LETNIK 2014/15 STRAN 1 LITERARNE POSLASTICE ŽUPAN ŽUŽEK ŽIGA NAŠ ŽUPAN JE ŽUŽEK ŽIGA , KI MUZIKO VSAK DAN NAŽIGA. A KO SLIŠI IGRANJE NA VIOLINO, SE JEZI NA ŽOLNO ŽIVO. ŽOLNA ŽIVA PA MU PRAVI, DA POMAGA STARI ŽABI. STARA ŽABA MU PA PRAVI, DA ODIDE NAJ K ŽIRAFI. TA ŽIRAFA PA MU REČE, NAJ DA MIR IN GLODA SVOJ ŽIR. ZIMA Prišla je zima, saj se dobro rima. Sneg je zunaj bel, sem ga kidat šel. Lučke še postavim, potem pa še nazdravim. Anja Antončič, 4. b Čarobna dežela Nekoč je bila čarobna dežela. Čarobna je bila zato, ker je imela drevesa v obliki lizik, hiše pa so bile čokoladne. Tu so živeli majhni ljudje in še manjše živali. Imeli so svojo šolo, otroci so bili pridni in radi so se učili. Kadar je sijalo sonce, so bili v naravi, igrali so se ob potoku ali pa so pomagali staršem. Nekega dne pa se je čokolada začela topiti. Nihče ni vedel, kaj narediti. Naenkrat se je pojavil palček Smuk. Začelo je pihati, pooblačilo se je in ohladilo. Čokolada se je strdila in spet je bilo vse v redu. Palček Smuk jih je rešil in vsi so se mu zahvaljevali. Tine Zabukovec, 2. r. Volk in koze Nekega dne se je na travniku pasel kozli- ček. Naenkrat je pridirjal volk in ga je hotel požreti. Kozliček ga je prosil, naj ga pusti in ga poje drugo leto. In res, volk je prišel naslednje leto. Kozliček pa je v tem času tako zrasel, da se ga je volk ustrašil, pobegnil in se ni več vrnil. Črtomir Žnidaršič, 2. r.
41
Embed
LITERARNE POSLASTICE - oshjh-staritrg.siŒ_2015_2.-del.pdf · Potem grem na avtobus, včasih pa se z mamico odpeljem v šolo. Po pouku grem domov ali pa grem na krožek. V šoli sem
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
LETNIK 2014/15 STRAN 1
LITERARNE POSLASTICE
ŽUPAN ŽUŽEK ŽIGA
NAŠ ŽUPAN JE ŽUŽEK ŽIGA ,
KI MUZIKO VSAK DAN NAŽIGA.
A KO SLIŠI IGRANJE NA VIOLINO,
SE JEZI NA ŽOLNO ŽIVO.
ŽOLNA ŽIVA PA MU PRAVI,
DA POMAGA STARI ŽABI.
STARA ŽABA MU PA PRAVI,
DA ODIDE NAJ K ŽIRAFI.
TA ŽIRAFA PA MU REČE,
NAJ DA MIR IN GLODA SVOJ ŽIR.
ZIMA
Prišla je zima,
saj se dobro rima.
Sneg je zunaj bel,
sem ga kidat šel.
Lučke še postavim,
potem pa še nazdravim.
Anja Antončič, 4. b
Čarobna dežela
Nekoč je bila čarobna dežela. Čarobna je bila
zato, ker je imela drevesa v obliki lizik, hiše pa
so bile čokoladne. Tu so živeli majhni ljudje in
še manjše živali. Imeli so svojo šolo, otroci so
bili pridni in radi so se učili. Kadar je sijalo
sonce, so bili v naravi, igrali so se ob potoku
ali pa so pomagali staršem. Nekega dne pa se
je čokolada začela topiti. Nihče ni vedel, kaj
narediti. Naenkrat se je pojavil palček Smuk.
Začelo je pihati, pooblačilo se je in ohladilo.
Čokolada se je strdila in spet je bilo vse v
redu. Palček Smuk jih je rešil in vsi so se mu
zahvaljevali.
Tine Zabukovec, 2. r.
Volk in koze
Nekega dne se je na travniku pasel kozli-
ček. Naenkrat je pridirjal volk in ga je
hotel požreti. Kozliček ga je prosil, naj ga
pusti in ga poje drugo leto. In res, volk je
prišel naslednje leto. Kozliček pa je v tem
času tako zrasel, da se ga je volk ustrašil,
pobegnil in se ni več vrnil.
Črtomir Žnidaršič, 2. r.
LETNIK 2014/15 STRAN 2
LETNIK 2014/15 STRAN 3
Mogočni zmaj
Živel je zmaj Direndaj. Bil je močan in strašen. Bil je tako močan, da je porušil
grad. Pobil je tudi veliko ljudi. Bruhal je močan ogenj. Stanoval je v veliki jami.
