, pa nič od tega. Po dolgem času je bilo nebo modro, sonce je ble-ščalo v oči in skozi spomladanske oblekice, ne pa skozi smučarske kombinezone in policiske uniforme. Jebiga, Tina Maze, v policijski uniformi. Ona ve zakaj. Čeprav brez pendreka, shit, pedagoške pali-ce in drugega, kar bi policistke morale imeti s seboj.Ljubljana je pripravila lep sprejem našim smučarskim veljakom, ki so to postali samo zato, ker so sami garali in ne zato ker bi bili tisti, ki so jih sprejeli in se z njimi slikali, zaslužni za njihove (ne)uspehe. Nočem biti nepravičen, ampak mislim, da se večini prisotnih, vštev-ši vse tiste, ki so sprejeli in se slikali s Tino, Jakovom, Petrom in Mar-gučom, kot, da ne bi brez njih nič naredili, niti sanjalo ni, da smo obeležili obletnico Pariške komune, ki je od zadnjih marčevskih dni leta 1871 trajala 72 dni in bila nato uničena v “mitraljeskem” obra-čunu združenega francosko - pruskega vojaško militarističnega te-rorja s komunarji. Komuna je bila prva samoupravna oblika ljudske oblasti v zgodovini – poslanci komune so izvoljeni na neposrednih volitvah, zasedali so v teatru Odeon pred občinstvom, ki je vse po-slušalo in na vse reagiralo, policija in vojska sta bili pod neposred-nim nadzorom Komune, Cerkev je bila ločena od države, ukinjena so bila vsa dolžniška odplačevanja, vse tovarne so začele delati po načelu zadružništva in delavci so bili njeni lastniki, temeljni odnos je bil »tovarne delavcem, zemlja kmetom, delo za vse«. Danes bi lahko dodali tudi »smučarijo smučarjem« in podobno. Giljotina je bila sežgana na trgu Bastilje, plače vseh državljanov, od poslancev Komune, ki so bili najvišji organ Komune, kar pomeni države ome-jene na Pariz, do državnih uradnikov, so bile na nivoju delavskega razreda in vsi so bili zadovoljni. Ker so si izborili, vsaj začasno in za kratek čas svobodo. Tako, kot smo si mi izborili kapitalizem brez ka-pitala in socialno državo brez socializma. Pa smo ponovno prevedli Marksov Kapital. Da sebi dokažemo, da smo za spremembe. Ki so že bile. Nič novega pod soncem. Kako bi to stari Latini povedali: Nihil novum ab solem. Že videno. Samo na novo interpretirano, kakor na novo interpretiramo tragedije in komedije, ljubezni in sovraštva, od antike do danes. Od Homera, Shakspearea, do Joycea in 999 številke Mandrača. A 999 je obrnjena številka 666. Hudičeva številka. Ena manj od 1000. Kolumna je novinarska zvrst s katero avtor izraža svoja osebna sta-lišča in mnenja, ki so včasih lahko tudi stališča in mnenja uredniš-tva.

Pisma iz metropoleVsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glav-nem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimoAvtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva.

Opera Metropolitanapiše: Zoran Odič (za Izolane Zoki)

Letošnje olje zahteva veliko znanjaFestival Zlata oljčna vejica 2013, letos začne v Izoli. Na novinarski kon-ferenci na Belvederju nad Izolo so organizatorji predstavili program fe-stivala in ob tem še nekatere poudarke s področja oljkarstva. V Sloveniji je zasajenih preko 1.850 ha oljčnikov (kar 96 % jih raste v Slovenski Istri).Festival Zlata oljčna vejica je projekt, ki ga organizirajo TZ Portorož, Izola, LTO Koper in društvo oljkarjev Slovenske Istre. Vsako leto osred-nji dogodek s podelitvijo priznanj najboljšim oljkarjem poteka v dru-gem kraju. Pred dvema letoma je bil v Kopru, lani v Portorožu, letos pa v Izoli. Po razpisu je Slovenska degusatcijska komisija z mednarodno licenco ocenila 54 vzorcev oljčnih olj, saj je zaradi posledic spomladan-sko/poletne suše na tekmovanje prispelo za 50 odstotkov manj vzorcev. Mednarodna komisija, ki jo sestavlja 34 uradnih degustatorjev iz Italije, Hrvaške in Slovenije je med osmimi finalisti izbrala najboljših pet vzor-cev, med temi pa dva vicešampiona in šampiona. Kot je v nadaljevanju povedala Milena Miklavčič Bučar vodja Slovenske degusatcijske komi-sije, je bil letnik 2012 zelo zahteven in za vrhunsko oljčno olje je bilo potrebno vložiti veliko strokovnega znanja in vestnosti. Na petkovi prireditvi bodo podelili še posebne nagrade za najbolj všečno oljčno olje po izboru medijev in gostincev, najboljše oljčno olje eko pridelave, najboljše oljčno olje ZOP, šampiona sortnega olja Leccino, šampiona sortnega oljčnega olja Istrska belica.V okviru festivala poteka že dvajseto leto tekmovanje osnovnošolcev na temo Oljka ali te poznam. V tem času, kot je poudarila Viljanka Vesel, vodja tekmovanja sicer pa vodja Poskusnega centra za oljkarstvo Koper, se je tekmovanj udeležilo preko 1.100 otrok in tudi s tem se kultura gojenja oljk in znanje širi, saj si je že marsikdo od tistih prvih tekmo-valcev uredil lasten oljčnik. V vseh teh letih pa je posebno pohvalo za sodelovanje prejela OŠ Vojke Šmuc, ki je na tekmovanju neprekinjeno prisotna od samega začetka.Vlado Munda, podpredsednik DOSI, je pomen kakovosti oljčnega olja, ki ga pridelujemo v Slovenski Istri podkrepil s podatki, da so oljkarji v letu 2012 prejeli preko 180 zlatih medalj kakovosti, nazive šampionov na raznih tekmovanjih od Hrvaške, Nemčije, Švice, Italije, ZDA in Ja-ponske.Kot primer dobre prakse, je Boris Jenko oljkar navedel podatke o uvr-stitvi slovenskega oljčnega olja Istrska belica med TOP 25 na svetu, pa zadnja priznanja z naslovi svetovnega prvaka za sortne oljčna olja, kar pa brez stroke ne bi bilo možno.Milena Miklavčič-Bučar in Viljanka Vesel sta povzeli vsa prizadevanja od leta 1997, ko še ni bilo dovolj podpore za boljše povezovanje oljkar-ske panoge.

MANDRAČ je tednik IzolanovNaslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; e mail: [email protected] urednik: Aljoša MislejUredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)tehnični urednik: Davorin Marc e mail: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO.Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit LineVpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.

OBČINA IZOLAČetrtek, 21. marec 2013, št. 999 3

Organizacija prireditev je vedno bolj podobna kvantni fizikiVčeraj je na pobudo Upravne enote Izola potekal posvet Organizacija prireditev v Občini Izola. Posvet so organizirali Občina Izola, Upravna enota Izola, Policijska postaja Izola in Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, izpostava Koper. Namen posveta je bil, da bi potencialnim organizatorjem prireditev olajšali delo pri zapleteni papirologiji, ki jih še čaka.

Čeprav se zima še vedno potika po naši dnevni sobi in nikakor noče do-mov, se izolski turistični delavci že pripravljajo na prihajajočo turistič-no sezono. Oziroma, pripravljajo se na organizacijo prireditev, te pa so najgosteje posejane ravno v poletnih mesecih.

Turistični kraj pač brez turističnih prireditev ne more zaživeti. Zato, da bi potencialnim organizatorjem olajšali zbiranje papirjev ob orga-nizaciji prireditev, so na pobudo Upravne enote Izola organizirali posvet Organizacija prireditev v Občini Izola.Srž posveta (na žalost smo ga mo-rali zapustiti še pred koncem, saj je Mandrač že počasi odhajal v tisk), je, da bodo odslej na Upravni enoti še bolj dosledni pri papirološkem delu organizacije prireditev. Vse v imenu varnosti, seveda, a dejstvo je, da je že zdaj organizacija srednje velike-ga dogodka tako kompleksna stvar, da se je navaden smrtnik skorajda noče lotiti. Veliko je bilo naprimer govora o tem, da plaža na Svetilniku ni najbolj primeren kraj za priredi-tev, predvsem zaradi varnosti.Žal pa si ne moremo iz glave izbiti občutka, da organizacija prireditev meji na surealizem. To, da je plaža na Svetilniku lahko nevarna je dej-stvo, kar lahko potrdijo tudi reševal-ci urgentne službe, saj so v lanskem poletju skoraj vsak teden odpeljali katerega od kopalcev, ki se mu je spodrsnilo ob vstopu v morje in območje je ponoči vsekakor še bolj nevarno. A plaže nihče še ni zaprl. Od tod občutek, da z organizacijo prireditve organizator dobi na grbo odgovornost sicer večinoma pol-noletnih oseb, ki kar naenkrat ne odgovarjajo več za svoja dejanja. Ob organizatorju pa ta odgovornost pade še na uradnika, ki je dovoljenje podpisal. Torej ne čudi, da tako ne-radi to počnejo.

No, zadnje priprave pred pole-tjem smo vseeno izkoristili, da se pogovorimo z Ireno Zavrtanik, višjo svetovalko na občini, ki je včeraj vodila posvet o organizaciji prireditev v naši Občini in jo pov-prašamo, kaj se bo v Izoli sploh dogajalo.

- Katere so najpomembnejše le-tošnje prireditve?- Letos se vrača praksa, da je orga-nizator večjih prireditev, takšnih, ki so tudi občinskega pomena, jav-ni zavod Center za kulturo, šport in prireditve. Ta ima s pogodbo določeno, katere so te prireditve, samo finansiranje le-teh pa je celo višje od razpisnih sredstev, govo-rimo o 120.000 evrih. Prireditev pod okriljem CKŠP je letos skupno nekaj več kot dvajset, med kateri-mi sta vsekakor največji Ribiški praznik in praznik vina, oljk in rib, ob tem pa se že pripravljamo na velikonočni sejem starin Vsa-ke Ščiat, pozabiti pa ne smemo niti na pustovanje in na poletne koncerte na Lonki in na Manzio-lijevem trgu. Omeniti moram tudi sklop prireditev Jazz v parku, ki se letos vrača pod okrilje CKŠP-ja, kot tudi poletne prireditve za otro-ke. Dogodke si želimo razdeliti te-matsko, po prizoriščih.

- V preteklosti je bilo nemalo zmede pri organizaciji priredi-tev. Delovalo je, da sta si turistič-no združenje in Center skoraj konkurenčna.- Res je. Organizacija prireditev se zdaj ponovno vrača na Cen-ter, turistično združenje pa bo zdaj opravljalo to, za kar je bilo ustanovljeno, torej informacije, prezentacije in tako naprej. Še vedno pa se seveda lahko prijavi na razpise in organizira kakšno prireditev, ampak glavnina teh je na Centru.- Menda ste na Občini opravili meritve hrupa na osmih lokaci-jah?- Tako je. Občina Izola je s tem olajšala prijaviteljem pridobivanje teh elaboratov. Določili smo pri-zorišča, na katerih se največkrat dogajajo prireditve. V mestu so to Lonka, Manziolijev trg, Veliki trg, pa letni kino Arrigoni, ter še neka-tera prizorišča na podeželju. Izde-lali smo maksimalno obremenitev hrupa za posamezno prizorišče z ozvočenjem CKŠP-ja. Elaborati so dostopni na uradu za gospodarske investicije in promet. Še vedno pa mora prijavitelj vložiti vlogo, am-pak, kot pravim, so elaborati do-stopni.

Na posvetu so omenili tudi Caprisovo poletje na Svetil-niku, kjer so zaradi časovne stiske in varnosti obiskoval-cem onemogočili dostop do vode.

- Pričakujete živahno poletje v letnem kinu Arrigoni?- Zaenkrat še nimamo prijave za letni kino Arrigoni, mislim pa, da bodo prišle v kratkem. Zanimanje pa je tako pri Ribarih kot tudi pri KIŠD-ju in seveda Centru.- Je veliko zanimanja za sofinan-ciranje prireditev?- Ogromno. Če samo primerjamo z lanskim letom, ko smo na dru-gi prijavni rok prejeli deset prijav, smo jih tokrat osemintrideset. Seveda se zavedamo, da je orga-nizacija prireditev veliki zalogaj in podpirali bomo kakovostne prire-ditve, vseh pa pač ne moremo.- Kako pa je z osipom?- Je kar opazen. Nekaj prijaviteljev je bilo sicer zelo kakovostnih. Le-tos je naš namen, da podpiramo predvsem kakovostne prireditve, tudi, če jih bo manj kot lani. Po-membna je tematika, pomembno je, da prireditev pomeni neko nad-gradnjo izolske turistične ponud-be.- Je kakšna nova prireditev, ki bi jo lahko omenili?- Nova sta recimo festival stekla, ki bo v maju in Filo rosso, ki ga pripravljata Taktil in Manzioli, gre pa za rdečo nit, ki bo povezovala Ljubljansko ulico in Manziolijevo palačo. Ostalo pa bo več ali manj šlo za tradicionalne prireditve.- Koliko Občina skupno nameni subvencioniranju prireditev?- Poleg 120.000 evrov, ki gredo za prireditve CKŠP-ja, nameni še pri-bližno enkrat toliko.- Je to dovolj?- Lepo bi bilo, da bi bilo več, seve-da, a časi so takšni, kot so.- Velika težava pri organizaciji prireditev sta SAZAS in zavod IPF- Ja, na Centru imajo veliko težav predvsem z IPF-om. Ni logično, da je ceneje najeti glasbenika, ki igra glasbo v živo, kot pa da bi vrteli glasbo z medija. A menda je laž-je plačati SAZASU, s katerim ima Center sklenjeno pogodbo, kot pa se dogovarjati z IPF-om.- Morda bi lahko Občina poma-gala pri iskanju dogovora z IPF-om?- Morda bi to lahko pomagalo. A zaenkrat prave rešitve še ni.

Malija in Nožed kot Romeo in Julija

Kdaj je čas za intervencijo?Zadnje časi se je zvrstila vrsta dogodkov ob katerih se je zastavilo vpra-šanje, kdo je tisti, ki lahko objektivno oceni, kdaj je potrebna intervenci-ja reševalcev in zdravnikov in kdaj ne. V Izoli smo doživeli dva.

Tudi staro mesto bo imelo hostel

OBČINA IZOLA – COMUNE DI ISOLA Občina Izola na podlagi določil Pravilnika o oddajanju poslovnih stavb in poslovnih prostorov v najem (Urad-ne objave št. 13/95 ), Pravilnika o spremembah in do-polnitvah pravilnika o oddajanju poslovnih stavb in poslovnih prostorov v najem (Uradne objave št.14/98) in sklepa komisije za oddajanje poslovnih prostorov v najem objavlja

JAVNI RAZPISza zbiranje pisnih ponudb

za oddajo poslovnih prostorovv najem v Izoli:

PREDMET RAZPISA JE ODDAJA PRAZNIH POSLOVNIH PROSTOROV

- LJUBLJANSKA 40 – velikosti 26,75 m2 Izklicna cena mesečne najemnine 135,60 Eur Namen: trgovina z neživili, ali druga storitvena dejav-nost- KOPRSKA 20 – velikosti 84,57 m2

Izklicna cena mesečne najemnine je 539,88 Eur Namen: trgovina z neživili, ali druga storitvena dejav-nost (poslovni prostor je potrebno prenoviti)- SMAREGLIJEVA 10 – velikosti 24,60 m2

Izklicna cena mesečne najemnine 152,83 Eur Namen: storitvena dejavnost – pisarna- LJUBLJANSKA 32 – velikosti 8,80 m2

Izklicna cena mesečne najemnine 30,65 Eur Namen: skladišče

I. RAZPISNI POGOJI

1. Najemna pogodba bo v obliki notarskega zapisa sklenjena z izbranim najemnikom za nedoločen čas po končani usposobitvi prostora. Stroške notarske-ga zapisa plača najemnik. (Izlicitirana najemnina se usklajuje z rastjo drobno prodajnih cen.)

4 Četrtek, 21. marec 2013, št. 999

IZRAČUN CENE VODARINE IN KANALŠČINE

predmet mera vrednost 1 m3 2 m3 3 m3 4m3 5 m3 10 m3 15 m3 20 m3 22 m3 VODARINA: Voda m3 0,885 � 0,8854 1,7708 4,427 8,854 13,281 17,708 Povračilo - taksa m3 0,1000 � 0,000 0,000 0,300 0,400 0,500 1,000 1,500 2,000 2,200 Vzdrževalnina dan 0,121 � 3,621 3,6210 3,621 3,621 3,621 3,621 3,621 3,621 3,621 3,621 5,5918 8,548 13,475 18,402 23,329 KANALIZACIJA Odvajanje m3 4,668 9,336 14,004 18,672 Čiščenje m3 1,123 2,246 5,615 11,230 12,353 Taksa m3 0,058 0,058 0,115 0,173 0,230 0,288 0,575 0,867 1,150 1,265 Omrežnina-odvajanje števec Omrežnina-čiščenje števec 16,258 24,021 31,789 39,547 POGOJI OBRAČUNA: VODARINA: voda, taksa v �/m3, vzdrževalnina v �/dan; vse z DDV, KANALŠČINA odvajanje, čiščenje taksa v �/m3; omrežnina v � na števec; vse z DDV. V TABELI JE ZARAČUNAN 30-dnevni ciklus t.j. ( 0,1207� x 30 dni = 3,6210 � / 30 dni) Ta podatek je iz računa za vodarino za stanovanje Mislej v računu za stan. blok Nazorjeva 13 pa je vzdrževalnina obračunana v višini 0,4825 � na dan z DDV.

Foto

: Prim

ož

Temni oblaki nad Obrtno zbornicoPotem ko je prejšnja vlada pritrdila ukinitvi obveznega članstva v Gospodarski zbornici, je aktualna vlada pripravila predlog ukinitve obveznega članstva Obrtne zbornice. Članstvo je podobne predloge imelo že pred letom dni.

Če odmislimo povsem zgrešene napovedi iz vseh anket (ko zgrešiš zma-govalca si zgrešil vse) so nedeljske volitve specifične tudi zato, ker so se volivci tokrat večinsko odločali le med nosilci posameznih strank in list, lokalni kandidati pa so bili povsem v ozadju tega boja. Prepričan sem, da če vprašamo povprečnega izolskega volivca, kdo je bila, naprimer, kandidatka Liste Gregorja Viranta v izolskem volilnem okraju, bo to ve-del le malokdo, pa je vseeno dobila skoraj toliko glasov kot kandidat De-susa, izolski podžupan in direktor hotela Delfin. Ali pa kandidatka TRS, ki je ne pozna dejansko nihče pa je prejela skoraj dvakrat več glasov kot dosedanji poslanec stranke Zares, ki ga poznamo vsi.

Rada bi bila politik in zdravnikNedeljske državnozborske volitve so Izoli prinesle enega poslanca oziroma poslanko. Po političnih “veteranih” bo v parlamentu tokrat pediatrinja Lejla Hercegovac, ki je v politiki zares nov obraz.

