LETNIK 21 [TEVILKA 3 oktober 2016...{ole. To pridobitev bomo sve~ano predali namenu pred pri~etkom krompirjevih po~itnic, ko bo {olo in na{o ob~ino obiskal tudi predse-dnik dr`ave

LETNIK 21[TEVILKA 3oktober 2016

LETNIK 21[TEVILKA 3oktober 2016

Novice ob~ine DUPLEK

NOVICE OB^INE DUPLEK, letnik 21, {tevilka 3, javno glasilo IZDAJA: OB^INA DUPLEK

ODGOVORNA UREDNICA: Majda STRUC

UREDNI[KI ODBOR: Sanja FRIDAU, Glorija LORENCI, Marjana GLONAR

LEKTORIRANJE: DIGITPEN Katja Bergles, s. p.

^lanke zbrala in uredila: Darja ROJKO

UREDNI[TVO: Cesta 4. julija 106, Spodnji Duplek, tel.: 684 09 11, faks: 684 09 28,

e-po{ta: [email protected]; [email protected]; splet: http://www.duplek.siJavno glasilo Novice ob~ine Duplek je na podlagi 13. ~lena Zakona o medijih (Ur. l. RS, {t. 35/02) vpisano v razvid medijev,

ki ga vodi Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo, pod zaporedno {tevilko 172.

Glasilo izhaja v slovenskem jeziku v nakladi 2700 izvodov. Brezpla~no ga prejemajo vsa gospodinjstva v ob~ini Duplek.

Uredni{tvo si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi. Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Priprava za tisk: Grafi~na forma Hutter, tel.: 02/ 300 20 10Tisk: Evrografis d. o. o.

Naslovnica: V pustolovskem parku Vurberk Foto: Denis Letonja

Najmo~nej{i se preizku{ajo v vleki avtomobila v okviru ob~inskega praznika Foto: Marjan Topi~

Novice ob~ine DUPLEK

ŽUPANOV UVODNIK

Prvi hladnej{i dnevi bodo kot nala{~ za prebiranje Novic. Tistih na{ih, doma~ih, prijetnih, brez ~rne kro-nike in tra~ev o tem, kdo je s kom po novem in katera ima nove prsi. Res je, da smo v glavnem bralci ti-sti, ki silimo neko~ resne ~asopise v vse ve~ji obseg rumenih strani in v senzacionalisti~ne naslove, ki pritegnejo radovedne in lahkover-ne bralke in bralce. [e bolj àlosti dejstvo, da ljudje, prav tako sami, z dneva v dan s svojimi nerazumni-mi, krutimi, rekli bi ne~love{kimi dejanji oblikujemo svet okoli sebe in polnimo strani ~asopisov.

Tudi na{e Novice realnost in tempo dana{njega ~asa silita k spremem-bam. Vlogo napovednika dogodkov in sprotnega obve{~anja ob~ank in ob~anov je prevzel Duple{ki utrip. [e vedno pa boste {tirikrat na leto v svoja gospodinjstva pre-jemali Duple{ke novice, polne lepih zgodb, ki odsevajo bogato dogaja-nje v na{ih krajih. Sam, ki sem sicer vsakodnevno vpet v {tevilna doga-janja, o katerih poro~ajo na{e No-vice, najraje prelistam stare Novice in tako ob~asno osveìm dogodke preteklih let. In po navadi sem po-nosen, da ljudje v teh krajih pi{emo

è vrsto let zanimivo, pestro in v glavnem lepo kroniko ìvljenja v na{i ob~ini.

Seveda pa zmeraj ni vse samo z roìcami nastlano. Zmeraj se najde ovira na poti ali se pojavi nepri~akovan dogodek, po doma~e problem. Skorajda ni projekta ali zgolj opravila, kjer bi teklo vse gladko. @al mnogi nimajo prav veli-ko potrpljenja in v~asih ne razume-jo, da je potrebno najprej re{iti kak problem, da lahko normalno pelje-mo stvar naprej.

Seveda v~asih tudi sami naredimo kak{no napako in veliko la`je bi bilo, ~e bi skupaj iskali najbolj{e re{itve. @al pa v~asih ne morem izgubiti ob~utka, da nekateri prav preìjo na prilo`nost, da morebitne probleme ali napake izpostavijo in problematizirajo tudi takrat, ko je teàva è odpravljena. Pogosto se potrjuje tista stara logika: »Kdor dela, gre{i. Kdor ne dela ni~, ne dela napak. Kdor ne dela napak, je dober.« Pa vendar me vsaki~ prepri~ajo ljudje, ki opazijo na{ trud in napore. Vesel sem, ko vidim zadovoljstvo v o~eh tistih skromnih ljudi, ki so hvale`ni tudi za drobne stvari, ki so marsikomu samoumev-ne. In seveda sem najbolj zadovo-ljen takrat, ko sam sebi dokaèm, da lahko z voljo, vztrajnostjo in pravim odnosom naredimo neko dobro stvar.