Kdor se ga je lotil, ni ostal živ. V gozdu je velikokrat zanetil ogenj. Jedel je trupla
poginulih živali. V jami je čuval svoj zaklad. Nekoč pa je prišel v deželo vitez, ki
je premagal zmaja s čarobnim mečem. Vsi so bili veseli in srečni.
Martin Seljak, 2. r.
Čarobna roža
Nekega dne je na travniku zrasla čarobna roža. Ta roža je začarala drevo v govo-
reče drevo. Vsi so se zbirali okoli njega, ker je vsakomur znala svetovati in pove-
dati marsikaj zanimivega. Nekoč je roža zbolela. Ni imela več čarobne moči in
nihče več se ni ustavil pri njej. Edino palček jo je tolažil in se preselil k njej. Tako
sta živela do konca svojih dni.
Ažbe Cimprič, 2. r.
Vitez na kravi
Nekoč je živel vitez, ki ni imel konja, ampak kravo. Imel jo je rad tudi zato, ker si
je lahko vedno na poti pomolzel mleko in ga pil. Zgodilo se je, da je krava imela
telička in vitez si je moral sposoditi konja. Vitez z njim ni bil zadovoljen in je
komaj čakal na kravico.
Bine Istinič, 2. r.
Srečal sem Marsovčka
V gozd sem šel kurit ogenj. Videl sem pošast. Bal sem se je, ampak
sem spoznal, da ni strašna. To je bil Marsovček. Z mano je šel k meni
domov. Doma sva se gugala in igrala s kockami. Šla sva še k njemu
domov. Videl sem njegovega brata. Njegov brat mi je pokazal čarobni
prah in njegovo sobo. Pogostila sta me z nenavadnimi jedmi. Ko sem
prišel domov, sem dogodivščino povedal staršem.
Klemen Mihelčič, 3. r. PŠ Iga
LETNIK 2014/15 STRAN 4
PESMICE – Nejc Modec, 3. r.
PŠ Iga vas
JEŽ
Boter jež, kam pa greš?
MLEČNI RIŽ
Mlečni riž, mlečni riž,
za večerjo ga dobiš.
SNEŽINKA
Lahka je in bela,
majhna in vesela,
rada pleše, se vrti,
ko je toplo,
se stopi.
PIKAPOLONICA
Pikapolonica krila zloži,
pike prešteje, spet odleti.
KOS
Mojster petja, črni kos
nima čevljev, skače bos.
KRESNICE
Vse že spijo travne bilke,
ko kresnice vžigajo svetilke.
ŽAFRAN
Prvi žafran, prvi žafran,
jutri iz zemlje bo zlezel na
plan.
KUŽA
Hov, hov, hov,
kuža gre na lov.
SNEG
Bela, bela, bela je ravnina,
nanjo pada beli puh ves dan.
Sandi Žnidaršič,
8. b
LETNIK 2014/15 STRAN 5
Če bi se izgubil/-a v gozdu, bi
se zelo prestrašil,
se orientiral s kompasom,
kričal in klical na pomoč,
se orientirala po vetru in šla naprej,
se orientirala po soncu in mahu,
se spomnil, kje je pot za nazaj,
klical očita,
se stisnil med drevesa in počakal, da bo minila noč,
poklical na pomoč po telefonu,
si naredila hiško in prenočila,
poklicala policijo.
Bine Sterle, Miha Rupar, Žak Žnidaršič, Anže Mlakar, Daniel Savić, Mirjam
Troha, Lovro Škulj, Megi Frank Porok, Žan Zabukovec, Ema Tušar, Julija
Žnidaršič Svenšek, 2. r.
Butalske novice – Micka je izginila
Butalec Jurček je ženo Micko za rojstni dan želel razvedriti. Poklical je v cvetličar-
no in naročil, naj ženi pošljejo najbolj posebno rastlino, kar jih imajo.
Cvetličar je nekaj časa razmišljal, nato pa rekel, da bo poslal veliko mesojedko.
Ko je poštar dostavil presenečenje, ga je Jurček postavil zraven vhodnih vrat.
Tako bi ga žena zagledala takoj, ko bi vstopila v stanovanje. Jurček se je skril za
vrata in čakal. Ko je žena vstopila, je zagledala darilo, ga hitro odvila in Butalec
Jurček je slišal samo še ženin krik, nato pa je izginila. Vsi butalski detektivi so
iskali Micko. Najpametnejši detektiv Butko je rekel, da ženi darilo verjetno sploh
ni bilo všeč in je zato odšla.
Vendar Jurček tega ni verjel, zato še danes išče svojo ženo Micko.