- Najprej naj vam čestitamo za izvolitev v parlament. Ste to priča-kovali ali vas je tako močna pod-pora presenetila?- Takšne podpore resnično nisem pričakovala. Naj izkoristim to pri-ložnost, da se volivkam in volivcem zahvalim. Res sem presenečena nad tako visokim odzivom, kar ni ravno običajno za Izolo, kar pomeni, da so ljudje znali prepoznati program pozitivne Slovenije in tudi dali glas za nekoga, za katerega verjamejo, da je do zdaj s svojim trdim delom pokazal, da ima moralna in etična načela.- Za razliko od nekaterih kandi-datov, ki so bolj vajeni lokalnega političnega boja, vi skorajda niste imela kampanje.- Res je. Odločila sem se za tiho kampanjo, ker sem imela občutek, da ljudi ni potrebno bombardirati z nobeno informacijo, saj so dovolj pametni, da vedo, kaj čutijo in kaj želijo, kot tudi sami vedo, komu bodo dali glas, tako da velika kam-panja ni bila sploh potrebna. Ljudje berejo, so informirani in kot ste opa-zili, so bile moje slike na plakatnih

V času splošne razprave lahko s predlogi k proračunu sodelujejo: župan, svetniški klubi, delovna telesa občinskega sveta, italijanska samoupravna narodna skupnost in krajevne skupnosti na območju občine Izola. Vsak predlagatelj lahko najkasneje sedem dni pred zaključkom splošne razprave (najkasneje do 12. januarja 2012) predloži županu pisne pripombe in predloge. Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo, seveda, obsegati predloge za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov proračuna v isti višini.

Predlagatelji verjamejo, da bodo v naslednjem letu ustvarili za nekaj manj kot 23 milijonov prihodkov (22.951.575), od tega naj bi skoraj 5 milijonov dobili s prodajo zemljišč in osnovnih sredstev (4.829.360), še 2.728.961 Eurov pa naj bi dobili iz državnih in evropskih skladov. Za slab milijon več (23.758.696) naj bi bilo odhodkov, od tega naj bi bilo investicijskih odhodkov za 8.630.749 Eurov. Načrtovanje tako visokih prihodkov je zelo pogumno dejanje, saj smo leta 2010 (ko še ni bilo tako krizno leto) ustvarili le za dobrih 16 milijonov prihodkov, v letošnjem letu, ko smo jih načrtovali za slabih 22 milijonov pa jih bomo težko ustvarili več kot 17 milijonov. Glede na splošno stanje v državi in glede na krizo nepremičninskega trga, je težko verjeti, da bi v naslednjem letu zaslužili bistveno več kot letos, najbolj na udaru pa bodo gotovo predvideni prihodki od prodaje zemljišč in morda celo zmanjšanje financiranja občin s strani države. Zakaj takšno slepomišljenje s številkami vedo predlagatelji in izdelovalci proračuna, gotovo pa je povezano tudi z določanjem kreditne sposobnosti občine.Več iz Evrope in na račun kazniMed prihodki posebej izstopajo bistveno višji prihodki iz računa sofinanciranja projektov iz evropskih skladov, kjer bomo naslednje leto prejeli slaba dva milijona (1.787.761) evropskega denarja, zelo pogumna pa je tudi napoved bistveno višjih prihodkov na račun glob in drugih denarnih kazni. Leta 2010 smo jih dobili za 73.846 Eur, za letos načrtujejo 250.000, za prihodnje leto pa kar 446.500 Eurov, kar je gotovo zaskrbljujoč podatek za občane. Zanimivo je, da se ta podatek pojavlja v dokumentu, ki se imenuje Splošni del proračuna, medtem ko je v obrazložitvi zapisano, da prihodke iz naslova denarnih kazni za leto 2012 načrtujejo v višini 230.000 EUR. Iz sredstev državnega proračuna načrtujejo financiranje dvojezičnosti v občini v višini 328.072 EUR, za investicije pa naj bi iz državnega proračuna prejeli 525.000 EUR. Iz sredstev proračuna Evropske unije so načrtovana sredstva v skupni višini 1.787.761 EUR za projekte pristaniške infrastrukture (nekaj čez 1,5 milijona), Revitas v Ljubljanski ulici 17 (208 tisočakov), medtem ko naj bi za 0035Hidravlične izboljšave vodovodnega sistema obale dobili malo manj kot 2,2 milijona Eurov. Tudi ta seštevek ni povsem jasen a je treba prizanti, da se črpanje evropskih sredstev vendarle izboljšuje.

Koliko stane demokracijaSejnine svetnikov so planirane v skladu s Pravilnikom o plačilu za opravljanje funkcije članov občinskega sveta, o nagradah članom nadzornega odbora, članom komisij in odborom občinskega sveta ter članov delovnih skupin organov občine po katerem pripadajo svetnikom za prisotnost na sejah občinskega sveta sejnine v višini 9,6% osnovne plače, ki jo prejema župan, kar pomeni bruto 326,78 EUR. Letni znesek sejnin, vključno s sejninami za seje delovnih teles občinskega sveta, ki se izplača posameznemu članu občinskega sveta, ne sme presegati 15% letne plače župana.Ob predvidenih 10 sejah pomeni na letni ravni 65.500,00 EUR, prišteti je treba še sejnine za delovna telesa občinskega sveta, ki so planirane na letni ravni v višini 26.500,00 EUR. Politične stranke dobijo iz proračuna 19.238,40 Eur, kar je manj od zakonsko dopustnega, za delovanje svetniških klubov pa je planiranih nekaj manj kot 13 tisočakov.

Protokol bo cvetelZanimive proračunske postavke so pojavijo v poglavju obveščanje domače in tuje javnosti, kjer postavka raznih objav (npr. praznične čestitke, splošno informiranje javnosti), zajema tudi izdelavo, tiskanje in razpoši-ljanje občinskega glasila Bobnič - La Crida v višini 44.300 Eur, kljub temu pa se posebno povečanje pojavi na naslednji proračunski postavki Izvedba protokolarnih dogodkov, kjer je načrtovana poraba v višini 44.500 Eur (lani 4.600 Eur) kar predstavlja indeks 967 in to predvsem na račun pisarniškega materiala in storitev. V obrazložitvi so zapisali, da so tu zajeti stroški, ki nastajajo ob aktivnostih na področju povezovanj, obiskov ter drugih stikov, ki jih ima občinska uprava. Iz omenjenega konta se financirajo tudi izdelava občinskih vizitk, kuvert in dopisov, ter sprejemi prvošolcev, odličnjakov, odličnih športnikov in podobni dogodki, kjer je udeležen kabinet župana.

Dom zaščite in reševanjaV poglavju varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je predvidena poraba v višini 461.970 Eur, ob tem pa so predlagatelji zapisali, da sledijo ideji, kako bi vsem operativnim enotam v sestavi prostovoljnih društev omogočili bivanje pod isto streho. Te težnje sovpadajo z idejo o gradnji novega gasilskega doma, ki je v predvidenem zazidalnem načrtu ob novem vstopnem krožišču iz hitre ceste na Industrijsko cesto, predviden tik ob hudourniku Morer. S pridobitvijo bi dosegli več »muh na en mah«, saj bi postavili Dom zaščite in reševanja, kjer bi domovale operativne enote PGD Izola, enote za logistiko – taborniki RJS Izola, skladišče radio klub Izola, operativni prostori reševalne enote na morju, bazni - štabni prostori Gasilske zveze Izola ter manjše skladišče za potrebe Rdečega Križa – OO Izola in enote za prvo pomoč. Investicija bi se v večini pokrila z odprodajo trenutnega gasilskega doma Izola. V letih 2012-2013 naj bi se, ob predvideni prodaji sedanjih prostorov PGD Izola in CZ, pričela gradnja novega doma.

Kino Odeon bo digitalniMed investicijskimi transferji javnim kulturnim zavodom velja opozoriti na investicijo v Kinu Odeon v višini 125.000 Eur, kar je približno 100 tisoč več kot letos. Sredstav so namenjena tehnološki nadgradnji Art kina Odeon Izola, kjer imajo še klasični kinoprojektor, vendar že zelo prevladujejo formati z digitalnimi zapisi, zato bo Kino Odeon dobil digitalni projektor s serverjem, predvajalnike za DigiBeta kasete, HDcam kasete in Blu-ray nadgradili pa bodo tudi audio opremo. V programu je tudi nakup in montaža regulatorjev reflektorjev, obnova odra in nabava dodatnih električnih instalacij. V primeru objave razpisa Filmskega centra Slovenije za sofinanciranje uvajanja digitalizacije v letu 2012 predvidevajo pridobitev sorazmernega deleža sredstev za sofinanciranje nakupa opreme v višini do 50.000 EUR.

Srečanje upokojencev na MašunuDruštvo upokojencev Izola vabi člane na srečanje upoko-jencev severne in južne pri-morske na MAŠUNU, v petek 20.7.2012. Prijave zbiramo na sedežu društva do 04.07.2012, v pon. 9.-11. ure, v sredo od 15.-17. ure ali po tel. 6419-737.

Predsednik: Alojz Pečan

Lonka bo teden dni rokometna

-++

Zgodovina vodooskbe Slovenske Istredo 19.stoletja: oskrba iz zaseb-nih in javnih vodnjakov,druga polovica 19. stoletja: lokalni vodovodi v starih me-stnih jedrih Kopra, Izole in Pirana, z zajetjem manjših lo-kalnih virov,1935: zgrajen prvi vodovodni sistem z zajetjem izvira Riža-ne,1963: prvo povečanje odjema iz Rižane na 150 l/s,1965: vključitev vodnih virov Bužini in Gabrijeli v Sečovljah (100 l/s),1970: začetek intenzivne grad-nje omrežij na višinskem vodo-vodu,1971: vključitev dobav vode iz sistema Gradole1980: začetek sistematičnih hidrogeoloških raziskav za ugotovitev podzemnih zalog in vplivnega območja izvira Rižane,1986: določeno vplivno ob-močje in varstveni pasovi izvi-ra Rižane,1987: zajetje podtalnice za izvirom Rižane (vodnjaška čr-pališča), povečava odjema na 240 l/s; povečanje zmogljivosti čistilne naprave Rižana na 200 l/s,1989 do 1997: izvajanje progra-ma vodo oskrbe v petih fazah.

PIVOL V pobudi za zaščito doline Pivola so v Civilni iniciativi za Izolo že leta 2005 zapisali: Dolina potoka Pivol se naha-ja na severovzhodnem obrobju Izole (pod Splošno bolnico Izola in v zaledju trgovskega kompleksa Ruda (Merkur, Eurospin...). Ta majhna dolina, dolga približno 2km, je izredna po svojih na-ravnih danostih, saj je odlično zaščitena proti burji, je za naše razmere bogata z

Regata jadralskih old timerjev

Pripeljite vendar ljudi v naše mesto!Turizem je najbolj odvisen od ljudi. Od tistih, ki pridejo kot turisti, kot tistih, ki za turiste poskrbijo. Zato je neposreden stik vseh, ki sodelujejo v tem procesu, še kako pomemben. V soboto so v Izolo povabili predstavnike turističnih agencij, ki počnejo ravno to: Pripeljejo ljudi k ljudem.

Protesti tudi v IzoliIN VINO VERITAS

Oddaja poslovnih prostorovObčina Izola obvešča, da je bilo 17. decembra objavljeno javno zbiranje ponudb za oddajo devetih poslovnih prostorov v lasti Občine Izola. Sedem poslovnih prostorov je na-menjenih trgovini z neživili oziro-ma drugim storitvenim dejavnostim in sicer na Gregorčičevi ulici 29 in 34, Muzčevi ulici 2, Gorkijevi ulici 2, Koprski ulici 34, Postojnski uli-ci 7 in Alietovi ulici 2. Poleg tega sta predmet oddaje tudi dva prostora primerna za pisarniško dejavnost na Smrekarjevi ulici 21 in na Sončnem nabrežju 4. Prijavitelji lahko vloge oddajo do 7. januarja 2013, javno odpiranje po-nudb bo 9. januarja prihodnje leto. Razpisna dokumentacija je objavlje-na na spletnih straneh Občine Izola www.izola.si (pod rubriko za obča-na – razpisi).

A

S Hrvaško v Evropo tudi malvazijaIzolski Festival malvazije je edinstven. Gre za edini festival namenjen istrski malvaziji in njenim pridelovalcem. Je festival, ki je namenjen predvsem stroki in laičnim ljubiteljem malvazije, ki pa se jih je vseeno nekaj zbralo ob nedeljski otvoritvi.

Na ponedeljkovi okrogli mizi je bil med gosti prisoten tudi Pri-mož Lavrenčič, predavatelj na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici.Sam se je opredelil kot enolog in ne kot vinar, zato nas je posebej zanimalo njegovo mnenje o tem, kako bi istrsko Malvazijo uvrstili na svetovni trg.- Kakšen potencial ima istr-ska Malvazija na svetovnem trgu?- Potencial kot značilnosti sorte in kot ujemanje teh značilnosti s trenutnimi svetovnimi trendi je kar visok. Lahko rečemo, da je trenutno istrska malvazija vino, ki je v trendu. Vprašanje pa je, če se bo ta trend obdržal, saj se trendi dnevno dnevno. Če so se naprimer v začetku 19. ali 20. stoletja trendi spreminja-li vsakih dvajset let, se danes že skoraj vsakih dvajset minut. A potencial vsekakor je, mora-mo pa upoštevati našo izredno majhnost.

Vsekakor ne moremo vplivati na svetovni trg. Lahko naredimo ti-sto, kar mislimo, da bi Malvazijo naredilo pravo vino in potem ča-kamo na odziv svetovnega trga. Premajhni smo, da bi ga sami ustvarjali oziroma da bi ustvar-jali povpraševanje, kot to poče-njo novozelandci.

- Pa lahko izkoristimo to našo majhnost?- Seveda jo lahko izkoristimo, a čisto na drugi način. Na svetovni trg ne moremo vplivati in težje je postaviti naše vino na police sve-tovnih vinotek, lahko pa tržimo zelo „ostrostrelsko“, torej se osre-dotočimo na tri, štiri ali pet trži-

šč, ki pa morajo biti v povezavi s tistimi najbolj množičnimi turisti, ki prihajajo k nam in začnemo ustvarjati Istro kot Istro in istrsko malvazijo kot del te Istre, torej kot neko vinsko destinacijo.- Pred tem pa bi bilo treba po-staviti vinarje na isto stran?- Mislim, da se morajo vinarji pred-vsem odpreti eden proti drugemu. Zelo pomemben je pretok infor-macij od enega vinarja, pa do dru-gega. Kot sem povedal, informaci-je in trendi se v tem trenutku tako hitro spreminjajo, da mora biti vinar pripravljen spremeniti svojo idejo, morda tudi slog svojega vina iz danes na jutri, oziroma iz enega letnika na drugega, a ta informa-cija mora priti do njega. Torej, če ima kateri od vinarjev že izkušnje iz angleškega ali ameriškega trga, kjer nekaj zazna in prav bi bilo, da bi to delil tudi z ostalimi. Moramo mimo tega slovenskega pregovor-nega ljubosumja. Pomembno je, da stopimo skupaj, saj konec kon-cev gradimo regionalno in ne po-samezno blagovno znamko.- Posamezni vinogradi so verjet-no premajhni, da bi lahko kon-kurirali na svetovnem merilu?- Vinogradi celotne Slovenije so premajhni, da bi karkoli spreme-nili na svetovnem trgu, kaj šele posamezniki. AM

Malvazija je v trendu, a je ni velikoIstrska Malvazija bi bila lahko zelo popularna, če bi je bilo veliko. Toliko, da bi lahko sama diktirala svoj trend. A ker jo je tako izredno malo, se mora strategija promocije Malvazije osredotočiti na le nekaj izbranih trgov. Tako pravi enolog Primož Lavrenčič.

V nedeljo se je v Hotelu Belvedere v Izoli začel jubilejni 15. festival Mal-vazija, žlahtni okus Mediterana, ki ga je Društvo vinogradnikov sloven-ske Istre tokrat pripravilo v sodelova-nju z izolsko občino.

Festivala se je letos udeležilo 51 vinogradnikov iz Slovenije, Hr-vaške in Italije z 91 vzorci vina sorte malvazija. Vrhunske mal-vazije sodelujoče na festivalu so bile tudi na ocenjevanju Somme-lier Slovenije 2013. Kot najboljšo penino so določili Vina Sanabor, Kras, letnik 2009. Med svežimi malvazijami je zmagala malvazija Vina Tomaz, Hrvaška Istra, letnik 2012. Med zrelimi malvazijami je najžlahtnejša domača malvazija Slavec s Kocine, Izola, letnik 2010. Med maceriranimi malvazijami je odličje odnesla malvazija Kmetije Cigoj, Vipava, letnik 2007. In med malvazijami z ostankom sladkorja je zmagovalka malvazija Ussai, Vi-pava, letnik 2009.Festival, ki je namenjen predvsem stroki, je bil na žalost nekoliko ohromljen zaradi vremena. Ob otvoritvi v nedeljo je bilo prisotnih veliko vinarjev in radovednežev, ki so lahko degustirali skoraj sto izbranih malvazij, v popoldan-skem času pa sta bili na sporedu

dve delavnici, Malvazija z roko v roki s projektom Kilometer 0 eno-loga Boštjana Zidarja in Kako bi moja nona skuhala danes, Tomaža Bevčiča, Restavracije Rizibizi.

Na ministrstvu brez zimskih pnevmatik?Ponedeljek je bil v znamenju sla-bega vremena, saj so zasnežene ceste onemogočile prihod delega-cije ministrstva na okroglo mizo, ki jo je vodil novinar Sašo Dra-vinec. Kljub zasneženim cestam pa je svojo trmo in zagrizenost pokazala slovenska vinska kraljica Neža Pavlič, ki je za pot iz Sloven-skih Konjic do Izole potrebovala

dobrih pet ur, a se je na koncu vendarle nasmejala prisotnim in povedala nekaj izbranih besed o slovenskem vinu.Sicer pa je okrogla miza, na ka-teri so kot gostje sodelovali, po-leg Dravinca, še enologi Tilen Praprotnik, Primož Lavrenčič, Boštjan Zidar in Elvis Vižintin, ponovila že nekaj let staro vpraša-nje: bi bilo treba malvazijo stan-dardizirati ali ne?Vprašanje, na katerega ni pravil-nega odgovora, saj bi v primeru standardizacije malvazije vseka-kor izgubili na njeni raznolikosti in bi jo s tem osiromašili in morda naredili tudi manj zanimivo, po

drugi strani pa je slovenski vino-rodni okoliš in posebej istrski tako majhen, da je tako “nedefinirano” sorto, kot je istrska malvazija, sko-raj nemogoče “plasirati” na trg. Sicer pa bo kaj več jasnega ob pri-ključitvi Hrvaške v Evropsko unijo in podpisu namere po skupni pro-mociji blagovne znamke istrske malvazije oziroma istrskega vino-rodnega okoliša.

Kdaj bo istrska malvazija svetovno vino?Je pa bilo večkrat slišati, kako je treba priznati, da je istrska malva-zija napredovala v zadnjih letih. Kot je povedal Tilen Praprotnik, je ta napredek treba pripisati pred-vsem tehnološkemu napredku.Okrogla miza, na kateri je sodelo-valo tudi lepo število vinarjev, je na žalost ponudila več vprašanj kot od-govorov, kar pa pri sorti, ki je kljub svoji starosti še relativno nova na svetovnem tržišču niti ne čudi. Na vprašanje, kako vidijo istrsko mal-vazijo leta 2020, je najbolje odgovo-ril Tilen Praprotnik, ki se je vprašal raje, kako bodo leta 2020 gledali na letošnjo malvazijo. Gre za sorto, ki se še prilagaja in ima velik potenci-al, a do izpolnitve le tega, kot kaže, še razmeroma dolgo pot.Festival malvazije se je zaključil s še eno strokovno delavnico, mal-vazija in refošk – zgodba teritorija in človeka, ki jo je vodil enolog Iztok Klenar. Stroka pa ima zdaj eno leto časa, da na postavljena vprašanja dobi odgovore, vsaj do-kler je istrska malvazija vino, ki ima zaradi svojih značilnosti velik potencial. AM

Lepotici in vinogradnik Tilen Praprotnik

Bivši minister in bivša uredbaPravzaprav je bivši le minister Černač, uredba o gradnji enostavnih in nezahtevnih objektov pa ostaja, le da je vlada, zaradi različnih razlag določb glede pogojev za umeščanje nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor pripravila predlog novele uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.