Zato vztrajamo in gradimo naprej. Prakti~no v vsaki va{ki skupnosti se je izvedel ali se izvaja kak pro-jekt. V Zgornjem Dupleku gradi-mo kanalizacijo v Zapolutkah in @ite~ki vasi. Tam bomo izgradili cesto in komunalno uredili parcele ob {oli. V Spodnjem Dupleku sku-paj z dràvo rekonstruiramo glav-

no cesto R3-710 in kmalu bo va{ko sredi{~e dobilo novo, {e lep{o po-dobo. V Koreni smo izgradili {ol-sko jedilnico in posodobili kuhinjo in druge spremljevalne prostore {ole. To pridobitev bomo sve~ano predali namenu pred pri~etkom krompirjevih po~itnic, ko bo {olo in na{o ob~ino obiskal tudi predse-dnik dràve gospod Borut Pahor. V Zimici bo stekla prva faza obnove lokalne ceste, na Vurberku poteka druga faza obnove dvorane.

V Dvorjanah pa smo poleg obnove vodovodov odprli ve~generacijski center, projekt, ki ga peljemo v so-delovanju z Domom Danice Vogri-nec; sicer ni ve~jega investicijskega zna~aja, je pa vsebinsko zelo po-memben in bogat, zato me vese-li, da je med nekaterimi ob~ani è zelo dobro sprejet in seveda vabim tudi ostale, da si ogledajo delova-nje tega centra v Kulturnem domu Dvorjane. Verjamem, da se bo na{la zanimiva vsebina za vsakogar.

Najve~ji dokaz, da se z vztrajnostjo lahko premakne marsikaj, pa je za-gotovo pri~etek gradnje lo~ilnega nasipa v gramoznici, kjer se po dol-gih letih na~rtovanja, iskanja sogla-sij in kompromisov vendarle pomi-kamo proti turisti~no-rekreacijskem centru na tem ~udovitem obmo~ju na{e ob~ine.

Vsem vam èlim veliko pozitivne energije, vztrajnosti in volje. Le tako bodo na{e Novice polne do-brih zgodb.

Mitja HORVAT, ùpan

Novice ob~ine DUPLEK 1

OBÎNSKI SVETSVETNIKI POTRDILI DRUGI REBALANS PRORAÛNA ZA LETO 2016Svetniki Ob~ine Duplek so se 21. septembra 2016 sestali na svoji 16. redni seji. Med po-membnej{imi to~kami, ki so jih obravnavali, je zagotovo spre-jetje drugega rebalansa pro-ra~una za leto 2016.ê se med prora~unskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za prora~un ali zaradi spremenjenih gospodarskih gibanj pove~ajo izdatki ali zmanj{ajo prejemki prora~una, lahko namre~ ùpan predlaga ob~inskemu svetu v sprejem rebalans prora~una, s kate-rim se prejemki in izdatki prora~una ponovno uravnovesijo. Z rebalansom prora~una, ki ga je sprejel ob~inski svet na predlog ùpana, smo zagotovi-li financiranje obveznosti in prora~un za leto 2016 ponovno uravnovesili. Javni medob~inski stanovanjski sklad, katerega soustanovitelj je tudi na{a Ob~ina, je v obravnavo in potrditev ob~inskim svetnikom posredoval svo-je letno poro~ilo o izvajanju slu`be v letu 2015. K poro~ilu je bil priloèn predlog nad-zornega sveta JMSS, da ob~inski sveti ob~in ustanoviteljic sprejmejo Letno poro~ilo v predlagani vsebini. Pre-dlagajo, da ugotovljen preseèk pri-hodkov nad odhodki v letu 2015, ki zna{a 449.086 EUR, Javni medob~inski stanovanjski sklad v celoti porabi za odpla~ilo dolga v letu 2015 in odpis osnovnih sredstev v vi{ini 1.822,48 EUR, odpis drobnega inventarja v vi{ini 3.272,21 EUR in odpis neizterljivih ter-jatev za umrle najemnike, ki niso za-pustili premoènja v vi{ini 62.822,12 EUR. Predlog je bil potrjen.

V prvem branju Poslovnik o delu ob~inskega sveta in Odlok o kate-gorizaciji ob~inskih cest.