Kara Drobnič, 5. r
LETNIK 2014/15 STRAN 6
OGLAS ZA BUTALSKO ŠOLO!
Dragi Butalci in drage Butalke!
V mesto je prišla Butalska šola. Mali Butalčki se bodo v njej samo zabavali. Redili
jih bomo kot pujse in imeli bomo tekmovanje :
»KDO VEČ POJE?!«
Tisti, ki bo zmagal, bo diplomiral! Zato vas vabim, da svoje Butalčke vpišete v
BUTALSKO ŠOLO!!
KDAJ SE BO DOGAJALO? Vsako pustno nedeljo!
KJE SE BO DOGAJALO? 5 ur hoda za pustno nedeljo!
KDO JE VABLJEN? Butalčki od 6 do 7 let (starši niso zaželeni)!
Ravnateljica Butalske šole
Francka Butalovska
Hana Zabukovec, 5. r Bolan cigan
Včeraj je cigan,
ki bil je bolan,
nadel si kravato
in šel po solato.
Moral je v gozd,
čez velik most,
tam je bil volk
in zavladal je molk.
Laura Mahne, 4. b
LOKOSTRELEC
Sem lokostrelec zaspan,
a streljam vsak dan.
Streljam z dobrim lokom,
puščice nosim s tokom.
Uspehi nosijo medalje
in jaz trudim se dalje.
Nik Razdrih, 4. b.
LETNIK 2014/15 STRAN 7
LETNIK 2014/15 STRAN 8
MOJ OPIS
Jaz sem Neja. Pišem se Antončič. Stara sem
sedem let. Obiskujem drugi razred. Živim v
Danah. Sem majhna in suha. Imam okrogel
obraz in rjave oči. Lase imam dolge in svetlo
rjave. Rada sem oblečena v črne pajkice,
pisane majice in obuta v roza copate.
Neja Antončič, 2. r.
Ime mi Anja. Stara sem osem
let. Sem močnejše postave.
Imam zelene oči in svetlo rjave
dolge lase. Poleg staršev imam
še brata Luka, ki hodi v peti
razred. Rada imam glasbo.
Obiskujem glasbeno šolo, v
kateri se bom naučila igrati kla-
vir.
Anja Poje, 2. r.
Maruša Srpan,
6. a
Ime mi je Mark, pišem se Mla-
kar. Hodim v drugi razred.
Živim na Babnem Polju. Imam
temno rjave lase in zeleno
modre oči. Sem suh in visok.
Oblačim se v modro kratko
majico in modre hlače. Ukvar-
jam se s pletenjem zapestnic iz
elastik. Rad se igram z lego
kockami.
Mark Mlakar, 2. r.
LETNIK 2014/15 STRAN 9
Neža Mlakar,
6. a
Huda lisica
Lisica huda zvita,
zakaj si vedno skrita?
Včeraj sem te iskal
in veselo vriskal.
Videl sem te včeraj,
srečen bil za zmeraj.
pokazala si mi jeziček,
mimo prišel je še kozliček.
Ti si ponorela,
loviti ga začela,
bežal sem še jaz,
postalo mi je mraz.
Prišel sem na vas,
zakričal na ves glas,
rešil sem se te,
ker ustrašila si se.
Rok Drobnič, 4. b
SRAKA
Nad vodo sraka leti
in zazdi se ji, da vidi zlato.
A to ni bilo zlato,
videla je le vodó.
Sraka tega ni vedela,
zato je v morje pogledala.
Tako v morje je planila in se hitro utopila.
Zato nauk te basni je:
ni vse zlato, kar sveti se.
Klara Mlakar, 7. b
LETNIK 2014/15 STRAN 10
Kons: α
Topi.
letala.
Hitler.
Stalin.
Bojni plini.
Kraljevina Jugoslavija.
Italija pade.
Pade še Nemčija.
Simona Drobnič, 9. a
Buča
Zunaj vse šumi in poje.
Sprašuješ se, kdo dela te glasove?
Pomisli malo s to svojo bučo,
kaj slišal si s prisluškovalno napravo?
Prideš v hišo in slišiš glasbo.
Spet se sprašuješ, kdo jo ustvarja?
Pomisli malo s to svojo bučo,
kaj slišal si s prisluškovalno napravo?
Ko prideš v Ljubljano vse trobi in bobni.
Kdo to povzroči?
Pomisli malo s to svojo bučo,
kaj slišal si s prisluškovalno napravo?
Torej kaj je s to našo bučo?
Včasih je samo za okras.
Vendar kot vsaka buča
tudi naša rabi svoj čas.
Zato pomisli malo s to svojo bučo,
kaj slišal si s to prisluškovalno napravo.