Četrtek, 21. marec 2013, št. 999 5GRADNJE

Preprosto povedano, minister Čer-nač je moral poseči v uredbo zato, ker so njeno preverjanje na Ustav-nem sodišču napovedali mnogi, od stroke do Skupnosti občin. Uredba o gradnji preprostih in ne-zahtevnih objektov, ki jo je, zdaj že bivša vlada, sprejela konec febru-arja in je začela veljati v soboto, 9. marca, je naletela na velik odpor tako v slovenskih občinah kot tudi v strokovnih krogih, ki se ukvarjajo s prostorom. Po novem jnaj bi bilo na-mreč za nezahtevne objekte, kamor sodijo tudi do 150 kvadratnih metrov veliki in do šest m visoki pomožni kmetijski objekt, športna igrišča in podobne objekte, mogoče pridobiti gradbeno dovoljenje brez upošteva-nja prostorskih aktov občine. Največ pripomb stroke in lokal-nih skupnosti je bilo namenjenih opredelitvi nezahtevnih gradenj na kmetijskih zemljiščih, kjer naj bi brez gradbenega dovoljenja lahko zgradili toliko objektov velikosti 40 kvadratnih metrov in višine 5 me-trov, kolikor jih je mogoče stlačiti na parcelo. V teh “pomožnih” objektih bivanje ne bi bilo z ničimer prepo-vedano, lastnikom pa naj ne bi bilo treba plačati komunalnega prispev-ka.Ni čisto takoNačelnik izolske Upravne enote, Branko Andrejašič, je že ob oce-njevanju sprememb, ki jih je pri-nesla Uredba v svoji prvotni verziji, dejal, da verjetno ne bo mogoče kar tako graditi vsevprek, saj uredba ni zakon in občinski dokumenti, ki v glavnem omejujejo takšne gradnje, temeljijo na zakonu. Zato ni verjel, da bi lahko kar tako nekdo začel graditi takoimenovano lopo na kme-tijskem zemljišču.Seveda pa so tudi na izolski Uprav-ni enoti zabeležili nekaj vlog tistih, ki bi radi gradili ali legalizirali svoje gradnje na kmetijskih zemljiščih. “Mi ne bomo dali nobenega sogla-sja” je takrat povedal, saj je bilo kmalu jasno, da bo Uredba doživela

določene korekcije.Po besedah ministra Černača je vlada Uredbo sprejela z namenom odprave administrativnih ovir in bremen za investitorje in upravne organe a se je hitro pokazalo, da lahko pride do primerov nevarne gradnje, objektov pa ne bo mogoče v celoti evidentirati. Poleg tega naj bi vlada z uredbo posegla v pristojno-sti lokalnih skupnosti. Zato je z no-velo te uredbe pravzaprav naredila velik korak nazaj in občinam vrnila njihove pristojnosti na tem področ-ju, hkrati pa s korekcijami nekaterih dikcij onemogočala gradnje brez gradbenih dovoljenj.

Gradbena dovoljenja ostajajoVlada je na torkovi redni seji v noveli Uredbe spremenila pogoje za ume-ščanje nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor, saj 8. člen dolo-ča, da se za umeščanje nezahtevne-ga in enostavnega objekta v prostor upoštevajo vse določbe veljavne-ga prostorskega akta (občinskega op.a.). Novi drugi odstavek določa, da v primeru, če prostorski akt ali drug predpis občine ne vsebuje po-gojev za umeščanje nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor, se v tem primeru uporabijo določbe dru-gega odstavka tega člena, ki vsebuje natančne prostorske omejitve glede odmikov, dopustne namenske rabe, dovoljenega števila objektov in obli-kovanja. Spremenjena je tudi dikcija, tako da po novem nobena majhna stavba ni

enostaven objekt. Iz nabora objektov so nekateri objekti izvzeti in preneseni v novo drugo točko »Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave«. V nabor majhne stavbe so uvrščeni samo enostavni objekti do površi-ne 20 m2. Tudi v primeru športnih objektov se velikost enostavnih objektov z 2000 m2 zmanjšuje na 1000 m2.

Nič več enostavnih objektovV noveli je tudi sprememba po ka-teri so črtani vsi enostavni objekti in so preneseni med nezahtevne objektev primerih pomožnih kme-tijsko-gozdarskih objektov pa se v opis objekta doda opis »ki ni na-menjen prebivanju«. Vse stavbe kot enostavni objekti so preneseni med nezahtevne objekte. To pomeni, da je zanje treba imeti gradbeno dovo-ljenje.

Tudi v poglavju Objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost se v opisu objekta doda »objekt, ki ni namenjen prebivanju« in s tem prepreči napačno razumevanje rabe objekta.

Prostorski aktiDejstvo je, da je za marsikateri nes-porazum in za marsikatero mahina-cijo na področju posegov v prostor kriva nedorečena zakonodaja in posledično tudi premalo dodelano lokalno urejanje prostora, kar je bilo tudi povod za začetek velike akcije sprejemanja občinskih prostorskih načrtov, ki so zdaj skoraj pozabljeni in jim nihče več ne namenja poseb-ne pozornosti. Dejstvo je, da je občina Izola PUP za podeželje sprejela že davnega leta 1989, ga kasneje dvakrat dopolnila pa še druga dopolnitev je prinesla kar nekaj zapletov, ki so se končali s sklepov Ustavnega sodišča o zadr-žanju izvajanja dela dega odloka, ki je, v posebnih primerih, dovoljeval gradnje na kmetijskem zemljišču, rezultat pa je tudi kmetija Bužekjan na hribu.

Tako kot je biloBranko Andrejašič pravi, da je vlada s to novelo uredila dve bistveni teža-vi prve verzije in sicer to, da ni več enostavnih objektov za katere ne bi rabili gradbenega dovoljenja, ostala je le tlorisna površina do 150 m2, pa še to bodo verjetno preprečevala do-ločila občinskih prostorskih aktov. Hkrati pa je občinam vrnila njihove pristojnosti, tako da uredba zdaj ne prinaša nič šokantno novega. Priča-kuje, da bo navdušenja za gradnjo hitro konec, saj postopki ostajajo takšni, kot so že bili doslej. D.M.

Zbiranje kosovnih odpadkov?Izola je imela vrsto let urejeno zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov. Zdaj pa je Komunala Izola prekinila s tem. Na moje vprašanje zakaj tako in kako si predstavljajo to zbiranje, so mi svetovali, da lahko naročim zabojnik ali sam pripeljem te odpadke na njihovo zbirališče. A tako torej!Občani naj vestno ločujemo (sortiramo) odpadke in s tem koristimo Komu-nali, le-ta pa se naj ne bi nam vsaj malo potrudila za dobrobit (in zahvalo).Pa ne gre samo za to. V vsakem gospodinjstvu se stalno pojavljajo večji od-padki (gospodinjski stroji, kosi pohištva...) in vsi ljudje nimajo možnosti, da jih odpeljejo v zbirni center (zaradi starosti ali so brez prevoza ipd.). Zato le-ti (in tudi drugi) odlagajo te kosovne odpadke kjerkoli. Zadnje čase opažam, da je te krame vse več pri zabojnikih za ločeno zbiranje odpadkov (ekoloških otokih), in to največ v ponedeljek, po vikendih (vikendaši), a tudi drugekrati.Spoštovano vodstvo Komunale Izola, povprašajte o tem vsaj svoje delav-ce in boste slišali marsikaj (če vas že ne zanima mnenje in želje nas, obča-nov občine zola, ki pa moramo brezpogojno ubogati vas - preko položnic.Kaj bo šele ob prihajajoči turistični sezoni? Peter Štefančič

Za 40 Eur brez pokojnineFani Rižnar je tipična Izolanka. Upokojena, s stanovanjem v starem me-stnem jedru, invalidka z ustrezno oznako na avtomobilu in s položni-cami za napačno parkiranje. Je ena tistih, ki jih je letos doletela cela crsta izvršb, ki prihajajo iz Carinskega urada v Murski soboti, a je ena “manjših”, saj njen dolg do občine ne presega treh položnic po 40 Eurov, vendar ni vse tako lepo kot se zdi.Še prejšnji mesec so ji namreč eno od kazni obračunali pri pokojnini, ko pa je ta mesec želela dvigniti denar na bankomatu je ugotovila, da ima tam zapisano ničlo. Tudi v trgovini je bilo enako in tako je odšla na banko, kjer pa so ji rekli, da so ji blokirali račun zaradi zahteve Carinske uprave. Začela se je njena dolga pot od koprskega do ljubljanskega sedeža banke in končno so ji dovolili dvigniti zakonsko zagotovljenih 420 Eurov (70% minimalnega osebnega dohodka). A do takrat je minil dober teden. Ker sploh ni edina, ki ji grozijo podobne blokade smo na Ministrstvo za finance in Carinsko upravo vprašali, kako to, da banka blokira račun v celoti in dobili odgovor, da z namenom zaščite interesa dolžnika pred začetkom izvršbe Carinska uprava dolžniku najprej pošlje opomin (s priloženo po-ložnico), ki po zakonu sicer ni obvezen. Na ta način preverimo pravilnost podatkov iz prejetih predlogov in s tem preprečmo neupravičene izvršbe, hkrati pa dolžnika ponovno opozorimo, naj plača svoje zapadle obveznosti, da bi se izognil izvršbi in stroškom, ki so s tem povezani. Sklep o izvršbi, s katerim se postopek izvršbe dejansko začne, se izda praviloma šele v enem do dveh mesecev po izdaji opomina, tako da ima dolžnik na voljo dovolj časa, da prepreči izvršbo (poravna dolgove oziroma izkaže, da izvršba ni upravičena). Dodali so še: “Poudarimo naj, da blokada transakcijskega ra-čuna dolžnika v sklepu o izvršbi ni predvidena, zato predlagamo, da se v zvezi s tem vprašanjem obrnete na banke, saj je takšno ravnanje predvsem posledica njihove poslovne odločitve. “ Več o izvršbah v naslednjem Mandraču. D.M.

6 Četrtek, 21. marec 2013, št. 999še ta do 1000

Imam razvado, da si skoraj vse za-pišem. Tako sem malo pobrskal po zapiskih in po (zelo lepih) spominih in našel naslednje: »Mandrač« se je dejansko rodil 15. avgusta 1990. Tistega sončnega po-poldneva smo se dobili pod kosta-nji pred gostilno »Doro« danes žal pokojna Marija Sosič, pa Tonček Juriševič in Danilo Markočič, vsi trije funkcionarji Krajevne sku-pnosti Izola staro mesto, in jaz. Na to prvo srečanje ni prišel Drago Mislej – Mef, ker je bil zadržan. Ve-del je za pobudo in se tudi strinjal, da bi poskusili narediti informativni list, skromno glasilce Krajevne sku-pnosti Staro mesto. Naslednjič smo se dobili vsi in se dogovorili, da bo Mef poskrbel za slovensko stran, jaz za italijansko. Prispevki bodo v obeh jezikih okolja – brez prevodov, saj se v vsakdanjem življenju marsi-kdaj zgodi, da vsak govori svoj jezik. Prav tako smo se dogovorili, da bo ta list nosil naslov »Mandrač – Il Mandracchio«. Prva številka je ime-la en list, oziroma dve strani. V naslednjih dneh sva z Mefom uspela privabiti k sodelovanju še skupinico novinarjev, saj v Izoli živi kar lepo število kolegov, tako iz ča-sopisnih kot iz radiotelevizijskih hiš obeh jezikov. Tako smo dobili kar solidno redakcijo in kaj kmalu je nastal mesečnik na dveh listih ozi-roma štirih straneh. Uredništvu se je sčasoma pridružilo še več kolegov novinarjev in »Mandrač – Il Man-dracchio« je postal zgleden časopis – mesečnik. Ko tako pregledujem zapiske, sem z zanimanjem ugotovil, da smo prvo številko dvojezičnega »Mandrača – Il Mandracchio« objavili že 3. sep-tembra 1990. leta. Do leta 1993 smo izhajali enotno, kot enovita redakci-ja. Takrat pa je »Mandrač-Il Mandra-cchio« postal, da tako rečem, izolski časopis, nič več samo glasilo krajev-ne skupnosti. Takrat je tudi formal-no prešel v zasebno last. Italijanski del redakcije je po nekajmesečni pavzi sklenil, da ustanovi svojo la-stno redakcijo v sklopu Italijanske samoupravne skupnosti. Z odgovor-

Andrej si je vse zapisovalPrepozno smo se spomnili, da bi k zapisom o začetkih Mandrača in o njihovi današnji oceni našega dela pozvali vse sodelavce iz začetnega obdobja našega tednika. Ostaja nam še naslednja, slavnostna številka, nekatere pa bomo povabili k pogovoru tudi po 1.000. številki, saj vendar ne bomo še zaprli barake.

nim urednikom »Mandrača«, Dra-gom Mislejem – Mefom, smo se do-govorili, da bomo še naprej sodelo-vali, vendar z določeno avtonomijo. In tako smo od 11. novembra 1993, do februarja lanskega leta izhaja-li kot »Il Mandracchio« vsakih 14 dni znotraj Mandrača. Marsikdo nas je spraševal, ali je to dobro, zakaj in podobno. Menimo, da je prav, da smo kot sestavni del izolskega prebivalstva, navzoči tudi v lokalnem tisku. Naša, čeprav ne-številna, skupnost je tista, ki je osta-la tu, saj je po vojni do leta 54 večina originalnih Izolanov odšla. Ostalo je le malo družin. Mnogi drugi so se v mesto priselili po vojni in po letu 1954. »Il Mandracchio« poskuša obravnavati vse probleme, ki tarejo tako manjšino kot večino. Pri tem je treba poudariti, da je in-formacija danes vse. Če časopis o dogodku ne piše, radio ne poroča, televizija ne pokaže – dogodka ni bilo … Kar zadeva »Il Mandracchio«, re-dakcija danes šteje šest članov in se redno sestaja vsak ponedeljek ali torek, pač odvisno od naše zasede-nosti. Redno izdajamo mesečnik »La voce del mandracchio« (12 strani, od katerih so štiri barvne), organizi-rali smo tudi vrsto zanimivih razstav in izdali okrog trideset knjig. Že leta 2001 smo postavili spletno stran s celo vrsto informacij o italijanski narodni skupnosto v Izoli. Kasneje smo ob pomoči zamejskega manj-šinca, računalniškega strokovnjaka,

Marjana Sancina, ki se je priselil v naše mesto, postavili informativni portal www.ilmandracchio.org, ki obsega najnovejše vesti s področja naše (manjšinske in občinske) sku-pnosti.

Pa da ne bom preveč govoril o »Mandracchiu«; zavedam se, da je tisoča številka »Mandrača« po-memben mejnik. Ni mi znano, da bi v Sloveniji obstajal in obstal tak fenomen kot je izolski tednik. Nekateri ga hvalijo do nebes, drugi spet kritizirajo, kar je tudi (oboje) prav. Ne glede na to, mu je vendarle treba priznati, da je vsak teden tu, da piše o problemih, ki nas tako ali drugače zadevajo. Je pa res, da mar-sikdo (hote ali nehote) pozablja, da »Mandrač« ni občinsko glasilo, am-pak zasebni časopis, ki ga je treba tudi kot takšnega jemati, s svojimi komentarji vred! Že to, da je prišel do tisoče številke, je nekaj pomemb-nega… In tako bom zaključil: Še na mnoga leta, »Mandrač«!

Andrea Šumenjak

Skoraj kot Šeherazada…Saj vemo, kako je vsako 1000 in eno noč pripovedovala nove in nove zgodbe…. Zato, da je preživela…. Dobesedno - ostala pri življenju. Morda je našemu slavljencu, Mandraču, tudi kdaj šlo za nohte na takšen način, pa je vendarle ostal in preživel. In ostale so zgodbe. In rojevajo se vsak dan nove. Zgodbe ljudi, zgodbe majhnega mesta, ki pridejo do nas, ker so zapisane v našem časopisu. Časopisu, ki prihaja med nas redno in nas o dogajanju v Izoli obvešča veliko bolje kot njegovi »veliki« bratje in sestre. Spominja me na tisto znano reklamo, ki pravi: Kaj sploh še ostane velikim?Ja, oni imajo gotovo več denarja, lepši papir, več fotografij, grozljive polemike in škandale, so vseh barv od roza, do rumene, črne in rdeče. Ampak ne morejo mi povedati, kdaj bo v Kortah zacvetel mandelj, kdaj bo ribič v Izoli ujel ciplje,kako je z oljkami, malvazijo, refoškom… kdaj bo asfaltirana ali samo preplastena domača cesta, kdaj bo odprt javni wc ali ribarnica, kaj so zmogli domači športniki, kulturniki, gostinci, vinarji, oljkarji, obrtniki, osnovnošolci in drugi…niti ne, kako je bilo na kakšni prireditvi v sosednji ulici, na trgu, Kulturnem domu ali v Mestni knjižnici / no, resnici na ljubo….sem Mandrač pride premalokrat /.V mojem mestu, Izoli.Ko sem te dni listala stare številke Mandrača, tiste iz zgodnjih časov njegovega izhajanja, sem bila spet enkrat ponosna, da sem bila zraven, ko se je rodil. Spomnila sem se naših uredniških sestankov pod kostanji pri Dorotu, ljudi, ki so bili za nas in za Mandrač dragoceni, pa jih danes ni več med nami. Spomnila sem se, da sem bila takrat precej mlajša, seveda.Tudi Mandrač je bil takrat še otrok. Pa je zlezel iz plenic, dobro je shodil, premagal naporno puberteto, ko mi je šel kdaj tudi na živce in odraščal v zrelega, ampak šarmantnega človeka. Odprtega za Izolo in Izolane.Samo to, »domačo« barvo naj korektno ohranja še naprej in naj še na-prej piše … Zgodbe ljudi, zgodbe majhnega mesta, ki pridejo do nas, ker so zapisane v našem časopisu. Srečno! Nataša Benčič

Četrtek, 21. marec 2013, št. 999 7

Namesto proslave zanimivi dogodkiČas enostavno ni najbolj primeren praznovanju, kaj šele veseljačenju, saj tudi Mandrač živi in obstaja v Izoli, kjer je treba vsak Evro trikrat obrniti, če hočeš priti do naslednjega meseca in ob tem nahraniti upnike in državo. Plače so šele tretje po vrsti. Toda, dogodkov ob 1.000. številki bo vseeno dovolj.

še ta do 1000

Začeli bomo že v ponedeljek, 25. marca ob 11.00 uri, ko bomo v prostorih galerije Insula pripravili pogovor na temo "neodvisno novi-narstvo v lokalni skupnosti".

Zakaj smo izbrali to temo je gotovo vsakemu bralcu Mandrača kristal-no jasno, seveda pa na pogovoru ne bomo modrovali le tisti, ki imamo izkušnje s tega področja ampak tudi ugledni strokovnjaki s področ-ja komuniciranja: Poleg ugledne strokovnjakinje in predavateljice na Univerzi na Primorskem, Sandre Bašič Hrvatin, bosta svoje prispev-ke dodala še Neda Pagon, urednica ugledne yaložbe Studia Humanitatis in novinar publicist, Ervin Hladnik Milharčič. Pričakujemo tudi prisot-nost novinarjev in urednikov tiska-nih in ostalih medijev iz soseščine, dopisnikov z našega območja, mor-da pa pride tudi kakšen predstavnik lokalne skupnosti oziroma politike. Glede na omejen prostor prosimo vse, ki jih ta pogovor zanima, da nas pokličejo v uredništvo ali na tel. 040 211 434, najkasneje do sobote opoldne.