Slu`ba za lokalno samoupravo je opra-vila pregled usklajenosti Poslovnika ob~inskega sveta Ob~ine Duplek, ki je bil sprejet na 3. redni seji ob~inskega sveta 22. marca 1999 in kasneje tri krat noveliran, z Ustavo RS, Zakonom o lokalni samoupravi in drugimi za-koni in ugotovila dolo~ena nesklad-ja. Ob~inska uprava je zato pripravila nov predlog poslovnika, ki je usklajen s temi pripombami, in ga dala svetni-kom v obravnavo. Svetniki bodo do 15. oktobra 2016 lahko podali svoje pripombe.S predlagano spremembo Odloka o ka-tegorizaciji ob~inskih cest je prikazan predlog nove kategorizacije cest, ki se uporabljajo za javni promet, nekaterim odsekom se je nekoliko popravil zaris poteka osi cest glede na dejansko sta-nje v naravi, priklju~evanje na veljavno stanje potekov dràvnih cest in kriì{~ z njimi, prevoznost ali drugo, nekate-ri odseki so se nekoliko skraj{ali ali podalj{ali.Vse spremembe so prikazane v elabo-ratu sprememb.Po potrditvi odloka na 1. obravnavi ob~inskega sveta se bodo po potre-bi uskladile vse medob~inske ceste s sosednjimi ob~inami ter uskladile ob~inske in gozdne ceste z Zavodom za godove Slovenije.Tako pripravljeno gradivo se bo posre-dovalo na Direkcijo RS za infrastruktu-ro, ki mora pred sprejemom in objavo odloka podati svoje mnenje.Tudi v tem primeru je 15. oktober. 2016 rok za svetni{ke amandmaje. ^lanica nadzornega odbora Breda Anèl je 13. septembra 2016 poda-la pisno odstopno izjavo o odstopu z mesta ~lanice nadzornega odbora iz osebnih razlogov. V skladu s Poslovni-kom ob~inskega sveta, ki v 100. ~lenu ureja odstop ~lanov ob~inskega sveta, ~lanov delovnih teles in drugih orga-nov ter funkcionarjev ob~ine, ji s tem pred~asno preneha mandat.Na predlog Komisije za mandatna vpra{anja, volitve in imenovanja ob~inski svet ugotovi prenehanje ~lan-stva. Hkrati s tem predlogom je komisi-ja dol`na predlagati ob~inskemu svetu

nadomestnega kandidata. Zato so bili svetniki pozvani, da izmed ob~anov ob~ine Duplek predlagajo kandidata za nadomestnega ~lana nadzornega odbora. ^lan nadzornega odbora mora imeti najmanj VI. stopnjo izobraz-be. ^lan nadzornega odbora ne more biti ~lan ob~inskega sveta, ùpan, podùpan, ~lan svetov va{kih skupno-sti, direktor ali delavec ob~inske upra-ve, ~lan poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in ob~inskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki prora~unskih sredstev. Rok za poda-jo predlogov je prav tako 15. oktober 2016.Novi ~lan Sveta zavoda Maribor-ske razvojne agencijePrejeli smo poziv Komisije za manda-tna vpra{anja, volitve in imenovanja Mestne ob~ine Maribor, da je potekel mandat ~lanom Sveta zavoda Maribor-ske razvojne agencije (v nadaljevanju MRA). Svet MRA sestavlja {est ~lanov ustano-viteljev, od tega jih pet imenuje Mestna ob~ina Maribor, enega, skupnega pred-stavnika pa ob~ine Star{e, Ra~e-Fram in Duplek. Dogovorjeno je bilo, da je vsak mandat, ki traja dve leti, pred-stavnik ùpan iz druge ob~ine. Ker pa to ni bilo ve~ v skladu s 27. ~lenom Za-kona o integriteti in prepre~evanju ko-rupcije, ki prepoveduje ùpanom ~lan-stvo v subjektih, s katerimi so ob~ine ustanoviteljsko, lastni{ko, nadzorstve-no ali finan~no povezane, se v svet imenujejo druge osebe in ne ùpani. V predzadnjem mandatu je bila na vrsti ob~ina Star{e, v zadnjem ob~ina Ra~e--Fram, sedaj pa je na vrsti ~lan iz na{e ob~ine. Ob~inski svet Ob~ine Duplek je zato sprejel sklep, da se v svet za-voda Mariborske razvojne agencije kot predstavnik ob~in Duplek, Star{e in Ra~e-Fram imenuje Ale{ Pulko.Za bolj jasne dolo~be pri izdajanju gradbenih dovoljenjV Odloku o spremembah in dopolni-tvah odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za podeèlje v ob~ini Mari-bor za obmo~je ob~ine Duplek, ki ga je ob~inski svet sprejel v letu 2014, smo predvideli precej fleksibilnosti

Novice ob~ine DUPLEK2

IZ OBÎNSKEGA URADA

glede na do tedaj veljavni odlok iz leta 1993, vendar upravna enota pri izda-janju gradbenih dovoljenj meni, da v dolo~enih primerih ne more odlo~ati zaradi nejasnosti nekaterih dolo~b ter èli za la`je presojanje bolj podrobno opredelitev, pa tudi glede na razmere na terenu je bilo potrebno nekatera dolo~ila ustrezno spremeniti. Predla-gane spremembe so svetniki potrdili.Predlagane spremembe se nana{ajo na naslednje vsebine:

- V ureditvenih obmo~jih naseljih in na obmo~ju razpr{ene gradnje se opredeli, da so dovoljene manj{e industrijske stavbe za opravljanje obrtne dejavnosti, ki jo kot tako dolo~ajo predpisi o obrtni dejav-nosti. V primeru lociranja nestano-vanjske dejavnosti v stanovanjsko obmo~je se morajo negativni vpli-vi omejiti na zakonsko dovolje-no raven. Tukaj gre predvsem za stavbe, ki nudijo storitve, kot so avtomehani~na delavnica, pekarna,

frizerstvo, optika in podobno. - V 19. a ~lenu se doda med pogo-

je za legalizacijo za objekte, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo, {e najmanj{a velikost gradbene parce-le. Po veljavnem odloku je kot mi-nimalna gradbena parcela dolo~ena parcela v velikosti 300 m2, na te-renu pa je nekaj primerov, ko so objekti zgrajeni tudi na manj{i par-celi in jim to ne omogo~a legaliza-cije objekta.

- Za enostavne in nezahtevne objekte se dolo~i, da jih je mo`no postavljati tudi samostojno na zemlji{~ih, torej ne glede na to, ali na zemlji{~u ̀ e stoji osnovni objekt ali ne. Prav tako se dolo~i, da ni potrebno prilagajanje oblikovanja nezahtevnega oz. enostavnega objekta glede na osnovni objekt in da ne veljajo dolo~ila, ki veljajo za oblikovanje objektov na razpr{eni gradnji in povr{inah podeèlskega naselja.

- Ograje: za medsosedske, varoval-ne, igri{~ne ograje veljajo dolo~ila, kot so zapisana, to pomeni: zida-ni del objekta je lahko zgrajen do vi{ine 0,5 m, maksimalna dovolje-na vi{ina ograje pa je 2 m. Glede varovalnih ograj se ~len spreminja, tako da dolo~a, da so te izjemo-ma lahko postavljene ob cestah tudi kot zidane kamnite ograje do vi{ine 2 m, pri ~emer morajo biti te nevpadljivih barv ter ne smejo po-segati v polje preglednosti in je za njihovo postavitev potrebno prido-biti soglasje upravljavca ceste.

Na tej seji se je v skladu z 48. ~lenom Statuta Ob~ine Duplek ob~inski svet tudi seznanil s poro~ilom Nadzornega odbora Ob~ine Duplek o opravljenem nadzoru zaklju~nega ra~una prora~una Ob~ine za leto 2015.

Du{anka NOVAK

NOVI PROSTORI V OSNOVNI [OLI KORENAV prostorih Osnovne {ole Ko-rena je vsako leto povpre~no 150 {olarjev in 60 pred{olskih otrok, za katere so kuhali v skromno opremljeni kuhinji, veliki vsega 33 m2, {olska pre-hrana pa se je izvajala v jedilni-ci, veliki 28 m2. Da so tak{ni pogoji neustrezni tako za u~ence kot za zaposlene, so prepozna-li tudi ob~inski svetniki in v letu 2014 potrdili projekt sanacije {olske kuhinje ter jedilnice. Samo izvedbo projekta, ki je velik zalogaj tako z vidika gradnje kot tudi s finan~no, pa so razdelili v tri letne faze. Energetska sanacija objekta in prva faza sanacije sta bili izvedeni v letu 2014, med leto{njimi poletnimi po~itnicami pa smo izvedli drugo fazo.Tako je u~ence z novim {olskim le-tom pri~akala povsem nova jedilnica, ki je locirana v pritli~ju novega pri-

Novi prizidek na severni strani {ole Foto: Natalija Jakopec

zidka na severni strani {ole. Nova in prostornej{a kuhinja je bila predana kuharicam v uporabo v sredini sep-tembra. V kuhinji je nova celotna ku-hinjska oprema vklju~no s kuhinjskimi aparati, nove so elektri~ne in strojne instalacije, urejeno je prezra~evanje.

Konec septembra so bili dokon~ani tudi prostori v prvem nadstropju no-

vega prizidka, to so zbornica in pi-sarne za ravnatelja, tajni{tvo ter ra~unovodstvo, zaklju~ena so bila dela na fasadi prizidka in v okolju.