Ema Zgonec, 7. b
LETNIK 2014/15 STRAN 11
Ema Zgonec,
7. b
LETNIK 2014/15 STRAN 12
JANKO IN MARJETKA (Zamešana pravljica)
Nekoč so živeli Marjetka, Janko, dedek in teta. Nekega dne so se odpravili v
lunapark. Po poti domov sta se Janko in Marjetka izgubila v mestu. Prišla sta do
velike stolpnice in potrkala. Ven je prišla županja in ju povabila v pisarno. Jan-
ka je zaprla v ptičjo kletko in ga redila, da bi imel okroglo postavo za predsedni-
ka, Marjetka pa je morala vsak dan plačevati položnice. Proti koncu meseca je
županja Marjetko povabila v sprejemno pisarno, da bi plačala posebno položni-
co. Vendar županja se je hotela Marjetke znebiti. Ko pa je Marjetka to izvedela,
je županjo porinila naravnost skozi okno. Marjetka je šla hitro rešit bratca, pob-
rala sta ves županjin denar in se vrnila v lunapark. Tam sta se igrala vsak dan
in srečno živela konca svojih dni.
Zaspan Martin Krpan
Martin Krpan
je bil zaspan,
namesto da je dvignil sekiro,
je zabrenkal na liro.
Ko je zajtrkoval,
je globoko zazehoval,
hotel je vzeti sladko marmelado,
vzel pa je le – grenko čokolado!
Skremžil se je 'fuj',
in še zavzdihnil 'uj-uj'.
Filip Avsec, 4. b
Jure Kraševec,
8. b
LETNIK 2014/15 STRAN 13
MOJ DELOVNI DAN
Zjutraj vstanem ob 6.20, se preoblečem in grem jest zajtrk. Potem grem na
avtobus, včasih pa se z mamico odpeljem v šolo. Po pouku grem domov ali pa
grem na krožek. V šoli sem 5 ur, če je krožek, pa 6 ur. Ko pridem domov,
pojem kosilo. Potem napišem domačo nalogo in počakam starše, da grem na
klavir v glasbeno šolo. Ko pridejo ostali domov, se igram ali pa gremo ven.
Potem grem vadit klavir vsaj 20 minut. Potem grem še brat vsaj 10 minut. Vča-
sih pripravim večerjo, ki je ob 20.00. Po večerji se oblečem v pižamo in si umi-
jem zobe. Vsak večer molimo in gremo spat.
Klemen Mihelčič, 3. r. PŠ Iga vas
Zjutraj me zbudi ati. Potem se oblečem, kar mi je pripravila mami. Nato gre ati
v službo. Jaz pa v dnevni sobi gledam televizijo, se obujem in oblečem. Ob sed-
mi uri odidem na avtobusno postajo. Ko pridem v šolo, si obujem copate in
grem v učilnico, kjer počakam učiteljico. Ko pride učiteljica, imamo pouk, ki tra-
ja od osmih do dvanajstih. Potem grem z avtobusom ali peš do mame v Iga
vas, kjer imam kosilo. Naredim tudi domačo nalogo in počakam starše. V popol-
danskem času obiskujem glasbeno šolo in angleščino. V prostem času igram
diatonično harmoniko. Ob sedmi uri večerjam, se umijem in oblečem pižamo.
Za naslednji dan si pripravim šolsko torbo in se odpravim v posteljo spat.
Nejc Modec, 3. r. PŠ Iga vas
Zjutraj vstanem in se oblečem. Ata in mama me odpeljeta v šolo. Ko pridem v
šolo, se malo igram. Potem se začne pouk. Čez eno uro in pol je malica. Ko je
konec pouka, grem na podaljšano bivanje. Tam naredim nalogo. Mama me pri-
de iskat. Ob treh pride oči. Z očijem se voziva s kolesi. Zvečer se oblečem v
pižamo in pogledam risanko. Ko je ura devet, grem spat.
Nejc Ožbolt, 3. razred PŠ Iga vas
LETNIK 2014/15 STRAN 14
Ob pol sedmih mi zazvoni budilka, ki me spomni, da moram
v šolo. Vstanem, se umijem in preoblečem. Ko je ura 7.15,
grem v šolo. V šoli sem do 12. ure. Po končanem pouku
grem z avtobusom domov. Doma me čaka kosilo. Po kosilu
napišem domačo nalogo in se kaj učim. Potem imam malo
prostega časa. Ta čas porabim za risanje in izdelovanje
različnih izdelkov. Ob 18.00 uri z mamico glasno berem 10
minut. Potem imam večerjo. Do 21.00 gledam TV ali sem na
računalniku. Potem pa grem spat.