Vsadki v naše mestoV petek, 29. marca ob 17.00 uri bomo v prostorih preurejenega društva Izolani v Ljubljanski ulici 33 odprli razstavo projektov oziroma načrtov, ki so jih, v sklopu študijske naloge ustvarili študenti drugega letnika Fakultete za arhitekturo. Ti so dobi-li za nalogo, da oblikujejo vzidave na različnih lokacijah, ki so jih iz-brali v stari Izoli. Problem vzidave v zgodovinsko tkivo mesta je namreč za študente, ki bi se radi kaj naučili, še posebej privlačna tema. Gre de-jansko za projektiranje stavb, ki na-domestijo sedanje ruševine ali "lu-knje" med že obstoječimi stavbami v mestu. "Študentska dela, ki jih predstavljamo, poskušajo dati čim bolj celovite odgovore na tako šte-vilne zahteve in jih vgraditi v svoje zamisli. Sodobna arhitektura govori v več jezikih. Odgovor na to, ali se je uspela pogovoriti s starim me-stom, prepuščamo obiskovalcem razstave", je v uvodu zapisal men-tor, prof. Janez Koželj.

PROGRAMPonedeljek, 25. marecUredništvo Mandrača ob 10.30Predstavitev spletne straniGalerija Insula ob 11.00: posvet na temo: Neodvisnost lokalnih medijev

Četrtek, 28. marecNeznana lokacija:Srečanje MandračevcevPetek, 29. marecLjubljanska ulica ob 17.00: Odprtje arhitekturne razstave Vsadki starega mestaManziolijeva palača ob 20.00:Koncert Dejan Semolič & guestsSobota, 30 marecManziolijev trg ob 10.00: Razstava karikatur Marjana Mo-toha in 1.000 številk MandračaManziolijeva palača ob 20.00:Koncert: Emilia & Marina Mar-tensson Trio (v sodelovanju s festivalom Ethnoinsula)

Dva resna koncertaSeveda ne bo šlo brez gla-sbe, ki je, nam Mandračev-cem, vedno zelo blizu. V Manziolijevi palači bo v pe-tek ob 20.00 svoj recital ozi-roma celovečerni koncert pripravil domačin Dejan Se-molič z gosti, med katerimi bosta tudi Anika Horvat in Tulio Furlanić. V soboto, 30. marca ob 20.00 pa bo v Manziolijevi palači nastopil sila zanimiv ženski etno jazz trio ki ga sestavljajo: Emilia Marten-sson, eno največjih imen angleškega novega jazza, Marina Martensson, njena mlajša sestra ki si prav tako utira pot na angleški sceni ter violinistka Alice Zawad-ski. Vse tri izvrstno pojejo, tako da se obeta res lep ve-čer, še posebej zato, ker sta sestri Martensson tudi Izo-lanki, saj tukaj živijo njeni sorodniki in v Izolo prihaja-ta na dopust vsako poletjeTo še ni vsePripravljamo še srečanje vseh nekdanjih Mandra-čevcev, razstavo karikatur Marjana Motoha, predsta-vitev vezanih Mandračev dvajsetih let. Skratka, pred nami je naporen teden.

Vsadke v mesto so predstavili tudi v Celju

8 Četrtek, 21. marec 2013, št. 999

Uspešna strelska sezonaROKOMET

1. A DRLkončnica od 7. do 12. mestaRibnica RH : Istrabenz plini Izo-la 28:26 (13:13)Športna dvorana, gledalcev 200, sodnika Štrigl in Ocvirk (oba Ve-lenje).Istrabenz Plini Izola: Ti. Ponikvar 10 obramb, Kevič 4 obrambe, Jurič 1, Dolenc 1, Kojić 1, Bubnič, Čosić 12 (1), Koštric, Smolnik 4 (1), To. Ponikvar 2, Rončević, Slobodnik 5. Trener: Borut Hren. Sedemme-trovke - Ribnica RH 6 (5), IP Izola 5 (2); izključitve - Ribnica RH 14, IP Izola 12; rdeča kartona - Smol-nik (46), Pucelj (56).Prvi krog končnice za razvrstitev od 7. do 12. mesta je prinesel kar nekaj presenečenj. Poleg poraza Izole gre med nenadejane razplete tekem šteti tesno zmago Krškega v gosteh proti Ormožu (30:31), nepričakovan razplet pa je bil tudi v Sevnici, kjer je ta doma s 34:27 odpravila Sviš. Izolani so žal neuspešno startali v sklepni del prvenstva. Deseto me-sto po rednem delu jim je name-nilo manj ugodna nasprotnika v uvodnih krogih in kar dve gostova-nji. Prvo se je končalo neuspešno, saj so se iz Ribnice vrnili praznih rok. Naključje je hotelo, da je Bo-rut Hren tokrat ostal brez nekate-rih članov prve sedmerke (poleg poškodovanega Davida Stepanči-ča tokrat ni bilo Petra Božiča, Du-šana Fidela, Jana Gorele, Amela Redžića in Jureta Jelovčana). Tako so priložnost dobili mlajši, ki pa bi lahko pokazali več. S tekme gre poudariti kar 12 golov Elvina Čosića, kar potrjuje, da je saniral svojo poškodbo in da je spet v nek-danji formi. Že sam začetek tekme je bil pri naših bolj mlačen, kar so domači izkoristili in povedli s 5:2. Izolani so sicer izenačili in pretežni del prvega polčasa je bil enakovreden. V drugem je Izola zaigrala bolje in tudi dvakrat povedla za dva gola, sicer pa je stanje na semaforju bolj ali manj ni prikazovalo bistve-ne prednosti ene ali druge ekipe. Odločilna je bila tretja izključitev Žige Smolnika v 46. minuti. Enajst minut pred koncem je bil izid še 21:21, zatem pa so Dolenjci zadeli trikrat zapored in zdesetkani Izo-lani so brez pravih idej do konca le nekoliko ublažil poraz. Borut Hren: “To je bila zelo slaba tekma. Kljub temu, da smo na-stopili z zdesetkano ekipo, je bila Ribnica premagljiva in zlasti mlaj-ši igralci bi tokrat lahko pokazali več. Morali se bomo zamisliti nad odnosom do igre na gostovanjih.”Prva priložnost bo že to soboto, ko odhaja Izola v Ivančno Gorico k Svišu. Letos ga še ni premagala (remi doma, poraz v gosteh). Da

so ga v zadnjem krogu premagali rokometaši Krškega, ki so načelno slabša ekipa kot Izola, pa potrjuje, da je zmaga s primernim nastopom dosegljiva. Na lestvici vodi Ribnica pred Svišem (oba 18), Ormožem in Izolo (oba 14) ter Sevnico (10) in Krškim (5).

ROKOMET - DEKLETA

Izolske rokometašice kategorije Starejše deklice A (letnik 98 in mlajše), ki nadaljujejo redni del tekmovanja v finalni skupini, so v drugi tekmi tekmovanja v domači dvorani doživele poraz.ŽRK Izola : RK Krim Ljubljana 13:24 (5:13)Izolanke so začele zelo odločno v napadu in obrambi in v 5 minuti vodile 3 : 1. V določenem trenutku pa so naredile nekaj napak v na-padu, nekajkrat slabo streljale na gol in izvedle nekaj slabih podaj. Napake so izkoristile nasprotnice in dosegale lahke gole iz protina-pada, kar je imelo za posledico slabšo igra Izolank, predvsem v napadu. Kljub minuti odmora se le-te niso mogle več zbrati in razli-ka se je večala.V drugem polčasu je bila igra sicer bolj enakovredna, kar pa ni zado-ščalo, da bi Izolanke preprečile visok poraz. Nivo igre nekaterih izolskih igralk je bil najverjetneje zaradi pomembnosti tekme, imena nasprotnika, psihološkega pritiska pod običajnim nivojem, tako so v drugi polovici dobile priložnost za igro prav vse igralke. Za obrambe v drugem polčasu je potrebno pohva-liti vratarko Sorayo Drinič. Zadetke so dosegle Lana Peharc 4, Alessia Švagelj 4, Silvija Jurič 3, po 1 gol sta dali še Joel Lenoci in Lucija Klarica. Igrale so še Lara Maslo, Anamarija Baruca, Nea Čendak , Silvija Jurič , Vanja Paliska , Lejla Mujanovic, Ajla Burkič, Laura Ivanek in vratarki Nika Štrancar ter Lucija Rebec.Dekletom naj bo tekma dobra izkušnja, potrebna premisleka in spodbuda k še boljšemu delu, že-lji po napredku in novim dobrim rezultatom. Trener Uroš Zavrtanik

ODBOJKA

Galeb grup Robotina – ŽOK Triglav Kranj II 3:0Kot smo napovedali in je bilo pričakovati tokrat izolske od-bojkarice niso imele težkega dela. Zadnjeuvršeno ekipo Tri-glava so gladko premagale s 3:0 (25:15,25:19,25:17) in tako osta-jajo na tretjem mestu. Njihov naslednji nasprotnik je petou-vrščena ekipa Kostak-Elmont iz Brestanice, kamor bodo dekleta odpotovala v soboto, kar bo tudi zadnja tekma prvenstva. Sicer pa je to bila to četrta zaporedna zmaga Izole od skupnih ose-mnajstih.

KEGLJANJE

Izolani so si zagotovili obstanekV predzadnjem krogu so Izola-ni drugič zapovrstjo zaigrali na domačem kegljišču in si z drugo zaporedno zmago tudi zagoto-vili obstanek. Tudi povprečna igra Gorjupa in Varljena ni bila ovira za domačine, da dosežejo dober rezultat, saj sta Kneževič s 613 in Konec s 603 p.k. kot na predhodni tekmi presegla rezul-tat 600. Gostje so se sicer upiral, vendar so v zadnjih 60 lučaji po-pustili pod dobro igro domačega para in se tudi poslovili iz 1.B lige. Tako je bil končni rezultat 3508 : 3332 oziroma 6:2 Posamezni rezultati:

Izola 3508 : 3332 Fužinar 6 : 2Gorjup 557 : 523 Štavdeker 1 : 0Kumar 598 : 538 Laznik 1 : 0Varljen 548 : 557 Lasnik 0 : 1Širca 589 : 597 Kopmajer 0 : 1Kneževiž 613 : 535 Razdevšek 1 : 0Konec 603 : 582 Golob 1 : 0Lestvica 1.B liga moški 17. krog: 1. Gorica 29, 2. Radenska 24, 3. Pivka 21, 4. Škofja Loka 20, 5. Rudar 18, 6. Siliko 14 7. Izola 14, 8. Hidro 12, 9. Fužinar 9, 10. Korotan 9 točk;

Dekleta so gostila še v prvem delu konkurenta za napredo-vanje ekipo Novega mesta in navkljub slabi igri Černelič Mlačeve dosegle dober rezultat. Zmagale so 3281 : 3199 oziroma 7 : 1. Najbolj sta bili razpolože-ni Stegovčeva z 578 in Gregorič L. z 572 p.k. pa tudi druge niso zaostajale, kar je pripomoglo k doseženemu rezultatu.Posamezni rezultati:

Izola 3281 : 3199 Novo mesto 2 : 6Stegovec 578 : 547 Miklavčič 1 : 0Mihelič 559 : 551 Barbo 1 : 0Gregorič L. 572 : 513 Pavlič 1 : 0Stankovič 522 : 506 Dular 1 : 0Černelič M. 491 : 517 Kos 0 : 1Ugrin 555 : 517 Prosenik 1 : 0Lestvica 2.liga zahod ženske 13.krog :1. Izola 26, 2. Pivka 18, 3. Novo mesto 16, 4. Koče-vje 12, 5. Medvode 10, 6 Slavija 10, 7. Brest II 9, 8. Trebnje II. brez točk;V soboto, 23.03.2013 se igra zadnji krog v vse ligah. Izolani odhajao v Kranj k Siliku, dekleta pa igrajo v petek z drugo ekipo Bresta v Cerknici! (Gorazd)

STRELSTVO

Zmaga za zaključek 2. države lige V sedmem, zadnjem krogu 2. Državne lige Zahod v streljanju s standardno zračno puško so člani Strelskega kluba Izola pre-magali ekipo iz Ankarana. Med dvobojevalci iz vseh ekip je bil Karim Požar drugi, Enej Šuštar četrti, Teo Tripar pa šesti. To je fantom prineslo še nekaj drago-cenih dodatnih točk, kar se je poznalo tudi v skupni razvrstitvi sezone. Tu je Karim Požar pre-pričljivo na prvem mestu, Teo Tripar na tretjem, Enej Šuštar na devetem mestu, ekipno pa se upravičeno veselijo prvega mesta, saj so tako postali prva-ki druge državne lige. Zmaga je še toliko pomembnejša, saj v tej ligi ni kategorij in tako skupaj te-kmujejo strelci in strelke različ-nih starosti, kar je razvidno tudi iz fotografije z zadnjega kroga.

JADRANJE

Vasko bo treniral ruske jadralceVasilij Žbogar bo v okviru pro-jekta Esimit Europa treniral mla-de nadarjene ruske jadralce.Igor Simčič, ustanovitelj projek-ta Esimit Europa, in Vladimir Ljubomirov, predsednik Jadral-nega kluba Sankt Peterburg, sta oblikovala skupno pobudo o treniranju mladih nadarje-nih ruskih jadralcev v različnih olimpijskih jadralnih razredih. Z mladimi ruskimi jadralci bodo tako znanje in izkušnje delili člani ekipe jadrnice Esimit Eu-ropa 2, večkratni dobitniki olim-pijskih odličij, svetovni in evrop-

9Četrtek, 21. marec 2013, št. 999

DRUŠTVO BOLNIKOV Z OSTEOPOROZODruštvo bolnikov z osteoporozo Izola vabi svoje redne in tudi nove članice k redni rekreativni vadbi (telovadbi).Mesečni prispevek je 15 eur.Informacije in prijave na tel. št.: 040/270 040 ali 05/641 45 63.

DRUŠTVO INVALIDOV OBČINE IZOLATelovadbaČlane in podporne člane obveščamo, da imamo telovadbo vsak po-nedeljek ob 10:30 uri. Vljudno vas vabimo k telovadbi!

Predsednik DI Izola: Franc Poropat

DRUŠTVA SPOROČAJO

ski prvaki v različnih jadralnih razredih. S svojimi neprecenlji-vimi izkušnjami se bo v proces izobraževanja vključil tudi član ekipe Esimit Sailing Team, slo-venski olimpijec Vasilij Žbogar. »Prenos teoretičnega in prak-tičnega jadralskega znanja na mlade upe ruskega jadranja je še en korak naprej v poglobitvi sodelovanja med Evropo in Ru-sijo. Zato pozdravljam pobudo, ki smo jo oblikovali skupaj z Jadralnim klubom Sankt Peter-burg. Prek nje bodo imeli mladi nadarjeni ruski jadralci indivi-dualen dostop do vrhunskega znanja, ki jim bo pomagalo pri nadaljnjem razvoju jadralskih veščin. Veseli me, da se je, po-leg ostalih jadralcev, pobudi odzval tudi Vasilij Žbogar, ki bo z mladimi ruskimi športniki treniral v okviru svojih priprav v Valenciji ,« je dejal Igor Sim-čič, ustanovitelj projekta Esimit Europa.»Naš cilj v okviru pobude je razvoj jadranja v Sankt Peter-burgu, in sicer v mladinskih kategorijah. V ta namen smo oblikovali program v sklopu akademije jadranja, ki v tre-ninge mladih upov vključuje vrhunske jadralce. Vesel sem, da bo pri uresničevanju dolo-goročnih ciljev sodeloval tudi Igor Simčič z ekipo Esimit Sa-iling Team. Namreč, zelo je pomembno, da mlade ruske jadralce na njihovi poti do us-pehov trenirajo in vzpodbuja-jo vrhunski jadralci,« je dodal Vladimir Ljubomirov, predsed-nik Jadralnega kluba Sankt Pe-terburg.O projektu Esimit Europa, jadr-nici Esimit Europa 2 in ekipi Esi-mit Sailing TeamProjekt Esimit Europa, ki je bil ustanovljen leta 1995, predstav-ljata jadrnica Esimit Europa 2 in ekipa Esimit Sailing Team. Nje-govo poslanstvo je vzpodbujanje sodelovanja na celotni evropski celini in širjenje zavedanja o skupni evropski identiteti prek športa. Jadrnica Esimit Europa 2 je dolga 30 metrov, široka 5,3 metra, ima jambor z višino 44 metrov in na krovu združuje 18 izjemnih jadralcev, ki prihajajo iz 8 različnih evropskih držav. Z najvišjo hitrostjo prek 35 vozlov (65 km/h) je Esimit Europa 2 ena jahitrejših enotrupnih jadr-nic na svetu. S sporočilom »Sku-paj – za Evropo« ekipa Esimit Sailing Team jadra pod evropsko zastavo in promovira vrednote, kot so ekipni duh, solidarnost, inovativnost ter sodelovanje. Od krsta junija 2010 je Esimit Euro-pa 2 na 19 nastopih 19-krat prva prečkala ciljno črto in postavila 5 rekordov. Glavni sponzor ja-drnice je globalno energetsko podjetje Gazprom, BMW pa je uradni partner. Pokrovitelj pro-jekta Esimit Europa je José Ma-nuel Barroso, predsednik Evrop-ske komisije, podpirata pa ga

tudi Martin Schulz, predsednik Evropskega parlamenta, in Ser-gej Lavrov, zunanji minister Ru-ske federacije. Več informacij je na voljo na spletni strani www.esimit.com.

O jadralnem klubu Sankt PeterburgJadralni klub Sankt Peterburg, ustanovljen leta 2010, se naha-ja v marini Herkules, v samem srcu ruskega jadranja. Poslan-stvo kluba je razvoj jadranja na nacionalni ravni, obenem pa tudi ohranjanje pomorske tra-dicije in morja. Med uglednimi člani kluba, ki želi postati eden najboljših jadralnih klubov na svetu, je tudi nekdanji grški kralj Konstantin II. Več informacij je na voljo na spletni strani www.yacht-club-spb.ru.

Gorazd Mauri

V vetrovnem Splitu med najboljšimi tudi slovenski jadralciSplitski Olympic Sailing Week se je letos odvijal predvsem v znamenju močne in celo pre-močne burje, ki je tekmoval-cem in organizatorju povzroči-la kar nekaj težav, za en dan pa jih celo zadržala na kopnem. Za dober zaključek pa je včeraj poskrbel prijeten zmeren jugo z močjo med desetimi in pet-najstimi vozli.Na regatno polje se je poda-lo vseh 70 tekmovalcev, ki so v Split prispeli iz dvanajstih držav. Poleg slovenske eki-pe so se v Splitu pomerili še predstavniki Francije, Avstrije, Madžarske, Češke, Irske, Črne gore, Estonije, Cipra, Italije in seveda domače Hrvaške.Čeprva v začetku z nekaj te-žavami, tudi tehničnimi, sta regato v razredu 470 odlično zaključila Andraž Gulič in Mi-tja Nevečny (JK Jadro Koper) na drugem mestu, Tina Mrak in Veronika Macarol (JK Pirat Portorož), ki sta si obetali vsaj tretje mesto, sta morali žal do-mov s četrtim, Matjaž Puh in Matija Romih iz JK Pirat Porto-rož sta bila šesta in Eva Peter-nelj ter Valentina Baruca iz JK Jadro Koper deseti v konkuren-ci enajstih ekip.V razredu laser je v konkuren-ci 22 jadralcev Nik Pletikos zasedel deseto, Uroš Kraševec (ŠJK) pa 19. mesto.V razredu laser radial je nasto-pilo 17 jadralcev, Vid Lah (BD Ranca Ptuj) je zaključil na zelo dobrem četrtem, šesto mesto je pripadlo Juretu Medvedu iz istega kluba, Maks Vrščaj (WSC Črnomelj) je bil sedmi in Kim Pletikos iz JK Burja osma ter druga v konkurenci osmih deklet. V razredu Finn Slovenci nismo imeli svojih predstavni-kov.