Izvedba druge faze gradbeno--obrtni{kih del, dobave in montaè opreme, vklju~no z gradbenim nad-zorom, je stala 440.600 evrov. Grad-beno-obrtni{ka dela v vrednosti 370


tiso~ evrov je izvedlo podjetje Knuple` d. o. o. iz Zgornje Velke, dobavo in montaò kuhinjske opreme v vredno-sti 47.400 evrov je izvedlo podjetje Lesnina MG oprema d. d., dobavo in montaò notranje pisarni{ke opreme pa podjetje Lesing d. o. o. − v vre-dnosti 14.500 evrov. Gradbeni nadzor

Nova kuhinja Foto: Natalija Jakopec Nova jedilnica Foto: Natalija Jakopec

je izvajal Dbiro, Danilo Bra~i~ s. p.. Ob~ina bo iz dràvnega prora~una na podlagi izvajanja programa sofinan-ciranja ob~inskih investicij po 21. in 23. ~lenu Zakona o financiranju ob~in pridobila nepovratna sredstva v vi{ini 50.820 evrov in 76.230 evrov povra-tnih sredstev.

Zadnja, tretja faza projekta sanacije {olske kuhinje in jedilnice, izvedba ka-tere je na~rtovana v prihodnjem letu, zajema ureditev in finalizacijo pro-storov v mansardi, ureditev poàrnih sektorjev in postavitev zunanjega je-klenega evakuacijskega stopni{~a ob telovadnici.

Natalija JAKOPEC

ZAHVALA OBÎNE DUPLEK ZA DONACIJE IN SPONZORSTVA

V letu 2016 smo popestrili prazni~na dogajanja v na{ih krajih z obilico dogodkov. Pri izvedbi so nam bili v pomo~ tudi finan~ni prispevki podjetij in organizacij. Veliko dogodkov je potekalo v ~asu ob~inskega praznika (Duple{ki teden), izvedene so bile prireditve: 25. Vurber{ki festival, 9. Srednjeve{ki dan na gradu Vurberk, Duple{ki dan nogometa 2016, [portna no~ v Koreni, Tra-dicionalni pohod po ob~ini Duplek, Pokal ob~ine Duplek v smu~arskih skokih v Jablancah in {e {tevilne druge.

Vsem, ki ste pomagali s finan~nimi sredstvi, bi se na tem mestu èleli zahvaliti za donacijske prispevke in sponzorska sredstva, ki ste nam jih namenili za izvedbo vseh teh {tevilnih prireditev. Bili so nam v veliko pomo~, da smo lahko popestrili dogodke. Za va{e sodelovanje in pripravljenost pomagati se Vam {e enkrat najlep{e zahvaljujemo.

Zahvala gre naslednjim sponzorjem (navedeni so po abecednem redu):• Dravske elektrarne Maribor d. o. o.,• Javni zdravstveni zavod Mariborske lekarne Maribor.

In donatorjem (navedeni so po abecednem redu):• Betonica d. o. o.,• îsto mesto Ptuj d. o. o.,• Mariborski vodovod d. d.,• MEDIKUS, zdravstvena dejavnost d. o. o.,• Prevoz oseb in stvari Branko Dami{ s. p.,• SAVA MED, zdravstvene storitve in svetovanje d. o. o.,• SNAGA d. o. o.,• TRANSPORT DVOR[AK, prevozni{tvo, storitve in trgovina d. o. o.,• Veterinarska ambulanta USAR d. o. o.

Mihaela BOROVNIK


[TEVILNA PRIZNANJA OB OBÎNSKEM PRAZNIKU Ob zaklju~ku leto{njega ob~in-skega praznika (Duple{kega tedna) v nedeljo, 3. julija 2016, so bila podeljena tudi {tevilna priznanja zaslu`nim ob~anom in najuspe{nej{im {portnikom.

Med podelitvijo nas je s ~udovitim glasom in lepimi pesmimi razvaja-la na{a ob~anka Rebeka Golob iz Zg. Korene, {tudentka Filozofske fakul-tete Maribor, kjer {tudira angle{ki je-zik in knjièvnost ter nem{ki jezik in knjièvnost. So~asno se ukvarja tudi s solo petjem.

Priznanja za udele`bo na dràvnem gasilskem tekmovanju 2016 so prejele: Eva Hergamas, Nika Hergamas, Tea Savec, Ajda Lobenwein, Maja Kraner, Sara Glonar, Ur{a Berli~, Gradi{nik Klara, Nina Krobat, Tija Ir{i~, Sara Podgorelec, Tia Luki~, Medeja Minih, Naja Ir{i~, Nives Polanec, Alina Barbari~, Kaja Ir{i~, Teja Kova~, Mari-sa Minih, Lea @ivko, Karin Teàk, Karin Polanec, Sa{ka Berli~, Lara Petrovi~, La-risa Urbanija, Laura Partlji~, Neà Glo-nar, Maru{a Po{trak, Sara Bizjak, Sonja Bazsuchenko in Nika Majeri~.