Gerbec Lara, 3. razred PŠ Iga vas
MOJ ZIMSKI DAN
Najprej se oblečem zimske hlače in obujem zimske čevlje. Potem grem ven,
vzamem sani in grem na hrib. S hriba se spuščam, dokler se ne utrudim. Potem
grem ves utrujen domov.
Urban Peček, 2. razred PŠ Iga vas
Z očkom sva naredila iglu. Očka je šel po čaj. Sedela sva na snegu. Potem sva
šla noter in pojedla kosilo. Nato sva šla spet ven.
Kristjan Antončič, 2. razred PŠ Iga vas
Čez noč je zapadlo veliko snega. Atika sem prosil, da bova šla smučat. Vzel sem
smučke, čelado in očala. Odšli smo na smučišče in smučali cel dan. Bilo nam je
lepo.
Žak Antončič, 2. razred PŠ Iga vas
Bila je sobota. Zunaj je bilo veliko snega. Odločila sem se, da bom naredila iglu.
Oči mi je naredil okno. Ko je bilo narejeno, je mami prinesla vroč čaj in piškote.
Mami me je pohvalila.
Tanina Gucič, 2. razred PŠ Iga vas
MOJ DELOVNI DAN
LETNIK 2014/15 STRAN 15
Čez noč je zapadlo veliko snega. Oblekel sem kombinezon, na glavo sem dal
kapo. Odšel sem na sneg. Vzel sem smuči in šel na najbližji hrib. S hriba sem se
spustil navzdol. Potem so prišli prijatelji. Skupaj smo se igrali. Ko je bil večer,
smo vsi utrujeni odšli domov.
Jakob Šebenik, 2. razred PŠ Iga vas
Bila je nedelja. Pogledala sem skozi okno in videla sneg. Hitro sem se oblekla in
pozajtrkovala. Stekla sem na sneg, vzela sani in se sankala. Potem sem naredi-
la snežaka in šla noter na čaj.
Zala Mele, 2. razred PŠ Iga vas
Eva Peček,
8. a
LETNIK 2014/15 STRAN 16
LETNIK 2014/15 STRAN 17
MOJ ZIMSKI DAN
Ko sem se zbudil, je zapadlo veliko snega. Zelo sem se ga razveselil. Hitro
sem stekel v kuhinjo in pojedel zajtrk. Očka sem prosil, če grem lahko smu-
čat. Šel sem ven. Pripravil sem smučarske palice in smuči. Potem sem se
začel smučati.
Maks Martinčič, 2. razred PŠ Iga vas
Nekoč, ko sem se zbudila, sem pogledala skozi okno in videla veliko snega.
Tako sem se začudila in stekla k Maticu. Oblekla sva bundo, kombinezon in
škornje. Ko sva prišla ven, sva naredila iglu, snežaka in angelčka.
Manca Pavlič, 2. razred PŠ Iga vas
Ko sem prišel iz šole, sem doma videl veliko snega. Hitro sem se preoblekel in
šel ven. Zunaj je bilo toliko snega, da sva z mamo naredila ogromen iglu.
Potem je prišla sestra Pia. Videla je velik iglu. V njem sva pila čaj in jedla
piškote.
Kristian Lenarčič, 2. razred PŠ Iga vas
Ko sem se zbudila, sem videla veliko snega. Razveselila sem se in hitro pojed-
la zajtrk. Potem sem se preoblekla. Oblekla sem majico, pulover in bundo.
Okrog vratu sem si dala šal. Na glavo pa kapo. Očka mi je dal krožnik za spu-
ščanje. Bilo je tako zabavno, da sem šla kar petkrat. Potem mi je mami dala
še sani in smuči. Prišla je še Klavdija. Skupaj sva se igrali. Potem sva šli sku-
paj noter. Za nagrado sva popili vročo čokolado in vsi skupaj smo se igrali
igre do večera.
Lučka Štefančič, 2. razred PŠ Iga vas
LETNIK 2014/15 STRAN 18
Če mucek gre v mesto,
si tam kupi presto.
Ko ga spet pogledaš, jo že gloda,
joj, ta prismoda.
Če pride v Ljubljano,
kupi si salamo.
Ko ga pogledaš, jo že reže,
potem pa konje vpreže.
Trnuljčica
(narobe pravljica)
Nekoč, za devetimi gorami, za devetimi vodami je na gori Snežnik stal preču-
dovit grad. Tam sta živela kralj in kraljica, ki sta imela 6 sinov. Želela pa sta
si deklico.
Kraljica je med nosečnostjo poslala po grajskega jasnovidca. On ji je napove-
dal, da se bo 7. otrok zastrupil in umrl. Ko so to prerokbo slišale kuharice, so
bile zgrožene. Ena je urok omilila – dete ne bo umrlo, samo zbolelo bo za tre-
bušno virozo in zelo zraslo. Kuhinjo so zaradi uroka iz previdnosti zaprli. Ko se
dete rodi, doživi 18. leto življenja. Hudobni škrati so mu skuhali napoj, ki ga
je deklica popila, čez noč zbolela in preveč zrastla. Dobri jasnovidec je nato
uspaval vse mesto.