Marko Radman uspešno v MalcesinahV Malcesinah na Gardskem je-zeru se je pretekli konec tedna odvijala naslednja iz serije regat za Laser Europa Cup. Preko 550 jadralcev iz 29 držav se je ude-ležilo tega tridnevnega dogodka, med njimi tudi jadralci iz Singa-purja, Brazilije, Bahraina, Tunizi-je in Nizozemskih Antilov. Med favoriti je bil zagotovo osem-kratni svetovni prvak v laserju in petkratni dobitnik olimpijske medalje, Brazilec Robert Sche-idt, ki se pripravlja na nastop v domačem Riu 2016. Tudi na Gar-di je bil premočan nasprotnik, s petimi zmagami v petih plovih je brez težav slavil pred dvema švedskima jadralcema.Na Gardskem jezeru smo imeli tudi Slovenci dva predstavnika, in sicer Tima Podlogarja (JK Burja) v Scheidtovem razredu laser standard in Marka Radma-na (JK Izola) v laserju 4.7.V standardu je jadralo 111 ja-dralcev, ki so jadrali v dveh sku-pinah. Tim Podlogar se je uvrstil na 79. mesto.Odlično se je odrezal Marko Radman, ki je v konkurenci 120 jadralcev z rezultati 1,4,(11), 3,6 zaključil na skupnem petem me-stu.

NAMIZNI TENIS

1. SNTL – članiceArrigoni : Muta 3:5Tekmo 15. kroga so članice igra-le doma proti četrtouvrščeni ekipi Mute. Vse tri dvoboje je zmagala Jana Ludvik, ki je proti nasprotnicam izgubila le en sam set. V ekipi sta nastopili še Urška Čokelj in Maja Milenkovski. Obe igralki sta dvoboj odigrali pod pričakovanji in zmaga je povsem zasluženo odšla na Muto.

2. SNTL – članiRakek : Arrigoni 2:5Člani so tekmo 9. kroga v sobo-to odigrali v gosteh. Naši člani so dvoboj dobro pričeli in takoj v prvem krogu povedli z 2:1. V nadaljevanju so prednost še po-večali in na koncu zasluženo zmagali s 5:2.Brez poraza sta bila na dvoboju Simon Frank in Erik Paulin. Erik je zmagal tri dvoboje, Simon pa je dosegel dve zmagi. Ekipa Arri-gonija si skupaj z Muto in Mela-minom iz Kočevja z 22 točkami deli drugo mesto na prvenstveni lestvici.

Katrina Sterchi in Erik Paulin tretjaV nedeljo je na Muti potekal 3. odprti turnir RS za kadete in kadetinje. Pri kadetih se je naj-bolše odrezal Erik Paulin, ki je v polfinalu s 3:1 izgubil proti Tilnu Cvetkotu iz Mute. Škoda, da Eriku ni uspelo pokazati igre, ki jo je igral dan prej na ligaš-kem tekmovanju v Rakeku. Svoj najboljši rezultat do sedaj je pri kadetih dosegel Matej Germek. Tudi on je izpadel proti Tilnu Cvetkotu, eno kolo pred Erikom in se tako uvrstil med osem naj-boljših. Omeniti moramo, da je svojo prvo uvrstitev na glavni turnir dosegel Martin Kocjančič. Za unvrstitev med 16 najboljših je s 3:1 izgubil proti Tilnu Vo-grinčiču iz Keme Puconci. Na glavni turnir in uvrstitev med 48 najboljših je dosegel tudi Matija Novel.Pri dekletih je Katrina Sterchi izgubila s 3:1 v polfinalu s ka-snejšo zmagovalko turnirja Ta-maro Pavčnik iz Hrastnika. Na glavni turnir se je uvrstila tudi Lea Paulin. Za uvrstitev med 16 najboljših je s 3:0 izgubila proti Nuši Bolte iz Križ.

ČETRTEK 21. MAREC 2012Manziolijeva palača - ob 18.00

Literarni večer – ob svetovnem dnevu poezije predstavitev knjige

»A cuore aperto«posvečen 10.obletnici Literarne skupine SI Dante Alighieri, kjer sodelujejo Tura Bevitori, Marinella Alba Reja in Matea Kocjančič. Na večeru bodo sode-lovali Marisa Macchi (novinarka Radia Capodistria), Claudio Geisa in pesnik Renzo Maggiore. Vodi večer Maria Pfeiffer.

Mestna knjižnica Izola - ob 19.00Rudi Kerševan, pesniški večer

ob Svetovnem dnevu poezijePisec in mislec, avtor številnih del o sreči, upanju, ljubezni, življenju, prijatelj-stvu, … bo na podlagi svojih opazovanj in vrednotenj sveta spregovoril o neusa-hljivem vrelcu svojih misli.

Kulturni dom Izola – Mala dvorana - ob 19.00potopisno predavanje - Matej Košir

INDIJA in NEPALpravijo, da Indijo, ko jo prvič obiščeš, lahko le vzljubiš ali zasovražiš, se ponovno vrneš ali pa si prisežeš, da te ne bo videla nikoli več. Za Nepal pa pravijo, da te s svojo čudovito naravo in preprostimi domačini tako zasvoji, da bi se v to državo pod vznožjem Himalaje kar vračal in vračal… Vabljeni na zanimiv večer z odlič-nimi fotografskimi posnetki! Vabljeni, vstopnine ni!

PETEK 22. MAREC 2013Kulturni dom Izola - ob 19.00

koncert

Pihalnega orkestra Izola, pevski zbor O.Š. Livade in vokalna skupina Tamariska.

Ponovitev! Večer posvečen ženskam! Vstopnina: 2eur

Mestna knjižnica Izola - ob 19.00Predstavitev knjige

Sonaravni vrt na strehi avtorja Gojka Staniča. Knjiga ponuja praktične rešitve za urbano vrtnarjenje. Namenjena je vsem, ki živimo v mestih in nimamo prostora za klasični vrt. Avtor, prof. dr. Gojko Stanič, ki že skoraj 20 let uspešno vrtnari na strehi svoje hiše sredi Ljubljane, bo predstavil načine, kako se lotimo vrtnarjenja na omejenih prostorih in tako

poskrbimo za kakovostno prehrano vse družine. Vstop je prost.

Manziolijeva palača - ob 19.00

Tekmovanje velikonočnih dobrotGlasbena predstavitev in otvoritev razstave ročnih del Anite Bologna Giachero.

Po podelitvi treh najboljših sladic bomo nadaljevali z degustacijo.

Restavracija Moby Dick - 22.00

Koncert Jazzlessnesswww.mobydickisola.com.

OBVESTILO CKŠP: obveščamo vas, da je plesna predstava KUD Erato, napovedana za petek, 22. marca, prestavljena na petek, 12. aprila. Hvala za razumevanje!

SMEROKAZI

Mestna knjižnica IzolaRazstavljajo v mesecu marcu: • razstava likovnih del slikarske skupine Društva Morje - Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Izole. Članice te skupine so svoja dela ustvarjale pod mentorstvom Ksenije Pfeifer, razstava ročnih izdelkov Ljudmile Deželjin iz Izole, razstava ročnih izdelkov Amine Dudine iz Izole.

10 Četrtek, 21. marec 2013, št. 999

SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE Učenje v središču je brezplačno. info. tel.št.: (05)6631-282.BORZA ZNANJA IZOLA info.tel.št.: 05 6631 282 ali www.borzaznanja.si

Torkova pravljična ura – vsak torek ob 17. uri v pravljični sobi• - Vablje-ni otroci od dopolnjenega 4. leta starosti. Otroci naj s seboj prinesejo tudi copatke. Vstop je prost.Sobotna joga smeha• Vadba poteka vsako soboto od 10. do 11. ure v pravljični sobi .Vadbo vodi vaditeljica joge smeha Nataša Kitić. Udeležba je brezplačna! Prijavite se lahko tel.št.: 05)6631-282 ali na e-naslovu: HYPERLINK “mailto:[email protected]” [email protected]

Sončna dvorana / ulica Giordana Bruna 6 (pri cerkvi Sv.Mavra).

Galerija Alga / Kristanov trg 1

Vabimo vas naogled razstave,

ISTRSKI POGLEDI Andrea Verdelago

Vabimo vas na ogled razstave

MIRA LIČEN KRMPOTIĆ»BARVE DUSE«

drugi del razstave je na ogled vGaleriji Pokrajinskega muzeja v Kopru.Razstava bo na ogled do 3. aprila 2013.

4. slikarskiex temporeSladka IstraRazstava bo na ogled do 24. marca, petek od 16.00-18.00, sobota 10.00-12.00 in nedelja 16.00-18.00

četrtek, 21. marec 2013 ob 19:00: Rudi Kerševan, pesniški večer ob Sve-• tovnem dnevu poezije Pisec in mislec, avtor številnih del o sreči, upanju, ljubezni, življenju, prijateljstvu, … bo na podlagi svojih opazovanj in vredno-tenj sveta spregovoril o neusahljivem vrelcu svojih misli. torek, 26. marec ob 19.00 Motivacijsko predavanje z gostjo Majo Debelak,• bolj znano pod imenom Dobra Vila Maja. Maja je inspiracijska in intuitivna svetovalka, ki predava po celotni Sloveniji in na tisoče ljudi opogumlja k za-vestnemu uresničevanju sanj. Njeno poslanstvo je spominjati in na primeru pokazati, da smo sami ustvarjalci svojega življenja. Vstop prost. Sreda, 27. marec 2013 ob 19:00: filozofsko-spoznavni večer z naslovom • Otroci – duhovni zaklad človeštva. Vodnarjeva doba je čas izjemnega du-hovnega razvoja, ko se zavedanje človeka širi in poglablja, ko ljudje iščemo svoje bistvo v neskončnosti vesolja. Pojavljajo se nove možnosti bivanja, podprte s kozmičnimi energijami. Vsi, ki so odprti za novo stanje bivanja, bodo sposobni živeti v novih, še neodkritih razsežnostih. Takšni ljudje so med nami. To so tudi naši otroci, ki se že rodijo z izjemnimi duhovnimi po-tenciali. V predavanju Otroci – duhovni zaklad človeštva bodo predstavljena razmišljanja, ki se porajajo ob vprašanjih: kakšni so sodobni otroci, kakšne zaklade nosijo v sebi, kaj jih lahko ovira na njihovi razvojni poti in kako jih lahko podpremo, da svoje potenciale razvijejo v najvišji možni meri. Krat-ko predstavitev bo podala ga. Zlata Fon, predavala bo ga. Đulijana Juričič. Vstop je prost.

VELIKA NOČJE PRED VRATI!

Vabljeni na 9. mednarodni izolski velikonočni sejem starin, ki bov soboto, 30. marca 2013 od 9.00 do 19.00v parku Pietro Coppo Izola.Prijave za stojnice sprejemamo najkasneje do petka, 22. marca na tel. št.00386 40 385 550 ali po elektronski pošti [email protected]

V soboto, 23.3.2013 vas vabimo na

Pomladni bazar izdelkov domače obrti, ki bo potekal od 10. ure dalje na Ljubljanski ulici.ob 19. uri pa na na koncert v Manziolijevo palačo, kjer bodo nastopili

POETRIO (Mirjana Gvozdenac, Goran Radovanović in Dejan Zornada)

ter kvartet Aegidum. Vabljeni!Kulturno društvo Svilena pot

Homo u Kurte!Vabimo vas na prireditev

»OHRANIMO LOKALNO DEDIŠČINO«,ki bo V DVORANI ZADRUŽNEGA DOMA V KORTAH, V ČETRTEK , 21. MARCA 2013, OB 18. URI. Tam BO POTEKAL POGOVOR Z DOMAČINI O ŽIVLJENJU IN NAVADAH V KORTAH NEKOČ. PREDSTAVLJENA BO TUDI VIDEO PUBLIKACI-JA Z MOŽNOSTJO NAKUPA LE-TE. PRIREDITEV BODO DODATNO OBOGATILI MLADI HARMONIKAŠI: SARA BENČIČ, TIMI KORENIKA, MARK JAKOMIN IN

NEJC GRBEC.

ter na prireditev »POZDRAV POMLADI«

ki bo V DVORANI ZADRUŽNEGA DOMA V KORTAH, V PETEK 22. MARCA 2013, OB 18. URI. OTROCI PODRUŽNIČNE ŠOLE IN VRTCA IZ KORT TER KO-

MORNA SKUPINA ETNOTOK . NASTOPILE BODO GOLIDARICE IZ ČENTURJA, KI BODO ZAKANTALE IN POVELE KEJ PU DOMAČE. NA OGLED BODO DELA

USTVARJALNE DELAVNICE.

Četrtek, 21. marec 2013, št. 999 11

Narava bo že poskrbela zaseTako se glasi ena od misli dr. Timija Ečimoviča, znanstvenika iz Medošev in svetovljana, ki pa dodaja, da je veliko vprašanje ali bomo zase znali poskrbeti ljudje. "Narava bo obstala, vprašanje je, če bomo tudi ljudje."

KULTURA IN PROSVETA

Prof. dr. Timi Ećimović je doktor okoljskih znanosti in uveljavljeni mednarodni znanstvenik, neod-visni raziskovalec in predavatelj, član Evropske akademije znanosti in umetnosti in nosilec številnih uglednih nazivov. Njegovo razi-skovalno delo se nanaša na po-dročje narave, vesolja in zaščite okolja, sistema klimatskih spre-memb, sistemskega razmišljanja in trajnostnega razvoja. Je 4-krat-ni nominiranec za Nobelovo na-grado za fiziko (za razvoj informa-cijske teorije narave). Novembra lani je v Manili prejel pomembno mednarodno priznanje »Gusi pea-ce prize« za delo na proučevanju klimatski sprememb in sonaravne prihodnosti človeštva. Profesor že 13 let živi v Zgornjih Medoših, kjer v duhu trajnostnega razvoja skrbi za samooskrbo svoje druži-ne in kjer vodi SEG - Inštitut za klimatske spremembe.Dr. Timi Ećimović je bil v četrtek, 14. marca gost 65. »Večernega klepeta z Zanimivimi Izolani« ter istočasno tudi gost radijske od-daje Odprto za srečanja na Radiu Koper-Capodistria, ki je potekala v živo iz čitalnice Mestne knjižnice Izola. V pogovoru z Natašo Benčič, novinarko Radia Koper-Capodistria in voditeljico »Večernih klepetov z Zanimivimi Izolani« v izolski me-stni knjižnici, je izpostavil pomen učenja za vse življenje in osebne odgovornosti do sebe in do okolja nasploh. Po njegovih besedah se mora človek učiti vse življenje pa ne zaradi znanja samega, ali bo-gastva, marveč zato da bo razumel svet okoli sebe in bo kos spremem-bam. Nujno je, pravi znanstvenik, da se spremenijo sedanje navade v izobraževanju in šolstvu, v vsebini in v etiki medsebojnih odnosov, v medsebojnem spoštovanju in v od-nosu do narave, ki naj bi bile osnova za dolgoročno preživetje globalne človeške skupnosti.Svetovljan, ki je prepotoval večji del sveta in nekaj let preživel v Tanza-niji, kjer je spoznal načine, kako biti kos suši, v Nigeriji pa postavljal tovarno disperzijskih goriv, je leta 2011 na slovesnem posvetovanju v Xiamenu na Kitajskem predstavil deklaracijo »Platforma svetovnih mislecev o trajnostni sonaravni prihodnosti človeš-tva«, ki je podlaga za udejanjanje družbene metodologije in teh-nologije trajnostne so-naravne prihodnosti človeštva. Deklaracija je bila v treh mesecih prostovoljno prevedena v 25. jezikov in januarja lani objavljena kot elek-tronska knjiga v angle-ščini.

Kot avtor in ustanovitelj omenjene deklaracije ter kot ustanovitelj in predsednik Svetovnega foruma mi-slecev je lani v novembru, na Fili-pinih, prejel prestižno mednarodno nagrado "Gusi peace prize". Na osnovi filozofije trajnostnega ra-zvoja in v skladu z zavedanjem, da se naše okolje zaradi nuklearnih, korporativnih, komunikacijskih, živilskih (GSO) in drugih lobijev, ki delujejo v korist dobička in ne v korist človeštva, nekontrolira-no spreminja, poziva ljudi in svet k prenovi, ki bi omogočila prehod sedanjega človeštva v jutrišnje traj-nostno sonaravno človeštvo tretjega tisočletja. Strokovnjak opozarja na srhljivo vlogo denarja, za katerega pravi, da je od pomočnika ljudi postal ne-usmiljeni gospodar človeštva. Zato, tako Ećimović, je potrebna prenova vseh vsebin življenja sedanje človeš-ke skupnosti. Za prihodnost potrebujemo sku-pno delo vseh ljudi, kajti potrebno je zavedanje, da z nobeno količi-no denarja ni mogoče kupiti pri-hodnosti. Naše osnovno sredstvo ni denar, ampak delo nas samih, je ob sklenitvi dogodka dejal okolje-varstvenik, ki je Izolo pred 13. leti izbral za svoj dom.Ob zaključku večera je slovenski veleposlanik na Filipinih, gospod Jože Kastelic, ki je kot častni gost prisostvoval večernemu klepetu, čestital dr. Ećimoviću za dosežke ter obema z voditeljico, Natašo Benčič, za pričaran čudovit večer v mestni knjižnici. Ksenija Orel

Parenzana širše odpira vrataIzolski muzej muzej Parenzana je v fazi preoblikovanja. Po novem ga bo upravljalo izolsko društvo Histrion, ki se ukvarja s kulturno dedišči-no. Z uvajanjem novih vsebin naj bi muzej poleg Parenzane v bistveno večji meri predstavljal tudi druge vsebine, ki so pomemben del lokalne zgodovine in tradicije. Pri tem mislimo predvsem na etnološke značilnosti, tradicijo ribištva in ladjarstva, zanimivejše pojave na področju tehniške kulture, predstavi-tev pomembnejših Izolanov in podobno. Razstava, ki jo pripravljamo za otvoritev muzeja 5.aprila. 2013 ima na-men povedati kaj več o nekdanji oblačilni kulturi v teh krajih. Zato pro-simo vse, ki imajo stara oblačila, bodisi noše, bodisi stara vsakdanja oblačila in obuvala, ki izvirajo izpred leta 1950, in so jih pripravljeni odstopiti muzeju ali pa vsaj pokazati na razstavi, da nas pokličejo na tel. 041 613 299 (Srečko) ali 031 859 248 (Janja), da se dogovorimo.

Il museo Parenzana di Isola e in fase di cambiamento. Il nuovo gestore sara l'associazzione Histrion di Isola, che si occupa del patrimonio cul-turale locale. Con l'arrichimento dei contenuti si cerchera di presentare oltre la Parenzana anche altri contenuti importanti della storia e della tradizione locale: le caratteristiche etnologiche, la pesca e la cantieristi-ca, cenni su i fatti piu interessanti del patrimonio tecnico locale, presen-tazione dei Isolani famosi etc. La mostra che il 5. aprile 2013 segnera l'apertura della staggione riguarda l'abigliamento di una volta. Percio

Klasična izolska zgodbaMuzej Parenzana je še ena od klasičnih izolskih turističnih zgodb. Veliko povabljenih in veliki govori ob odprtju, novinarske konferen-ce, televizija, velik pomp, potem pa počasno umiranje do konca. Ko je Muzej Parenzana lani jeseni zaprl vrata je bil vreden le obvestila, da je muzej do nadaljnega zaprt. Zdaj je nadaljnje mimo in 5. aprila bo spet odprl vrata. Upamo, da tokrat bolj potiho pa da se bo o n jem iz leta v leto slišalo več in lepše stvari. Pa še vprašanje za bralca: Ali sploh veste, da je v pritličju stavbe v kateri je muzej železnice tudi zbirka lesenih modelov jadrnic?