Priznanja za udele`bo na evrop-skem prvenstvu 2016 v karateju so prejeli: Matej Verbo{t, Sara Rojs, Vid Kova~evi~, Miha Majer, Hera Agapi-to Masten, Vita Rojs, Jana Rojs in Matic Herga.

Priznanja za perspektivne {portni-ke 2015 so prejeli: Helena Mer~nik, Nina Auda, Matija Filipi~, Katja Pinte-ri~, Lara Petrovi~, Tilen Mulec, Sergej Filipi~ in Nil [kerbot, vsi v judu, ter Tea Savec in Jana Rojs v karateju.

Priznanja za {portne dose`ke v letu 2015 so prejeli: Tajda Seneko-vi~, David Kralji~, Sta{ Kokotovi~ in Fi-

lip Nipi~ v judu ter Vita Rojs, Sara Rojs, Miha Majer, Vid Kova~evi~ in Matic Her-ga v Karateju.

Priznanja za vrhunske {portne dose`ke v letu 2015 so prejeli: Nik Mesarec in Hera Agapito Masten v kara-teju ter Manja Kropf, Ljudmila Mer~nik, Tamara Kralji~ in Nina Milo{evi~ v judu.

Priznanje za zasluge na podro~ju {porta je prejel Ivica Milo{evi} za 10 let dela v Judu klubu Duplek in ne-prekinjeno prizadevno delo kot trener v klubu pri doseganju {portnih rezulta-tov judoistov. Pod njegovim vodstvom je postal JK Duplek eden najvidnej{ih klubov v Sloveniji in prepoznaven tudi v Evropi. Tekmovalci so pod njegovim vodstvom dosegli vrhunske rezultate na najve~jih tekmovanjih, vklju~no z evropskimi in svetovnimi prvenstvi v vseh starostnih skupinah.

Naziv ekipa leta 2015 je prejela: ènska ~lanska ekipa Judo kluba Duplek za osvojeno ekipno 2. mesto v slovenskem pokalu za leto 2015. Za ekipo so tekmovale Kristina Vr{i~, Nina Milo{evi}, Ljudmila Mer~nik, Manja Kropf, Tamara Kralji} in Tja{a Brumen.

[portnica leta 2015 je postala Kri-stina Vr{i~ – judo, ki je v letu 2015 na evropskem ~lanskem prvenstvu kot ~lanica slovenske ekipe osvojila 3. mesto in bronasto medaljo, osvojila je tudi dve 3. mesti na turnirjih sve-tovnega pokala (Taipei in Wollongong

Ekipa PGD Dvorjane Foto: Viljem Klemen~i~

Ekipa Karate kluba WKSA Duplek Foto: Viljem Klemen~i~


– AUS), na evropskem pokalu v Celju je osvojila 1. mesto, na dràvnem pr-venstvu za leto 2015 je v kategoriji do 52 kg med ~lanicami osvojila 3. me-sto. V letu 2015 je bila stalna ~lanica slovenske ~lanske reprezentance in je nosilka ~rnega pasu 2. dan.

[portnik leta 2015 je postal Gre-gor Kocmut – judo, ki je v letu 2015 osvojil 2. mesto in naslov dràvnega podprvaka v konkurenci mladincev ter imel {tevilne najvi{je dose`ke na med-narodnih in doma~ih tekmovanjih tudi v preteklih letih.

Posebna @upanova priznanja so prejeli:

Me{ani pevski zbor PrimusMe{ani pevski zbor Primus je prejel priznanje ob 10-letnici delovanja.Me{ani pevski zbor Primus je za~el de-lovati pod vodstvom Tima Ribi~a kot Mladinski pevski zbor sv. Martin. Nekaj let kasneje je vodenje prevzel Primo` Kramberger. Zbor vsako leto privabi mnoìco poslu{alcev na boì~ne kon-certe. Stalnica pa so postali tudi njiho-vi tematski projekti, kot so priredbe pesmi Vlada Kreslina, yugo pop rock

hitov in znanih slovenskih ansamblov. Lani se je zbor predstavil s koncertom priredb pesmi legendarne skupine ABBA „THANK YOU FOR THE MUSIC − HVALA ZA GLASBO“.

[portno dru{tvo Zimica[portno dru{tvo Zimica je prejelo pri-znanje za izvedbo {tevilnih prireditev, ki promovirajo kraje ob~ine Duplek ter nudijo ob~anom prilo`nost za druènje ter zabavo.

Tamara Vandur Priznanje je prejela za dolgoletno sode-lovanje na prireditvah, ki jih organizi-rajo ob~ina in dru{tva v ob~ini Duplek. Ne{tetokrat nas je ob najrazli~nej{ih prilo`nosti razveselila s posko~nimi viàmi, ki jih izvablja iz svoje harmo-nike è od mladih nog.