Medtem je prišla na grad popotnica Hana in naredila napoj iz vrtnic. Deklica
se je čudežno povrnila v običajno velikost. Stkala so se nova prijateljstva, vsi
so živeli srečno do konca svojih dni.
Hana Obreza, 4. b
Se pripelje v dolino
in popije vse vino.
Karin Špeh 4. b
ČE MUCEK GRE V MESTO
LETNIK 2014/15 STRAN 19
Pepelka in polnoč
(narobe pravljica)
Nekoč je živela deklica po imenu Pepelka. Mimogrede, jaz sem Rihard. V tej
pravljici sem vse slišal, ker sem vse skrivaj opazoval. No, dovolj o meni, saj
jaz tukaj nisem glavna oseba. Glavna oseba je Pepelka. Njeni polsestri sta
hoteli biti najlepši na svetu. Da bi bili najlepši, sta se šemili, šminkali, lišpali …
Nekoč je princ priredil zabavo in povabljeni so bili vsi, ki so bili urejeni. Seveda
sta polsestri želeli na to zabavo, zato je morala Pepelka delati dvakrat več.
Potem je prišla botrica in ji rekla, naj prinese podgano, kumaro in dva plastič-
na policaja. Botrica je vse začarala. Kumara se je spremenila v limuzino, pod-
gana v voznika, dva plastična policaja pa sta postala varnostnika, na las podo-
bna policaju. Potem so se odpeljali v grad, še prej pa je botrica Pepelko spre-
menila v pravo lepotico. V gradu je bilo lepo, dokler ni prišel škrat. Pepelko je
začaral v kokoš. Polsestri nista prav nič sumili, da je bila to Pepelka. Potem je
odbila polnoč. Pepelka je tekla do limuzine in ugotovila, da se je spremenila v
kokoš. Prišel je princ in spraševal stražo, kje je mladenka. Straža pa je odgo-
vorila, da sta našla samo njen čeveljček. Princ je ukazal, naj ga pomeri vsaka
deklica v njegovem kraljestvu. In to se je res zgodilo. Prišli so do Pepelkine
hiše. Čeveljček je padel pred kokoš. Kokoš je stopila vanj in - čisto prav ji je
bil. Stražarji so se spraševali, ali se bo princ oženil s kokošjo. Tega si ni nihče
želel, zato so pomirjali naprej. Ker pa čevlja ni mogel obuti nihče drug, se je
princ res poročil s kokošjo.
Na svatbi pa se je kokoš spremenila v čudovito deklico. In živela sta srečno do
konca svojih dni.
Rihard Mlakar, 4. b
MLADA MUCKA
Mlada mucka se pritepla
k stari mami kar en dan,
doma svojega ni našla,
vračala se je vsak dan.
Male miške je lovila,
ptičke rada je strašila,
dva mladička je dobila,
mleka dosti je popila.
Rada je pri nas doma,
saj se vsak rad z njo igra.
Karla Levec, 4. a Neža Lekšan,
8. b
LETNIK 2014/15 STRAN 20
PRIJATELJICE
Tija, Vita, Zoja, Špela
prijateljice so najboljše!
Pojejo, plešejo, se smejijo,
najraje pa norijo.
Pridne so učenke
in dobre manekenke,
rajši so princeske
kot pišejo v zvezke.
Špela Bajc 4. a
Kraljevo slavje
Sonce je čez goro posijalo,
in kmeticam delo dalo.
Se cela vas je veselila,
tudi ptico je novica razveselila,
da kralj priredil bo zabavo,
kjer se pilo bo in plesalo.
Le kaj se kralju je zgodilo,
da priredil nam bo gostijo?
So vrči polni vina, ki
izpili ga bomo v slavo njegovega sedmega sina.
S seboj pripeljal bo devet otrok,
brez katerih bi kralj prav dolgočasen bil.
Peli, pili in plesali bomo tri noči,
dokler imeli bomo dovolj moči.
Karin Antončič, 9. b
LETNIK 2014/15 STRAN 21
ZIMA IN JAZ
Zunaj sneži,
pripravim sani.
Pokrijem si kapo,
ovijem si šal,
toplo se oblečem,
da vedno bom zdrav.
Na hrib pohitim,
se doli spustim
in ves čas se
na glas smejim.
Jure Mlakar, 4. a
Trije prašički
(narobe pravljica)
Nekoč so živeli trije prašički s svojo mamo. Mama je
bila revna, zato jih je poslala naj odidejo v svet in
jim naročila, naj si zgradijo hiše.