12 Četrtek, 21. marec 2013, št. 999MOZAIK

Marsikateri Izolan ga ima domaGovorimo seveda o mozaiku oziroma o barvnem kamenčku, ki je temelj vsakega mozaika in izolski šolarji so jih še tja do sedemdesetih nabirali na območju Simonovega zaliva, kjer je zdaj zaščiteno območje nekdanje rimske vile. Takrat so imeli bolj ali manj likovno, zdaj pa imajo predvsem zgodovinsko vrednost.

Po Koprčanih še IzolaniZanimivega fotografskega projekta se je domislil koprski fotograf Zden-ko Bombek. Lani je predstavil razstavo fotografij in katalog z naslovom Obrazi Kopra, kjer je s fotografijo združil preteklost in sedanjost mesta in njegovih ljudi. Zdaj bo na enak način združil še Izolo in Izolane.

Ideja o tem, da z majhnimi košč-ki različnih materialov okrasimo svojo okolico, je stara skoraj toliko kot človeštvo, prve sledi mozaikov so namreč odkrili v Mezopotamiji. Izredno priljubljen je bil moza-ik v antiki, stari Grki in Rimljani so z njimi krasili tla, bizantinska umetnost pa ga je uporabljala tudi za slike, notranjosti stavb, za iko-ne ter v cerkvah.Ljubezen do mozaika med umetni-ki in ljubitelji umetnosti pravzaprav nikoli ni zamrla. Še več, v našem okolju je doživela preporod v okviru skupnih nalog strateškega projekta Arheološki parki severnega Jadra-na - PArSJAd, ki zajema skupno ar-heološko dediščino obale severnega Jadrana, od italijanske pokrajine Emilije Romanje do slovenskega Pri-morja, v katerega je kot ena od 9-ih partnerjev vključena tudi Univerza na Primorskem z Inštitutom za de-diščino Sredozemlja Znanstveno-ra-ziskovalnega središča. V okviru tega programa, ki ga na UP ZRS vodi in koordinira izr. prof. dr. Irena Lazar, sta v decembru 2012 in v soboto, 16. marca v Mestni knjižni-ci Izola potekali nadaljevalni arhe-ološki delavnici za odrasle »Izde-lajmo si antični mozaik«, vključeni v okvir ustvarjalnih delavnic Borze znanja. Delavnice so brezplačne, saj je projekt PArSJAd sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sode-lovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regi-onalni razvoj in proračuna Republi-ke Slovenije, sredstva za izvajanje programa v Simonovem zalivu pa prispeva tudi Občina Izola, ki fi-nancira projekt Rimska obmorska vila Simonov zaliv.

»Arheološke delavnice za otroke in odrasle potekajo poleti v arheo-loškem parku v Simonovem zali-vu; poleg mozaikov, delavnice za odrasle vključujejo še kamnoseške delavnice, ki jih vodi akademski kipar Marko Zelenko, ter delavni-ce izdelovanja antičnega nakita, ki jih izvaja arheologinja Snježana Karinja iz piranskega pomorskega muzeja, ter druge.

Uspešne arheološke delavnice za odrasle so v izolski mestni knjižnici potekale že lani in predlani, letošnje delavnice so samo še nadaljevanje dobre prakse«, je ob sklenitvi le-tošnjega arheološkega dogajanja v knjižnici dejala koordinatorka ak-tivnosti v parku, Ivana Pintarič, z Inštituta za dediščino Sredozemlja ZRS UP. Udeleženci na začetni delavnici spoznavajo direktno tehniko izde-lovanja antičnega mozaika, kjer se kamenčki polagajo naravnost na površino; seznanijo se tudi z vrstami kamna ter ostalimi materi-ali in orodji za izdelavo sodobnega antičnega mozaika. Na nadaljevalni stopnji pa se udeleženci preizkusi-jo v indirektnem nanosu, kjer se mozaični delčki z zgornjo stranjo navzdol, torej obrnjeni narobe, polagajo na začasno lepljivo pod-lago, s katero je prekrita površina namenjena mozaiku. Podlaga se na koncu odlepi, mozaik pa je zaklju-čen, ko je sfugiran. V Mestni knjižnici Izola bo to po-mlad ciklus štirih arheoloških pre-davanj. Na prvem predavanju je dr. Maša Sakara Sučević, kustodinja

za arheologijo iz koprskega pokra-jinskega muzeja predstavila »Kašler-ski« zaklad, v aprilu bo izr.prof.dr. Irena Lazar predstavila poselitev slovenske Obale v času antike (18. april), maja pa bo dr. Katharina Za-iner predstavila Rimsko obmorsko vilo v Simonovem zalivu (9. maj), Snježana Krajina iz Pomorskega muzeja Piran pa antični nakit (23. maj). K. Orel

Zdenko Bombek, ki se s fotografijo profesionalno ukvarja že več kot 25 let, je na lanskoletni razstavi v koprskem muzeju, pred obiskovalce po-stavil pare fotografij koprskega mestnega jedra in njegovih prebivalcev. Fotografijam različnih avtorjev iz 50., 60., 70., in 80. let prejšnjega stole-tja je namreč avtor poiskal ustrezen par v sedanjosti. Pri tem je poskušal iste osebe s stare fotografije na enakem kraju in v enaki drži še enkrat ujeti v fotografski objektiv. In tako se na sosednjih fotografijah soočijo osebe in deli mesta v časovni razliki vsaj tridesetih let. “Po eni strani na ta način spoznavamo, kako se z leti spreminjamo ljudje, po drugi pa kako se spreminja mesto, kar je morda še bolj opazno in včasih skoraj grozljivo. Zato skušam na teh fotografijah ljudi iz tistega časa postaviti v enak položaj kot je na tisti stari, črnobeli fotografiji, saj na ta način foto-grafija dobi še posebno, zgodovinsko vrednost. Koprčani so bili navdušeni ob odprtju razstave v koprskem muzeju in predvidevam, da v Izoli ne bo nič drugače. Zato vabim vse Izolane, ki so se v letih od 1950 - 1980 fotografirali na izolski plaži, v starem mestu, v mandraču ali kjerkoli drugje v mestu, da prinesejo te fotografije na Mandrač, tam pa jih bodo povezali z mano, da se bomo lahko dogovorili za fotografiranje v sedanjem času. Z nekaterimi sem se že dogovoril, povedati pa moram, da nikakor ne iščem znanih oseb am-pak običajne ljudi s ceste. Pomembno je, da so bili in so del tega mesta”. Likovni kritik, Dejan Mehmedovič, je ob odprtju razstave Obrazi Kopra povedal da je najpomembnejši del te umetniške akcije soočenje preteklega in sedanjega oziroma poskus ponovitve istega trenutka. Bombekova foto-grafija, ki skuša biti elementarna ponovitev dvojnika iz preteklosti, tako funkcionira skozi psihologijo soočenja, na gledalca pa deluje sugestivno tudi zaradi znanega okolja. ur

Matej Košir - Indija in NepalPravijo, da Indijo, ko jo prvič obi-ščeš, lahko le vzljubiš ali zasovražiš, se ponovno vrneš ali pa si prisežeš, da te ne bo videla nikoli več.Za Nepal pa pravijo, da te s svojo čudovito naravo in preprostimi do-mačini tako zasvoji, da bi se v to državo pod vznožjem Himalaje kar vračal in vračal…Vabljeni na zanimiv večer z odlič-nimi fotografskimi posnetki, danes zvečer ob 19.00 uri v Kulturnem domu Izola. Vstopnine ni !

ta četrtek, petek in soboto (15., 16. in 17. november 2012)

POPUST NA VSA OBLAČILAPopust s tem kuponom obračunamo na blagajni. Pri vsakem nakupu lahko uveljavljate samo en kupon.

Manziolijev trg

OBČINA IZOLA – COMUNE DI ISOLA Občina Izola na podlagi določil Pravilnika o oddajanju poslovnih stavb in poslovnih prostorov v najem (Urad-ne objave št. 13/95 ), Pravilnika o spremembah in do-polnitvah pravilnika o oddajanju poslovnih stavb in poslovnih prostorov v najem (Uradne objave št.14/98) in sklepa komisije za oddajanje poslovnih prostorov v najem objavlja

JAVNI RAZPISza zbiranje pisnih ponudb

za oddajo poslovnih prostorovv najem v Izoli:

PREDMET RAZPISA JE ODDAJA PRAZNIH POSLOVNIH PROSTOROV

- LJUBLJANSKA 40 – velikosti 26,75 m2 Izklicna cena mesečne najemnine 135,60 Eur Namen: trgovina z neživili, ali druga storitvena dejav-nost- KOPRSKA 20 – velikosti 84,57 m2

Izklicna cena mesečne najemnine je 539,88 Eur Namen: trgovina z neživili, ali druga storitvena dejav-nost (poslovni prostor je potrebno prenoviti)- SMAREGLIJEVA 10 – velikosti 24,60 m2

Izklicna cena mesečne najemnine 152,83 Eur Namen: storitvena dejavnost – pisarna- LJUBLJANSKA 32 – velikosti 8,80 m2

Izklicna cena mesečne najemnine 30,65 Eur Namen: skladišče

I. RAZPISNI POGOJI

1. Najemna pogodba bo v obliki notarskega zapisa sklenjena z izbranim najemnikom za nedoločen čas po končani usposobitvi prostora. Stroške notarske-ga zapisa plača najemnik. (Izlicitirana najemnina se usklajuje z rastjo drobno prodajnih cen.)

IZRAČUN CENE VODARINE IN KANALŠČINE

predmet mera vrednost 1 m3 2 m3 3 m3 4m3 5 m3 10 m3 15 m3 20 m3 22 m3 VODARINA: Voda m3 0,885 � 0,8854 1,7708 4,427 8,854 13,281 17,708 Povračilo - taksa m3 0,1000 � 0,000 0,000 0,300 0,400 0,500 1,000 1,500 2,000 2,200 Vzdrževalnina dan 0,121 � 3,621 3,6210 3,621 3,621 3,621 3,621 3,621 3,621 3,621 3,621 5,5918 8,548 13,475 18,402 23,329 KANALIZACIJA Odvajanje m3 4,668 9,336 14,004 18,672 Čiščenje m3 1,123 2,246 5,615 11,230 12,353 Taksa m3 0,058 0,058 0,115 0,173 0,230 0,288 0,575 0,867 1,150 1,265 Omrežnina-odvajanje števec Omrežnina-čiščenje števec 16,258 24,021 31,789 39,547 POGOJI OBRAČUNA: VODARINA: voda, taksa v �/m3, vzdrževalnina v �/dan; vse z DDV, KANALŠČINA odvajanje, čiščenje taksa v �/m3; omrežnina v � na števec; vse z DDV. V TABELI JE ZARAČUNAN 30-dnevni ciklus t.j. ( 0,1207� x 30 dni = 3,6210 � / 30 dni) Ta podatek je iz računa za vodarino za stanovanje Mislej v računu za stan. blok Nazorjeva 13 pa je vzdrževalnina obračunana v višini 0,4825 � na dan z DDV.

Knjiga o Izoli je najlepše dariloDecember je mesec obdarovanj in knjiga je eno najlepših daril. Še posebej, če govori o domačih krajih in ljudeh, o zgodovini in zanimivostih tega območja. Srečko Gombač je vesten zbiratelj različnih zgodovinskih gradiv, ter avtor šte-vilnih zapisov in kar nekaj zanimivih knjig, ki jih predlagamo kot zanimivo no-voletno darilo, posebej če imate svoje bližnje nekje daleč od Izole in Istre. V njegovi zbirki so knjige:Tekmovanje za Schneiderjev pokal (Izola 2009) je knjiga, ki opisuje, kako je v prvih desetletjih 20. stol. v svetu nastajalo sodobno letalstvo.Brata Edvard in Josip Rusjan iz Gorice (Izola 2004). Knjiga z veliko slikovnega gradiva pripoveduje zanimivo zgodbo o začetkih slovenskega motornega letal-stva (tudi v italijanščini).Letala s sidrom – hidroplani v Portorožu. Gre za prvo slovensko knjigo o po-membnem obdobju letalske zgodovine tega prostora. Soavtor je Tomi Brezovec.Na zgoščenkah pa lahko dobite tudi knjige: Vlak Parenzana skozi naše kraje (Izola 2005), bogata slikovna monografija o nekdanji železniški progi Trst-Po-reč, Halietum-Rimljani v Izoli (Izola 2005), z veliko fotografijami opisuje po-

• ALO

JZ JU

RCA

Nastajajo tudi pogovori z IzolaniV pogovoru s Špelo Pahor smo izvedeli, da je v pripravi tudi po-dobna knjiga pogovorov z različnimi Izolani, ki jo pripravljata Špela Pahor in Kristina Menih. Kristina nam je ob tem povedala, da je vsaka od njiju naredila svoj izbor intervjuvancev

Kavarna Zvonrazstava slik

Ujeti trenutkiHelena Čok

razstava bo odprta do 30. junija

Četrtek, 21. marec 2013, št. 999 13

1. CETRTKOV kantavtorski vecerv Ljubljanski ulici v Izoličetrtek, 7. junija od 21.00 do 22.00

Dean Semolicpredstavlja

10 in 1 se neobjavljeno pesem

Zaželjen je prostovoljni prispevek v višini 5 Eur

Na drugi strani Bazoviške zagledam dva mo-žakarja, ki se počasi premikata. Mlajši pomaga ohranjati ravnotežje starejšemu možakarju. Oba sta pijana. Komaj hodita. Zanaša ju. Po-tem starejši sede na obcestni zid in pove nekaj nerazločnega drugemu.Jaz grem svojo pot. Začnem premišljevati o alkoholu in o njegovih vernih sledilcih. Alko-holizem, bolezen, ki jo kar naprej srečujemo v našem vsakdanjem življenju. Ni dogodka, bolj ali manj pomembnega, na katerem se ne pije in streže alkohol. Od rojstva otroka, njegovega krsta, birme, rojstno-dnevnih zabav, uspešno

končane mature, diplome, promocije v službi, poroke, ločitve do pogreba se vztrajno pije in nazdravlja. Pije se, ko je razlog za to in ko ni razloga za to. Pije se, ko si vesel, srečen, uspešen. Pije se, ko si žalosten, nesrečen in neuspešen. Pijejo mladi, stari, ženske in celo otroci. Nedavna raziskava je pokazala, da ima več kot 10 % slovenskih otrok prvo izkušnjo z alkoholom že pred vstopom v osnovno šolo.Vemo, da ni nič narobe, če popiješ kozarec ali dva. Celo zdravniki svetu-jejo kozarec črnega na dan. Narobe je, če popiješ pet, šest in več kozarcev dnevno, ker te to vodi v odvisnost od alkohola, te omamne tekočine, ki ti obljublja srečne in brezbrižne trenutke, beg od krute stvarnosti, v kateri

Zapisi iz KajuhoveAleksandra Krejči Bole

OBVESTILO O PREMIČNIH POPOLNIH ZAPOPRAH ZARADI PRIREDITVE 32. MARTINOV TEK IN POHOD 2012 V IZOLI

Obveščamo vas, da bo za potrebe izvedbe tradicionalne javne prireditve “32. MARTINOV TEK IN POHOD” v Izoli dne 11.11.2012, organizator CEN-TER ZA KULTURO, ŠPORT IN PRIREDITVE IZOLA, skladno z dovoljenjem; Urada za okolje , prostor, gospodarstvo in nepremičnine Občine Izola; za zaporo občinskih cest, izvedel v času od od 11:00 ure do 13:00 ure, pre-mično popolno zaporo sledečih prometnih površin: odsek Belveder-plaža Belveder, odsek Belveder-rt Ronek-Strunjan, križišče Belveder-strunjan, navezava na Parenzano, stara železniška proga, Južna cesta, odcep Bare-di-Kajuhova ul.,Industrijska cesta, Cankarjev drev.-križišče trg Republike, vzhodna vpadnica, Ul. Ob starem zidovju-Žustovičeva ul.-Tovarniška ul., Kosovelova ul.-ul. Ob pečini-ul. Sv. Petra- Kosovelova, ul.Ob pečini-severno nabrežje, sprehajališče ob obali-kopališče svetilnik, Sončno nabrežje-Veliki trg, peš pot-Tržnica Lonka-ob obali-Simonov zaliv. Večji del teka se bo odvijal po pločnikih oz. ob njih površinah namenjenih pešcem, prečkanja bodo po prehodih za pešce in po pešpoti “ Parenzana”. Na vseh pomembnih točkah ob trasi bo postavljena rediteljska služba orga-nizatorja in policija.

Podrobnejši program prireditve s povezavo na traso teka si lahko ogledate na spletni strani www.cksp-izola.si

Vse udeležence v prometu prosimo za strpnost ter dosledno spoštovanje prometne signalizacije in odredb pristojnih služb za urejanje prometa.Vse prizadete prosimo za razumevanje

Kultura in pustV galeriji Apeiron so te dni že na ogled in prodajo izvrstne ma-ske, ki jih je izdelal slikar Pari-de Di Stefano in so prave male kaširane umetnine, narejene iz papirja in škrobovega lepila. Lahko jih občudujete v izložbi galerije Apeiron pa tudi v galeriji sodobnega nakita Taktil, kjer so z njimi okrasili izložbe. Kdo ve, morda pa bomo nekoč, po vzoru

Plesna ERvolucija Kuda EratoV soboto se pripravlja nova plesna predstava domačega KUD Erato. Minilo je skoraj eno leto in pol od nadvse uspešne in odlično sprejete plesne predstave Od vzhoda do vzhoda in čas je že za nova presenečenja.Po zelo uspešni plesni predstavi Od vzhoda do vzhoda Kulturno umet-niško društvo Erato pripravlja novo predstavo, imenovano ERvolucija. Kot nam je povedala članica plesne skupine, Vesna Stojič, se ime pred-stave nanaša na Erato in njegovo evolucijo in revolucijo hkrati, mišlje-no na trenutno stanje v kateremu živimo danes.

“Razlogov, da bi nehali s tem, kar počnemo, je neskončno, a samo en je razlog, da nadaljujemo s tem, kar imamo najraje. Gre za našo notranjo revolucijo in isto-

časno tudi evo-lucijo, ker smo v zadnjem letu dosegle nek ra-zvoj.”Stojičeva je prepričana, da bo nova pred-stava še boljša od sicer zelo uspešne lan-ske, ponovno

Odtisnite si ZdravicoNaš sodelavec, slikar, grafik in karikaturist Marjan Motoh bo ob kulturnem prazniku pripravil ustvarjalno akcijo: Natisni si svojo Zdravico. Pred atelje bo postavil prešo s katero si bodo obiskovalci la-hko sami odtisnili posamezne kitice ali pa kar celo Prešerno-vo Zdravico. Marjan jo je pr-vič odtisnil pred tremi leti in takrat je nastala serija približ-no 50-tih kompletov Zdravice v obliki grafične mape, ki pa je zdaj že pošla. Če bi radi temu lepemu dariu-lu dali še oseben pečat, potem ste vabljeni v Ljubljansko uli-co, kjer bodo vsi ateljeji široko odprli vrata, Marjan pa pred atelje postavil še svojo prešo.

Ethnoinsula je Festival z veliko začetnicoSamopromocija je danes pomembnejša od dobre kritike. Za kritiko si mora človek vzeti čas, promo zapisi pa kar priletijo vanj. Tudi zato, morda, nekateri dogodki v Izoli nekaj pomenijo, še preden se sploh zgodijo, Festival Etnoinsula pa nima te sreče.

Ale, homo u KurteOrganizatorji iz društva Šparžin so v uvodu zapisali: Pomlad je čas prebujanja, ljubezni in praznikov, posvečenih našim najdražjim. Zato vabimo na prireditev »Ohranimo lokalno dediščino«, ki bo v dvorani zadružnega doma v Kortah, danes, v četrtek , 21. marca 2013, ob 18. uri.