Toplak MarinaPriznanje je prejela za po`rtvovalno delo kot predsednica krajevnega od-bora Rde~ega krià Dvorjane ter za izvedbo projekta zbiranja sredstev za defibrilator, ki je name{~en pri ambu-lanti v Sp. Dupleku.

Podeljeni sta bili tudi najvi{ji priznanji Ob~ine Duplek. Ob~inski svet Ob~ine Duplek je na svoji 15. redni seji dne 22. junija 2016 sprejel sklep, da se najvi{ji priznanji Ob~ine Duplek podelita na-slednjima zaslu`nima ob~anoma:

Rebeka Golob [portnik leta Ob~ine Duplek za leto 2015Kristina Vr{i~ - {portnica leta ob~ine Duplek za leto 2015

Ekipa leta ob~ine Duplek za leto 2015 – ̀ enska ekipa Judo kluba Duplek


Vse foto: Viljem Klemen~i~âstni ob~an Janez Ribi~Prejemnik zlatega grba Ob~ine Duplek Janez Toplak

Zlati grb Ob~ine Duplek−Janezu ToplakuJanez Toplak je s svojim po`rtvovalnim delom dal neizbrisen pe~at Vurberku in ob~ini Duplek. @e od mladih nog se je vklju~eval v dru`beno ìvljenje Vurberka, najprej z ustanovitvijo Mla-dinskega aktiva Vurberk, kjer je bil predsednik in tajnik, kasneje kot usta-novitelj Obdravske nogometne lige, v kateri so sodelovale ekipe iz krajev dana{nje ob~ine Duplek ter krajev ~ez Dravo – iz Star{, Brun{vika, Zlatoli~ja, Grajene in Ptuja. Bil je pobudnik podalj{anja avtobusne proge od Dvorjan do Vurberka v letu 1972, kar je v tistih ~asih prebivalcem Vurberka ogromno pomenilo. V ~asu njegovega predsedovanja kra-jevni skupnosti Vurberk je bila obno-vljena zgradba {ole, zgrajena mrli{ka veìca na pokopali{~u in urejena trgo-vina, ki je kraj tedaj ni imel.Kot ~lan iniciativnega odbora ter ka-sneje tajnik dru{tva je bil od ustano-vitve naprej gonilna sila Turisti~nega dru{tva Vurberk. Dru{tvo je veliko svo-jih aktivnosti vloìlo v obnovo ostan-kov gradu Vurberk in v oìvljanje tega prostora. Na pobudo Janeza Toplaka sta zaìvela Vurber{ki festival narodno zabavne glasbe z diatoni~no harmoni-ko in ve~glasnim petjem ter sre~anje pevskih zborov na Vurberku [tajerska poje. Na Vurber{kem festivalu sodelu-je tudi kot voditelj. Je velik poznavalec zgodovine Vurber-ka, zbiratelj zapisov in dokumentov o Vurberku in kronist doma~ega kraja,

s tem pa njegovih pobud, idej in ak-tivnosti {e nismo v celoti na{teli. Za-radi njegovih zaslug pri celostnem in dolgoletnem razvoju Vurberka, zaradi sodelovanja, vodenja in koordiniranja ve~ine dejavnosti na Vurberku ter vpli-va na prepoznavnost ob~ine Duplek je prejel najvi{je priznanje − zlati grb Ob~ine Duplek.

âstni ob~an Ob~ine Duplek−Janez Ribi~V letu 1994 je bila z zakonom usta-novljena Ob~ina Duplek. Sledile so volitve ùpana in ~lanov ob~inskega sveta. Za ùpana je bil izvoljen Janez Ribi~, ki je bil med ljudmi znan kot prijazen, druàben in vsestransko sposoben ~lovek. Svoje zavzemanje za bolj{e pogoje bivanja v doma~ih krajih je izkazal è v preteklosti, leta 1988, ko je bil kot predsednik gradbe-nega odbora gonilna sila pri izgradnji teni{kih igri{~ v Sp. Dupleku. Pri pro-jektu so sodelovali prebivalci iz vseh tedanjih krajevnih skupnosti: Korena, Vurberk, Dvorjane, Sp. in Zg. Duplek. S prostovoljnim delom zgrajena teni{ka igri{~a {e danes sluìjo svojemu na-menu.Prav povezovalna vloga med kraji no-vonastale ob~ine je bila velik izziv za novoizvoljenega ùpana, saj se je tru-dil uravnoteèno in s sodelovanjem vseh svetnikov voditi delovanje in ra-zvoj ob~ine. Kraji, povezani v novonastali ob~ini Duplek, so v preteklosti zaradi od-maknjenosti od centra dobili le malo