Prvi prašiček je naredil hišo iz jesenskega listja,
drugi hišo iz odej, tretji pa si je zgradil hišico na
drevesu. Tam mimo se je sprehajal mali volk, ki je
bil še mladič. Bil je zelo prehlajen. Po gozdu je hodil
počasi in previdno. Počutil se je osamljenega, zato
se je odločil poiskati prijatelje. Prišel je do hiše
prvega prašička. Želel ga je pozdraviti in ogovoriti,
pa ga je v tistem trenutku požgečkalo po smrčku in
je močno kihnil. Hišico iz listja je odpihnilo. Prvi
prašiček se je močno ustrašil, saj je mislil, da ga
hoče volk pojesti. Stekel je k drugemu prašičku.
Volk je ves zaspan prišel do njune hiše. Pozdravil je
prašička in ju želel povabiti k igri. Še preden je kaj
povedal, mu je začelo teči iz smrčka, zato je brž
pograbil blazine in si z njimi brisal nos. Prašička sta zbežala, saj sta mislila, da
ju hoče napasti. Vsa prestrašena sta stekla k tretjemu bratu. Hitro so dvignili
lestev, ki je vodila v hišico na drevesu.
Volk je žalosten obsedel pod drevesom. Še enkrat jim je poskušal razložiti, da
si želi postati njihov prijatelj. Prašički so mu končno verjeli, spustili lestev in ga
povabili v hišico. Ponudili so mu sirup iz smrekovih vršičkov. Mali volk je ozdra-
vel in s prašički so postali najboljši prijatelji.
Mark Truden, 4. b
LETNIK 2014/15 STRAN 22
Volk in sedem prašičkov
(narobe pravljica)
Nekoč je na Kuclju živelo sedem prašičkov skupaj z mamo pujso.
Nekega dne je šla mama pujsa na trgatev. Pujskom je naročila, naj pospravijo
hišo, v kateri so živeli. Ko je mamica odšla, je prišel volk. Prašički so se hoteli
igrati z njim, vendar niso mogli priti ven iz hiše, ker so izgubili ključe od vhodnih
vrat. Bili so premajhni, da bi odprli okno. Najmanjši se je spomnil na pručko, ki so
jo podstavili in največji je odprl okno. Volka so povabili v hišo na piškote.
Takoj ko je volk prišel v hišo, jih je polovil in vse požrl. Šele takrat so prašički
ugotovili, da se ni prišel samo igrat z njimi. Razmišljali so, kako bi se rešili. Naj-
pametnejši od njih se je nekaj spomnil. Vsem je ukazal, naj brcajo in tepejo, da
bo volka začelo boleti v trebuhu in bo začel bruhati. Vsi so začeli skakati in brcati
v volkovem želodcu in volk jih je izbruhal. Ko so bili vsi zunaj, so prijeli kuhalnice
in ga natepli. Volk je zbežal v gozd in se nikoli več ni vrnil.
Ko je mama pujsa prišla domov, so bili prašički že rešeni in hiša pospravljena.
Mami nikoli niso povedali, kaj se je zgodilo, saj jih nikoli več ne bi pustila samih
doma. Če pa so bili sami doma, so se vedno zelo zabavali.
Marko Zakrajšek, 4. b
Kokoš in trije aligatorji
Živeli so trije bratje aligatorji. Prvi je živel na prostem v močvirju, drugi v
jami, tretji pa globoko v jami in še hišo je imel v blato izkopano. Nekega dne
pa se domači piščanec odloči nadlegovati te strašne aligatorje.
Odpravil se je v močvirje. Tam je bil aligator, ki se je kopal v blatu. Kokoš je
začela kokodakati. Aligator jo je ignoriral. Začela je kokodakati še glasneje.
Aligator jo je ignoriral in si zatiskal ušesa. Kokoš je kokodakala še glasneje,
on, aligator pa jo je popihal k starejšemu bratu v jamo. Kokoš mu je sledila v
jamo. Kokoš je kokodakala zelo glasno. Kokodakala je še glasneje in aliga-
torja sta si mašila ušesa. Ko je kokoš kokodakala še glasneje, sta aligatorja
LETNIK 2014/15 STRAN 23
zbežala k bratu v blatno hišo. Sledila jima je. Kokodakala je tako glasno, da se
je tresla jama. Prišli so ven in jo vprašali zakaj tako tuli. Odgovorila jim je, da
bo nehala, če bodo nehali krasti kokoši iz kokošnjaka.
Obljubili so, da bodo nehali in kokoš je odšla domov in živeli so srečno do konca
svojih dni, kdo ve morda še danes.