Ohranimo lokalno dediščinoTam se bo dogajalo marsikaj zani-mivega, tako zanimivega, da so pre-senečeni tudi organizatorji, saj niso pričakovali, da jim bo uspelo zbrati toliko zanimivega in da bo odziv na njihovo pobudo tako velik. Zato se že zdaj veselijo vodenega pogovora z domačini o življenju in navadah v

Kortah nekoč, ob tej priložnosti pa bodo predstavili tudi izjemno zanimiv video, na kater so zbra-na pričevanja nekaterih zanimi-vih Kortežanov, ki imajo kaj po-vedati o svojem kraju. Film je delo Petra Kleve, in bo tudi naprodaj na sami priredi-tvi, ki jo bodo dodatno obogatili mladi harmonikaši: Sara Benčič, Timi Korenika, Mark Jakomin in Nejc Grbec.

Pozdrav pomladiJutri, v petek 22. marca 2013, ob 18. uri pa bodo člani društva Špar-žin pripravili prireditev »Pozdrav pomladi«, ki bo v dvorani zadružnega doma v Kortah. Nastopili bodo otroci podružnične šole in vrtca iz Kort ter komorna skupina Etnotok. Nastopile bodo tudi golidarice iz Čenturja, ki bodo zakantale in povele kej pu domače.Na ogled bodo tudi dela, ki so nastala na ustvarjalnih delav-nicah, zato si ta konec tedna vzemite čas in obiščite prire-ditve v Kortah. Verjamemo, da bo moč doživeti marsikaj zanimivega. Rozana Prešeren

V resnici je Festival Ethnoinsula na-stal leta 2005 na pogorišču večjega brata, Mediteran festivala, vendar je na nek način kar dolgo ostal precej zaprt v okvire italijanske narodno-stne skupnosti, čeprav po progra-mu nikakor ni bil namenjen zgolj narodnbostnemu občinstvu. Že od začetka je bil, čemur pritrdi tudi gonilna sila festivala, Agnese Babič, namenjen odpiranju medkulturnih prostorov. Iz sezone v sezono je bilo to bolj očitno in dandanes je Ethno-insula najpomembnejši izolski gla-sbeni festival, le da se tega mnogi ne zavedajo.V dosedanjih devetih sezonah se je v Manziolijevi palači in na trgu pred njo zvrstilo skoraj 30 koncertov ra-zličnih glasbenih zvrsti, od klasič-nih etno godcev do jazz glasbenikov, zadišalo je tudi po bluesu in popu a prevladoval je crossover, glasba, ki združuje vse te zvrsti. Med najbolj zvenečimi imeni festivala so bili: Renato Chicco, Klarisa Jovanovic in Della Segodba, Mojca Maljevac in Tina Omerzo Trio, Massimo Bubo-la, Il Mitteleuropa Ensemble, Jure Tori in Ewald Oberleitner, Tamara Obrovac & TransHistria Ensemble, Vruja, Tinkara Kovač in Danijel Čer-ne in zagotovo tudi furlanska pevka Elsa Martin, ki je s svojo skupino nastopila v petek, 15. marca.

foto

: Dra

gan

Sino

žič

foto

: Prim

ož

Predstavili projekt Vodni in gozdni park Vinjole

V lucijski knjižnici je arhitekt Alexander Rot z Malije, 21. februarja, pred-stavil zanimiv in obsežen projekt Vodni in gozdni park Vinjole, ki lahko predstavlja veliko dodano vrednost nove turistične ponudbe.

Domačini, ki so dodobra napolnili knjižnico, so idejo pozdravili in se tudi strinjali, da turistična Občina Piran potrebuje dolgoročno naravno in eko-loško usmerjeno ureditev, ki bi bila tudi dodana vrednost turistični ponud-bi. Projekt je ocenjen na okoli 50 milijonov evrov, nudil pa bi zaposlitev 1000 ljudem. Vlagatelji bi se našli, potrebna pa je tudi zelena luč občine, ki bi idejo opredelila v občinskem podrobnem prostorskem načrtu. Večer je povezovala Adrijana Krajnc Vasovič.

V piranski občini imamo že nekaj naravnih znamenitosti, ki so pogoj za razvoj turizma, pa tudi nekatera zavarovana območja: Krajinski park sečo-veljske soline, naravni park Grič Stena, Rt Madona, naravni spomenik jezeri v Fiesi, Krajinski park Strunjan in drugi.Sedaj pa se nam ponuja projekt, ki sega kar na območje dveh občin. Pred-stavil ga je arhitekt Aleksander Rot.Po predstavitvi so tudi prisotni izrazili svoja zanimiva mnenja.

Projekt bi povezal zaledje z obalnim delom ter izkoriščal dobrine okoliške narave. S premišljenim posegom v naravo bi med Lucijo in Malijo uredili čudoviti dolino, ki bi privabila vse generacije gostov in domačinov. V parku bi bile avtohtone palme, športni center s stadionom, športni hotel Vinjo-le, urejene peš in kolesarske poti, panoramska cesta od Portoroža do Kort, kmetijski in živalski park, razgledni in vrteči stolp, restavracija nad Vinjo-lami, mini market, otroško igrišče, vse v istrskem slogu. Predvidena je tudi nova dvopasovna cesta do Malije, ki bi razveselila tamkajšnje prebivalce. S čolni bi se po potoku Fazan lahko pripeljali od Lucije do Vinjol. Rot po-udarja, da gre za tihi in nemoteči turizem v povezavi z naravo. V parku bi bila jezera, ki bi ustvarjala mikroklimo. Vodnih izvirov imamo dovolj, pravi. Energija bi bila alternativna. Skratka projekt bi bil vreden okoli 50 milijonov evrov in nudil bi zaposlitev 1000 ljudem. Arhitekt je omenil tudi traso bo-doče hitre ceste, ki ne bi smela ločiti Lucije na dva dela. Kaj bomo zapustili našim otrokom je Rot vprašal prisotne. Človekovo bivalno okolje je zaradi izginjanja naravne krajine vedno bolj ogroženo, turistično dogajanje pa je predvsem osredotočeno na ožji del Portoroža in Pirana, na zaledje pa radi pozabljamo, je poudaril.

Turizem nima investicijskih sredstev

Turisti pri nas v Sloveniji potrošijo tri milijarde evrov, kar predstavlja 8,5% BDP-ja oziroma je to znani multiplikativni dejavnik turizma, saj turisti tro-šijo tudi drugje, ne samo v hotelih. Po podatkih Ajpesa je gostinska panoga, katere prihodki znašajo 3,5 % BDP-ja, je v letu 2011 (podatkov za l. 2012 še ni) žal izkazala 70,155 milijonov evrov neto čiste izgube.Na Obali in Krasu, kjer deluje 232 gospodarskih družb s področja gostin-stva, so v letu 2011 izkazale 26,235 milijona evrov neto čiste izgube – od tega v piranski občini 24,835 milijona evrov. Tukajšnja gostinska podjetja so žal tudi precej zadolžena! Rešitev vidijo v pridobitvi evropskih sredstev in partnerskem odnosu. Vse turistične občine v Sloveniji – razen obmorske – so v letu 2012 zabele-žile porast števila prenočitev. Občine Koper, Izola in Piran, pa so zabeležile padec in to kar za 2,5%. Krepko so nas prehitele sosednje države – Hrvaška, Avstrija…Anketa, ki jo je opravil Statistični urad RS leta 2010 je pokazala, da več kot 80% tujih turistov v obmorskih krajih navaja kot pomemben motiv za obisk naravne lepote. Prav to pa se nam nudi v Vinjolah!

Glasba, ki jo je predstavila je, naj-blažje rečeno, nevsakdanja, preple-tanje pesmi iz 14. in 15. stoletja s so-dobnimi aranžmaji, primesmi jazza in predsem z besedili v furlanščini, kar je koncertu dalo prav poseben čar. Ob tem je treba povedati, da je Elsa Martin, izvrstna pevka, velika poznavalka tovrstne glasbe, saj tudi poučuje na različnih glasbenih šolah in se hkrati še vedno šola tudi sama, tako da je glasba, ki jo je predstavi-la radovednemu občinstvu, imela trdne temelje in prepričljiv zvok.Čeprav je bilo videti, da se pri obli-kovanju zvočne podobe najbolj na-vezuje na kitarista Marca Bianchia je prepričala uigranost skupine, ki je sicer premierno predstavila no-vega basista, vendar to ni pokvarilo trdnosti zgradb, ki jih Elsa dobro nadgrajuje s svojim specifičnih gla-som, ki ga izvrstno obvladuje na vseh legah, čeprav bi ji težko očitali, da ga kakorkoli postavlja nad zvok skupine.Skratka, bil je koncert, ki bi ga mo-ralo videti in slišati še več obiskoval-cev, še posebej zato, ker so koncerti v sklopu Festivala Ethnoinsula brez vstopnine in res ni nobenega opra-vičila, za posedanje doma in tarna-nje nad tem, kako se v Izoli nič ne dogaja.

DOGAJA, DOGAJA

Priložnost za popravni izpit bo že prihodnjo soboto, ko bo v sklopu fe-stivala nastopil Emilia Martensson Trio, ki ga sestavljajo tri izvrstne angleške jazz glasbenice, od tega dve sestri Martenssen z izolskimi koreninami. ur

Na vsesplošno željo - bisPo prenapolnjenem koncertu posvečenemu dnevu

žensk se bodo nastopajoči na prireditvi, ki je bila 9. marca v izolskem kulturnem domu, ponovno pred-stavili v petek, 22. marca ob 19.00 uri. Tudi jutri se bodo na skupnem nastopu predstavili: Pihalni

orkester Izola, ki ga vodi Mirko Orlač, pevski zbor O.Š. Livade in vokalna skupina Tamariska. Čeprav je že mimo bo tudi ta koncert predvsem posvečen žen-

skam. Vstopnina pa je 2 Eur.

Usake ščiatPrihajajo velikonočni prazniki in organizatorji spet vabijo na tradicio-nalni, tokrat že 9. mednarodni izol-ski velikonočni sejem starin, poime-novan Vsake ščat, ki bo v soboto, 30. marca 2013 od 9.00 do 19.00 v parku Pietro Coppo in okolici.Ta največji letni sejem starin se je zdaj že dobro uveljavil in že nekaj let beleži rekordno udeležbo pro-dajalcev, zbirateljev pa tudi obisko-valcev. Zaradi kvantitete morda ne-koliko peša kvaliteta samega sejma za prave zbiratelje, vendar je sejem zato toliko bolj zanimiv za druge obiskovalce. Škoda je le, da je za so-boto 30. napovedano spremenljivo vreme, kar razstavljalcem gotovo ni ravno pogodu-Prijave za stojnice sprejemajo najka-sneje do petka, 22. marca na tel. št. 00386 40 385 550 ali po elektronski pošti [email protected]

Odšel je

PAVEL MIKLAVEC8.1. 1936 - 18. 3. 2013

Odšel je tiho, sredi boja, ki se mu reče življenje, še vedno priprav-ljen na sprehode po starem mestu ali do Simonovega zaliva, priprav-ljen zapeti kakšno partizansko ali slovensko ljudsko zborovsko pesem, z upanjem, da bo še vrgel partijo na balincu in z željo, da bi v bunkerju spet vrgli eno na kar-te. Pa je ga je presenetilo, Paulota, kot so mu rekli vsi, ki so ga pozna-li in delili njegova prepričanja.

Rodil se je v Dutovljah, kot delavec koprske Luke pa je do devetde-setih živel na Kozini, dokler se s soprogo Ljubico in družino nista preselila v Izolo, na Veluščkovo ulico. Izolan je postal po skrajšanem postopku, saj je kot aktiven upokojenec, član borčevske organizaci-je, balinar in predvsem pevec, kmalu našel tukaj veliko prijateljev. Bil je predsednik in pevec moškega zbora, ki je deloval v sklopu DU Izola, pel je v zboru Jagodje - Dobrava, predvsem pa je več kot 30 let pel v Partizanskem pevskem zboru Pinko Tomažič iz Trsta. Z njimi je pel do nedavnega, v Cankarjevem domu in v Zgoniku, ter se pri-pravljal na veliki zaključni koncert v Stožicah. Tudi tam se ga bodo spomnili pevci, prijatelji, ki ga bodo pospremili tudi v soboto, ko se bomo poslovili od njega na izolskem pokopališču. Paulo je odpeljal svojo zadnjo “izvidnico”. Mef

14 Četrtek, 21. marec 2013, št. 999ŽIVLJENJE

Prihajajo novi in novi upravičenciNa izolskem Rdečem križu so zaskrbljeni, saj se stanje v občini nikakor ne izboljšuje, prej obratno, saj na njihova vrata trkajo novi in novi, vedno bolj mladi ljudje. Še sreča, da Občina Izola pomaga pri nakupu prehrambenih paketov, sicer upravičenim prosilcem ne bi imeli kaj dati. Štiričlanska družina pač ne more preživeti s 544 Euri.“V zadnjih dneh je na naša vrata potrkalo več kot deset novih pro-silcev za prehrambene pakete” povedo na izolskem Rdečem kri-žu in postrežejo z nič kaj razve-seljivim podatkom: V mestu z nasmehom so februarja, zahva-ljujoč Občini Izola, kupili 392 prehrambenih paketov, zdaj jih imajo v skladišču le še 42. Pa do paketa ne more prav vsak. Treba je imeti ustrezno potrdilo, da ste upravičeni do takšne po-moči, oziroma vas morajo imeti v svoji evidenci na Občinskem odboru Rdečega križa. Seveda pa imajo pravico do prehrambenega paketa le enkrat mesečno. In kaj si, ob prejetju takega paketa lahko privoščijo:2 litra olja, 1 liter kisa, 2 kg sladkorja, 1 pločevinko fižola, 1 pločevinko golaža, 3 mesne doručke, 4 male paštete, 1 Ce-devito, 1 kekse Petit beure in 3 konzerve Eva sardin. Nove in nove zgodbe“K nam prihajajo ljudje z zelo žalo-stnimi zgodbami”, pove predsed-nik, Vlado Ostrouška. “Prav da-nes je bil pri nas delavec, ki mora mesec preživeti z 261 Eur socialne pomoči in tega preprosto ne zmore, pa se je zjokal pri nas in smo mu nekaj zbrali vsaj za pod zob. Ali pa ženska, ki prejema invalidsko pokojnino, ki je tako nizka, da ji je moral Center za socialno delo do-plačati 69 Eur, da je dosegla višino socialne podpore, seveda pa ostaja brez zdravstvenega zavarovanja.”

Ali pa štiričlanska družina, kjer sta oče in mati ostala brez dela ter morata preživeti s 544 Euri social-ne pomoči.”

Topli občinski obroki Občini Izola se morajo tudi zahva-liti, da še naprej lahko zagotavlja-jo tople obroke za ljudi, ki si tega ne morejo privoščiti. Trenutno je takšnih 30, ki so tega obroka se-veda zelo veseli, saj je verjetno edini topli obrok, ki ga zaužijejo čez dan.So pa na Rdečem križu še pove-dali, da trenutno ne potrebujejo oblačil in obutve oziroma, da je trenutno po teh artiklih manjše povpraševanje. D.M.

Zahvala

Ob boleči izgubi dragega brata in strica

Marjana Benčičase zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in sveče in ga po-spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Andreju Dernikoviču, patronažni službi izolskega zdravstvenega doma in osebju izolske bolnišnice za nego ob hudi bolezni.

Prav tako iskrena hvala govorniku Bogdanu Gerku in izolskemu župniku g. Kobalu.

Vsem še enkrat iskrena hvala!

Žalujoči: sestri Slavica in Lidija z družinama

Izola, 18.marec 2013

V spomin

Anton PavlovčičAnton Pavlovčič se je rodil v Lju-bljani 13. decembra 1929. Od malega se je ukvarjal z letalskim modelarstvom. Že za časa bivanja v Ljubljani je organiziral modelar-ske krožke in tekmovanja, v Izoli pa je svoje modelarske aktivnosti udejanjil, ko je našel zaposlitev v razvojnem oddelku Mehanoteh-nike, kjer je dolga leta ustvarjal igrače za najmlajše.Vse od prihoda v Izolo leta 1956 do danes, je vzgojil mnogo vrhunskih modelarjev, vodil številne modelarske krožke, razstave in tekmovanja ter prejel številna odlikovanja na državni in svetovni ravni.Slovenskemu modelarstvu, letalski zgodovini in praksi, ter nenazadnje občini Izola, je Anton Pavlovčič pustil pomembno zapuščino, za kar je v letu 2009 tudi prejel občinsko nagrado z ustrezno listino za izjemno delo na področju modelarstva in letalstva.Občani občine Izola, modelarski navdušenci, predvsem pa tisti najmlaj-ši, ki smo se igrali z igračami iz njegovih rok, smo mu hvaležni, da je na tak način del sebe in vrednote, ki jih je zagovarjal, delil z nami vsemi .Hvala Ti, Anton. Občinski odbor SDS Izola

Računalniško opismenjevanjeDruštvo upokojencev Izola obve-šča, da bodo, v sklopu projekta VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA, maja 2013 organizirali računal-niško izobraževanje. Delali bodo po programu: začetni, nadalje-valni tečaj, uporaba interneta in obdelava slik.Informacije in prijave na sedežu društva v ponedeljkih od 9. do 11. ure in sredah od 15. do 17. ure, po telefonu na štev. 6419-737 ali po mailu: [email protected]

Pomol pri gostinski šoli je najbolj odmaknjen od luči mesta in je zato lahka tarča morskih obrežnih piratov, ki menda vedno bolj pogosto vlamljajo v barke na tamkajšnjih komunalnih privezih. Eden od najemnikov priveza je povedal, da so mu v treh mesecih vlomili že dvakrat. Morda pa ne bi bilo napak tam postaviti kakšno močnejšo luč ali video nadzor, da bi tudi cena priveza imela kakšen večji efekt.

Kot da ni nihče nič rekelSosedje parkirišča pri Ladjedelnici pa so urednika te rubrike prosili, naj še enkrat urgira pri pristojnih, ki sploh niso reagirali na zapis o nepotrebnem osvetljevanju neba z reflektorji na tem delu parkirišča. Če ne verjamejo be-sedam prizadetih naj si vse skupaj ogledajo v živo v večernih urah. Saj kdo od občinskih mož živi tudi v Izoli, ali ne?Ali bo res treba na pomoč poklicati člane društva Temno nebo ali celo in-špekcijo, da se bodoodgovorni zganili in štiri, sicer nič krive reflektorje, le malo premaknili bolj proti tlem, namesto da svetijo v zrak.

DELO

- Brivnice in česalnice d.o.o., Ko-per iščemo, za poslovno enoto Izola, frizerko z 2 letnimi delovni-mi izkušnjami za redno zaposlitev Tel 040 982 298- Ponujam pomoč pri hišnih opra-vilih: čiščenje, likanje, pomivanje posode, po potrebi tudi starejšim osebam. tel 070 588 749- Ponujam inštrukcije Matemati-ke, Fizike, Kemije in Angleščine za osnovnošolce in srednješolce.Mentorstvo pri pripravi na izpi-te in izdelavi seminarskih nalog. Tel.: 041 345 634- NUDIM pomoč na domu ter či-ščenje poslovnih in stanovanjskih prostorov, najraje v okolici Pirana ali Lucije. Pokličite 041 753 166.- INŠTRUKCIJE francoščine za osnovne in srednje šole nudim. 031 413 233, Piran- Pomagam vam uspešno reševati težave z italijanščino in/ali angle-ščino - inštrukcije za vse stopnje. Portorož 041-55 66 38

PREDZADNJAČetrtek, 21. marec 2013, št. 999 15

- Prodam skoraj nov počivalnik z električnimi nastavitvami. Cena po dogovoru. informacije na tele-fon 041-717 814- Prodam športno ribiško opremo- 040 199 749- Prodam 20 let stare oljke sorte belica, lokacija Šared nad izolo. Cena po dogovoru - 030 604 465- Prodam stekleno mizo dimen-zij 90x90,raztegljivo na 180x90.Zgornja ploskev je iz kaljenega stekla,ogrodje kovinsko sive barve +6 kov.stolov sivo usnje.Cena 300 evrov. tel.041 936 005

RAZNOMALI OGLASINovi oglasi so označeni polkrepko.