Filip Avsec, 4. b Jakob Ješelnik,
6. a
Miška in trije prašički
Nekoč so živeli trije prašički. Bili so
bratje. Nekega dne jim je miška
zagrozila, da naj jim dajo jesti. Bali so
se je, ker je lahko bruhala ogenj.
Prašički so pograbili material in začeli
so graditi nebotičnike, da bi se skrili
pred miško. Prvi je vzel kamen, drugi
železo in tretji diamant. Ko so končali,
je prišla miška in zarjovela kot zmaj.
Bruhnila je ogenj in kamnit nebotičnik
se je podrl. Prvi brat je zbežal k dru-
gemu bratu. Miška je pokazala zobe
in železni nebotičnik je bil že
preglodan. Nebotičnik se je v hipu podrl, prašička pa sta bila že pri tretjem bratu.
Miška je bruhnila ogenj, toda nebotičnik se ni podrl. Poskusila jo je preglodati, a
ji ni uspelo. Pograbila je bager, prašički pa so bežali iz nebotičnika, miška pa ga je
podrla. Miška se jim je približevala, prašički pa so ji vsi prestrašeni nudili hrano,
toda miška je ni hotela .
Potožila je, da si želi prijateljev. Prašički so z veseljem postali njeni
prijatelji in skupaj so srečno živeli do konca svojih dni.
Edvin Strle 4. b
LETNIK 2014/15 STRAN 24
RDEČA KAPICA
(moderna pravljica)
Bilo je lepo sončno jutro, ko se je Rdeča kapica odpravila v trgovino po
kokakolo in potico. Z motorjem se je odpeljala k babici.
Ko je prišla do babičinega dvorca, jo je stražar pospremil do njenega naj-
ljubšega bazena. Babica je stopila iz bazena in pozdravila svojo vnukinjo, ki ji je
predala vrečko s potico in kokakolo. Babica je zavpila, da hoče še denar. Rdeči
kapici se je to zdelo nenavadno. Hitro je ugotovila, da ima babica lasuljo. Zasli-
šala je neko kričanje, ki je prihajalo iz babičine sobe. Rdeča kapica se je odpravi-
la proti sobi. Soba je bila zaklenjena. Rdeča kapica je vedela, kje je rezervni
ključ. Vzela je ključ in odklenila sobo. V njej je bila zaklenjena prava babica. Še
sreča, da je v žepu nosila telefon. Skupaj sta poklicali policijo.
Policista sta ugotovila, da sta stražar in
njegova pomočnica želela oropati babico.
Za uspešno rešen primer, sta bila polici-
sta nagrajena. Rdeča kapica se je odloči-
la, da se bo preselila k babici.
Melita Iljazi, Nina Franković,
Nika Harambašić, Martin Gerbec,
5. r
Dominika Urbiha,
8. b
LETNIK 2014/15 STRAN 25
Rdeča kapica
(moderna
pravljica)
Rdeča kapica je postala polnoletna.
Uspešno je opravila vozniški izpit in od
staršev dobila avto.
Nekega dne se je s ferarijem odpeljala
v trgovino. Zelo hitro je nakupila piško-
te in ostala živila za babico, ki je živela
v gozdu. Odšla je v avto in krenila na
pot. Na poti je srečala volka, ki je što-
pal. Bil je namenjen domov. Ker je imel
pokvarjen avto, mu je Rdeča kapica
ponudila pomoč. V prtljažniku je imela rezervne dele in volku popravila avto. Pri-
jazno sta se pogovarjala in volk je izvedel, kam je namenjena. Tudi sam se je
odpravil k babici. Bil je hitrejši od Rdeče kapice. Potrkal je na babičina vrata in se
zlagal, da prodaja jabolka. Babica mu je verjela in odprla vrata. Volk jo je prijel
pod pazduho, jo omamil in stlačil v prtljažnik. Iz sobe je vzel lepo okrašeno skrin-
jo. Čez čas je prišla Rdeča kapica. Babico je iskala po celi hiši. Ker je v hiši ni
bilo, je šla na vrt. Tam je videla volka, ki se je smejal, medtem ko je brskal po
babičini skrinji zakladov.Takoj je ugotovila, da je nekaj storil babici. Poklicala je
specialca in ta je z mercedesom pridrvel na babičin naslov. S posebnimi prejemi
je premagal volka in mu vzel avtomobilske ključe. Volka je vklenil in ga stlačil v
mercedes. Takrat pa je Rdeča kapica slišala glasove iz volkovega avta. Odklenila
je prtljažnik in ven je skočila babica. Bila je še malo omamljena, a srečna, da jo je
vnukinja našla.
Volk je pristal v zaporu, ostali udeleženci dogodka pa so imeli pojedino in zabavo.