NEPREMIČNINE

PRODAMO- Prodam dvosobno stanovanje (57,5m2) v centru Murske sobote, v pritličju, z pridobljenim gradbenim dovoljenjem za preureditev v poslovni proator. Lasten zavarovan parkirni prostor. cena 1.000 eur m2. tel 041 671 081- Prodam garsonjero v centru Izole - 040 199 749

KUPIMOHišo, del hiše ali stanovanja z vr-tom v bližini doma Dva topola, kupim. tel.: 041 647 400

NAJAMEMO- Najamem enosobno stanova-nje. Tel 070 530 781- Iščem enoinpolsobno ali dvosob-no stanovanje v izoli ali Kopru. tel 070 530 781

ODDAMO- Oddamo poslovni prostor za frizersko dejavnost ali nego te-lesa v obrtni coni Tel: 041 512 783

KRIMINALIJE

VOZILA IN PLOVILA

- Prodam pasaro dolžine 4,8 m z motorjem Yamaha 6 skoraj nov cena 2.200,00 eur.- Barko s komunalnim prive-zom, najraje pasaro, kupim. Tel.: 041 647 400- Ugodno prodam avto - Ško-da Felicia karavan 1.3, letnik 1996, prevoženih 198.000 Km, tehnični do junija 2013, zelene barve. Cena 280 Eur tel. 040 984 263- Prodam nov E-SKUTER zelo ugodno tel. 040 563 542 ali 05 641 31 37

UKO CON BUCOSelma Bižal s.p.RAZLIČNA POMOČ NA DOMU-čiščenje, likanje, gospodinjstvoČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTO-ROV IN STANOVANJSKIH STAVB- pometanje hodnikov, stopnišč, pomivanje oken, vrat itd.DNEVNO ČIŠČENJE IN VZDRŽE-VANJE STANOVANJDNEVNA POMOČ OSTARELIMDNEVNO VARSTVO OTROKInformacije na: 040 187 784UKO CON BUCO

fotopiše: MU

Cigarete stanejoPolicisti obravnavajo tatvino ciga-ret iz trgovine. Dva neznanca sta vstopila v trgovino, eden je zamo-til prodajalko, drugi pa je v tem času ukradel večje število cigaret. Sledi kazenska ovadba.Tudi joint stanePolicista sta imela v postopku moškega in mu ob tem zasegla po-sušene rastlinske delce. Ker ni šlo za znane začimbe ampak za sem, da gre za prepovedano drogo so najdeno poslali v analizo, po ana-lizi pa sledi ustrezen ukrep.Tablice rabijoObčanka se je zglasila na policij-ski postaji in prijavila tatvino obeh registrskih tablic iz osebnega avto-mobila. Glede na to, da jih nekdo očitno rabi s slabimi nameni sledi kazenska ovadba.Daytonski sporazumPoliciste so obvestili o prometni nesreči z materialno škodo, kjer se udeleženca nista mogla spora-zumeti o krivdi. Policisti so opra-vili ogled kraja prometne nesreče, vozniku enega vozila so izdali pla-čilni nalog zaradi prekratke var-nostne razdalje, drugemu pa za-radi nepravilne spremembe smeri oziroma premika z vozilom.Pa sta bila oba sporazumljena.Kričanje ni poceniObčanka je zaprosila za interven-cijo policistov, ker je domov pri-šel pijan mož, ki nanjo kriči in jo žali. Na podlagi zbranih obvestil so policisti kršitelju izdali plačilni nalog. Si kar mislimo, kaj je bilo potem.

Beračil je po zakonuIzolske policiste so obvestili, da pri bolnici Izola mlajši moški pro-sjači. Policisti so na kraju izsledili državljana Romunije, vendar med postopkom niso ugotovili elemen-tov prekrška po Zakonu o varstvu javnega reda in miru, saj ni prosja-čil na vsiljiv ali žaljiv način, ozi-roma ni nadlegoval mimoidočih. Lepo toi sicer ni videti a grd videz še ni prekršek.

Nekaj je bilo narobePolicista sta ustavila voznika osebnega avtomobila in mu odre-dila preizkus alkoholiziranosti, ki pa je pokazal 0,00 mg. Ker ju je ta rezultat presenetil sta posu-mila, da voznik vozi pod vplivom prepovedanih drog zato sta mu odredila preizkus za prepoznavo simptomov in odredila strokovni pregled, ki pa ga je voznik odklo-nil. Odvzeli so mu vozniško dovo-ljenje in podali predlog Sodniku za prekrške.

Zmikavt ali tat?Na policijsko postajo je prišla občanka in prijavila, da je pred 5 minutami na parkirnem prostoru, ko je sedla v svoje vozilo, neznani moški odprl vrata na sovoznikovi strani s sedeža pograbil šolsko tor-ba, vendar je ni odnesel ampak jo je izpustil, saj je oškodovanka pri-čela močno kričati. Policisti zbira-jo obvestila o neznancu, sledi pa kazenska ovadba.

Alkohol: 0,49, 0,33, 1 x strokovni pregled za mamila.

Junaku, ki je zažgal palmo v Kosovelovi ulici smo dolžni pojasnilo: Palma, ki jo je zažgal ni Popovičeva palma iz Miamija ampak domača, avtohtona izolska palma, ki je tukaj še iz časov pred demokracijo, zato ji dajte mir.

Ni tista palma!

PODARIM oblačila in dru-go opremo za dojenčka. Pokličite 041753166, An-dreja. Smo v Piranu.

Foto

: Am

brož

Mandrač je tednikwww.mandrac.si pa je izolski spletni dnevnik

Teden dobrega počutja na Belvederju

Restavracija hotela Marina, je ob kulturnem prazniku spet odprla vrata, za Valentinovo pa vabi na

RAZVAJANJE OB PRAZNIKU LJUBEZNI Scenarij je takšen-le:Ob prihodu se zbližata z mehurčki v rokah

Z ribjim cvetom podaljšata iskrice v očehOb jadranskih kapesantah je zapeljivejši vaš nasmeh

Domači plukanci z rakci potrdijo vajino vezStrastni ribji file v mediteranski omaki zapolni goreči srci

Sladki valentinov poljub

Hotel Marinatel.:+386/5/660 41 00 / fax.:+386/5/660 44 10

e-mail: [email protected] / www.hotelmarina.si Rezervacije na 031 656 452 ali 05/ 6604 100

GSM: 040 903 768

Foto

: Pa

co w

ww

.a-je

reb.

si

Foto

: S

aša

Ste

pano

v

Moško frizerstvo

ČIVGIN IZETMužčeva 8 05/ 641 33 31

Atelje usnja

JUDITKoprska 26 05/ 641 51 45

Foto

: Pe

ter

Prun

k

Foto

: Ed

i

Foto

: Per

o Pe

ro

NLB Premijsko varčevanje

Poslovalnica IzolaTrg republike 3Tel.: 05 663 06 00

www.nlb.si/premijsko-varcevanje

Izola kot Potemkinova vas

Izolanke in Izolani,čestitamo vam ob občinskem prazniku.

Dolher d.o.o.računalniški sistemi

Restavracija Bariera Izola

Foto

: Sak

i

Mot

ohov

kot

Tako so se na Manziolijevem trgu predstavili stanovalci Tartinijeve ulice. Še sam mojster Giuseppe Tartini bi bil ponosen na harmonije.

Hrvatinova batana s hriba

Edi Žgavec je državni prvak. Motor je majhen, prvak pa velik.

Pokopališče v Izoli, 1. 11. 2011

Foto

: Silv

an K

ompa

re

Martinovi maratonski utrinki

Kanele kot kanele, boste rekli. Pa ni čisto tako. To je še zadnja sku-pina kanel na območju svetilnika. Morda ne bi bilo slabo, če bi jih ohranili, če ne zaradi drugega pa za lep spomin na stare čase.

Na tenis igrišču v Simonovem zalivu so pripravili tradicionalni bo-žični turnir na katerem so tekmovali sami Božički in Božičke. Re-zultat sicer ni pomemben ampak lahko povemo, da je spet zmagala dvojica Okretič Diana in Knap Vili, vsi ostali pa so bili drugi.

Petkova umetnost v sliki in besedi

hvala zapozornost!

Ob mednarodnem prazniku žena je skupnost Italijanov Pasquale Besenghi degli Ughi v sodelovanju z Svetom žensk iz Trsta pripravila literarni večer z naslovom Paroledidona. Večer je bil uvod v serijo prireditev z naslovom “Primavera di donne” in tokrat so se predstavili: duet Slavo in Metka Ba-tista, ki izvajata ljudsko istrsko glasbo, izolska pesnica Dorina Beržan in mlada slikarka Biljana Babič. Drevi pa bo v Manziolijevi palači tudi tradici-onalna prireditev Donne e vino. Sledil bo koncert pianista Dejana Semoliča in nastop Enza Hrovatina.

Veliko praznikov je pred namiPraznik uporaPraznik delaPraznik svobode

zato

Naj živi upor !Naj živi delo !Naj živi svoboda !MandraCevci delamo, se upiramo in smo svobodni. Enako želimo tudi vsem našim bralcem.

20let

V Ljubljanski ulici pa so v soboto pripravili predstavitev vrta na ulici, saj se zdaj že lahko pohvalijo s 65 cvetličnimi lončki z različnimi zelišči in začim-bami. Za strokovni del pa so poskrbeli v Zavodu Raznolikost, saj so v ulico pripeljali lepo zbirko dokaj nenavadnih in skoraj ekzotičnih začimb, med katerimi je tudi paradižnik Izolan, ki menda doseže celo 800 gramov.

Foto

: Gor

ast R

adoj

evič

Mandrača ...Mandrač je velikokrat spremljal Izolane, ki so šli po svetu, med največjimi dosežki našega tednika pa je pohod do severnega tečaja, kjer je Jože Lorbek s spremljeval-cem razprl napis Izola in bogovom ledu po-kazal lokalni časopis mediteranskega me-steca.

... je Izole2012

Leta 1997 je v koprsko luko priplula prva ame-riška letalonosilka JF Ke-nedy. Mornarji so dobili nekaj ur prosto in so se razkropili po slovenski obali. Nekaj jih je prišlo tudi v Izolo, kjer so za-man iskali bordel, so pa namesto tega lahko ku-pili najnovejši Mandrač in z zanimanjem prebi-rali Kriminalije in Mefov uvodnik. 1997

Mandrač berejo na vseh kontinentih in tudi na Ze-lenortskih otokih imamo nekaj zvestih bralcev. Tudi otroci radi posežejo po Mandraču, saj pravijo, da jih zelo zanima, kakšen je šolski režim v Sloveniji posebej zanimiv pa jim je Kapučino šport, saj je iz napisa na majici jasno, kaj jih najbolj zanima.

Čeprav uradno ni med po-krovitelji, niti med prijate-lji festivala Kino Otok, je Mandrač prisoten tudi pri tej prireditvi. Letos smo organizatorje opozorili na film mongolske pevke Urne, ki je tudi postal del festivalskega programa, prišla je tudi Urna, sicer naša znanka iz Mediteran festivala, in pokazala, da tudi ona bere Mandrač.

Oktobra letos bomo proslavili 20 letnico rednega tedenskega izhajanja našega časo-pisa. Glede na to, da za ta jubilej ne bomo deležni tuje hvale, se bomo hvalili sami. Za naše bralce upravičeno, za tiste, ki nas ne marajo pa nam je itak vseeno.

2005

1997

Prihajajo kontejnerji s čipom?

Foto

: Pa

Brez komentarja

Ob 8. septembru, prazniku Krajevne skupnosti Jagodje – Dobravaiskreno čestitamo vsem krajanom.

Svet KS Jagodje - Dobravapredsednik Maks Filipčič

In potem pride jesenIzola do Beograda

Pizzeria

NAPAVerdijeva 2

05/ 641 51 40

Pozemanterija MAGDALENCA

Manziolijev trg 205/ 641 86 12

To so izolski Naj bralci 2012

Hiša s stilom Izola Pittonijeva 1, Tel: 05 64 18 457Urnik: PO-PE 8.00 - 20.00 SO: 8.00 - 14.00

Manufaktura Izola vnovembru praznuje 40 let!

Praznujte z nami tudi vi! 20 % popust

za en konfekcijski izdelek po vaši izbiri*Veljavnost: do 30.11.2012

10 % popustna izbrani kos iz programa perila*

Veljavnost: do 30.11.2012

Popust se obračuna pri blagajni. Popusti se med seboj ne seštevajo.

Prav vsi raèuni za opravljene nakupe v novembru bodosodelovali v žrebanju za privlaène nagrade 6.12.2012!

V petek dne 23.11.2012 vabljeni na vecer

Indijske kuhinjev gostilni Bariera od 17h dalje.

Za vas bo kuhala Sasikala Perumal.

Na izbiro bo mesna ali

vegeterjanska glavna jed in sladica.

Vljudno vabljeni!

Rezervacije na tel. 030 239 790

Gotovo že poznate naše jedi z žara,zdaj pa pripravljamo tudi

bogate MALICE4,00 € - 5,00 €okusna KOSILA

7,00 € prava nedeljska KOSILA

7,5 €

Saj veste kje? Med parkom in Lonko.Javno podjetje Komunala Izola bo s 1. decembrom letos v Ilirski in Mladinski ulici v Jagodju posku-sno vpeljalo projekt od vrat do vrat. Prednost takšnega sistema zbiranja odpadkov je, da je omogočeno loče-vanje odpadkov na domu in možnost motiviranja glede na dejansko odda-

V spomin na uspešen Martinov tek in pohod smo dobili fotografijo skupine pohodnikov, ki so se, med hojo, očitno tudi dobro zabavali.Tako kot obiskovalci sobotnega praznika kostanja in mladega vina, ki je napolnil Ljubljansko ulico v dokaz, da se da, tudi če ni denarja na odmet.

Foto

: San

di P

Foto

: Izt

ok Š

ušte

ršič

NAROČITE DANES ZA JUTRIZgodi se, da pozabite. Na toliko stvari je treba misliti in potem vas spreleti: Nisem naročil torte za hčerkin rojstni dan. Ali: Kam naj povabim moža za obletnico poroke ?V KAVARNI ZVON smo pripravljeni tudi na takšne trenutke.Izvrstno rojstnodnevno torto lahko naročite v zadnjem hipu, v naši lepo urejeni kavarni - slaščičarni pa lahko rezervirate tudi prostor za rojstnod-nevno zabavo vašega malčka ali za prijetno praznovanje odraslih.

Kavarna ZvonMorova 25 b / tel. 05/ 641 60 43

v petek 7.12.2012vabljeni na vecer

ajskeT Kuhinjev gostilni Bariera od 17h dalje.

Za vas bo kuhala

Amonwan Taeng On Cokelc.

v

Vljudno vabljeni

Rezervacije na tel. 030 239 790

20. novembra se je v 10-ih primorskih knjižnicah zaključil 6. projekt Primorci beremo. Projekt, ki se je pričel 23. aprila – na svetovni dan knjige, je v 7-ih mesecih ponovno potrdil, da je govora o največjem pro-jektu spodbujanja bralne kulture za odrasle v Sloveniji. Sklepna prire-ditev ob zaključku projekta je bila v petek, 30. novembra. Literarnemu večeru z Nežo Maurer je sledila podelitev priznanj in knjižnih nagrad vsem, ki so s prebranimi petimi proznimi deli in eno pesniško zbirko projekt zaključili. K. Orel

foto

: Prim

ož

foto

: Prim

ož

foto

: Prim

ožfo

to: S

emel

baue

r

Izola v znamenju pustaV soboto, 9. februarja bo Izola prizorišče 2. otroške istrske pustne po-vorke. Na prireditev, ki jo po pokroviteljstvom Občine Izola organizirajo Center za kulturo, šport in prireditve Izola, Območna izpostava JSKD Izola in Turistično združenje Izola lahko sodelujejo otroci do 12. leta starosti. Pustne skupine in posamezne pustne maske bo ocenjevala in nagradila tričlanska komisija. Pustna povorka se bo pričela na Manzio-lijevem trgu ob 14. uri in se zaključila na Lonki, kjer bodo prisotne za-bavali Rudi Bučar in skupina Ne Me Jugat ter Gledališče Steps iz Izole. Prijave za sodelovanje v 2. otroški istrski pustni povorki zbiramo na sedežu OI JSKD Izola, Oktobrske revolucije 1. Dodatne informacije dobite na telefonski številki 05 66 31 390 in 031 866 837.

Izolski komunalci in strokovnjaki podjetij, ki so specializirana za kanalizacijske sisteme so v začetku tega tedna ponovno pregledovali “podzemlje” Velikega trga in sosednjih ulic. Tam namreč nenehno opažajo nabiranje peska v ceveh, kar pomeni, da se odtočne cevi prehitro polnijo, po drugi strani pa v sistem vdira tudi morska voda. Na KOmunali pravijo, da gre za rutinsko delo, ki pa se očitno ponav-lja zelo pogosto, saj cevi pregledujejo skoraj vsaka dva meseca.Povsem drugačne težave pa imajo galebi, ki komaj čakajo, da burja poneha in bodo ribiči spet šli na morje ter odvrgli kakšno podmer-sko sardelo ali kaj drugag užitnega. Do takrat pa je treba počakati.

foto

: Prim

ož

Primorski fantje (in eno dekle) so konec prejšnjega tedna snemali nov videospot za svojo pesem, ki jo bodo skušali tudi na ta način približati poslušalcem. Seveda so za lokacijo izbrali Izolo, kjer so posneli večino svojih videospotov, izbrali pa so lokacijo, kjer smo ljudje naredili naravi še najmanj škode, to je svetilnik z okolico. Ali bomo enkrat ugotovili, kaj je zares lepo in kaj ne?

foto

: Deč

man

foto

: Iva

nko

MU

žina

foto

: Bra

nko

Furla

nič

In spet je padel sneg

Morda smo za kačami, morda smo malo staro-modni ali pa celo konzervativni,

retro, od an bot ....A naj bo kakorkoli že je, vseeno

VSEM IZOLANKAM in vsem BRALKAMČESTITAMO OB 8. MARCUmednarodnem prazniku žensk.

Radi vas imamo!

Morda smo za kačami, morda smo malostaromodni ali pa celo konzervativni,

retro, od an bot ....A naj bo kakorkoli že je, vseeno

VSEM IZOLANKAM in vsem BRALKAMČESTITAMO OB 8. MARCU

mednarodnem prazniku žensk.Radi vas imamo!

Vabljeni na plesni večerz živo glasbo v

Restavracijo Kaminv soboto 23.03. ob 20. uri,

kjer Vas pričakujemos posebnimi s posebnimi

spomladanskimi menuji.

Rezervacije sprejemamo na tel.: 041 350 360

Zaplešimo v pomlad...

Vegetarijanski menu (10 EUR/oseba) - Solata z orehi, pomarančo in gorgonzolo - Pečeni polnjeni pradižnik s polento - Marmorni kolač z jagodami

Mesni menu (10 EUR/oseba)- Marinirana svinjska ribica na solati- Piščančji žepki s pršutom in špinačo- Marmorni kolač z jagodami

Ribji menu (10 EUR/oseba)- Zvitki lososa na solati- Polnjeni lignji po istrsko s polento- Marmorni kolač z jagodami

Trije dnevi malvazije

foto

: Aljo

ša