ob~inskega denarja za razvoj infra-strukture. Potrebno je bilo zgraditi vo-dovod, obnoviti in zgraditi nove ceste, obnoviti {olske zgradbe ter vrtce in dograditi nove objekte za te namene, ambulanta je potrebovala nove prosto-re, knji`nice in lekarne ni bilo. Janez Ribi~ delo ùpana ni opravljal kot slu`bo, temve~ kot ìvljenjsko po-slanstvo. S pomo~jo svojih sposobno-sti in karizme so bila njegova prizade-vanja za razvoj krajev v ob~ini Duplek uspe{na in so obrodila veliko sadov. Iz leta v leto njegovega ùpanovanja se je ob~ina razvijala in pridobivala sodobno komunalno in dru`beno in-frastrukturo. Rast dru`benih dobrin je vplivala tudi na prebivalce in marsika-teri naklju~ni obiskovalec, ki je kraje ob~ine Duplek obiskal è kdaj prej, je po nekaj letih delovanja Ob~ine Duplek povedal, da so se kraji razvili v zelo lepo urejene in privla~ne za bivanje. Bil je pobudnik razvoja in delovanja obstoje~ih dru{tev in nastanka no-vih, z èljo, da bi se ob~ani v dru{tvih sre~evali, druìli in sodelovali ter tako presegli lo~enost na kraje ob Dravi in tiste na vinorodnih gri~ih. Povezovalno je kot idejni vodja za-stavil tudi ob~inske simbole – grb in zastavo. V grbu ob~ine Duplek tako vidimo ka~o z zmajevo glavo, ki je si-cer upodobljena v grbu gradu Vurberk in simbolizira gri~evnat del ob~ine, ter splav, ki simbolizira kraje ob Dravi. Delo ùpana ni obi~ajna slu`ba. De-lovni ~as traja cel dan, krizne situacije pa ga raztegnejo tudi v no~. Posebej


v manj{ih krajih, kjer se vsi poznajo, ljudje kli~ejo ùpana, ~e se jim zdi po-trebno, tudi v nedeljo, ob prazniku ali pono~i. Po~itka prakti~no ni, kar se hi-tro pozna tudi na zdravju.Janez Ribi~ je Ob~ino Duplek vodil 16 let. Skupaj z ob~inskim svetom in sode-lavci je opravil ogromno delo in bistve-

no prispeval k ugledu Ob~ine Duplek. Tudi kot poslanec v Dràvnem zboru se je trudil prispevati k uresni~itvi projektov, ki so bili zastavljeni v Ob~ini Duplek. Vseh projektov, ki jih je zastavil in uspe{no izpeljal tako na podro~ju komunalne infrastrukture kot tudi dru`benega ìvljenja, je preve~ za

na{tevanje. Sre~ujemo jih vsak dan, zabeleèni pa so tudi v ob~inskem ~asopisu – Novicah ob~ine Duplek in v zborniku, ki je bil izdan ob 10-letni-ci delovanja Ob~ine Duplek. Za vloèn trud je prejel najvi{je priznanje Ob~ine Duplek − naziv ~astnega ob~ana Ob~ine Duplek.

Milena ROPO[A

DUPLE[KI TEDEN 2016Tudi letos so se v okviru praznovanja ob~inskega praznika Duple{kega tedna zvrstile {tevilne prireditve, ki so jih orga-nizirala lokalna dru{tva in ob~ina. Nekatere, kot na primer [portna no~ v Koreni ali pa Smu~arski skoki v Jablancah, so bile po èljah in okusu ljubiteljev nogometa in smu~arskih skokov, druge, kot na primer predavanje o uni~enju gradu Vurberk, pa ljubiteljev zgodovine. Za èljne smeha in zabave pa so bili predvsem acapella stand-up komedija 50 odtenkov smeha, v kateri so nasto-pali Sa{o @upanek in Vokalna skupina Sonus ter prireditev vleka vrvi in kuhanje golaà. ê so nas Sa{a @upanek in Sonusi skozi zabavna besedila zabavali z dogajanjem ak-tualne politike in na{ega vedenja, pa so pri vleki vrvi imele glavno vlogo mi{ice. Kuharji golaà oziroma enolon~nic so se spet zelo potrudili. êprav ocenjevanje ni glavni namen tega po~etja, pa so zmagovalci, VS Korena, vendarle bili na

Gledalci so bu~no spodbujali tekmovalce Foto: Marjan Topi~

doseèk zelo ponosni. V vleki vrvi se je najbolje izkazala eki-pa Dvorjan, najmo~nej{i posameznik pa je bil Boris Novak.

Milena ROPO[A

Ko da{ vse od sebe Foto: Marjan Topi~Preizkusili so se tudi malo manj mo~ni Foto: Marjan Topi~

NAJBOLJ[I UÊNCI DVEH GENERACIJJunija je ob koncu {olskega leta potekalo sre~anje dveh gene-racij najbolj{ih u~encev obeh osnovnih {ol v ob~ini Duplek z ùpanom in podelitvijo priznaj.V {olskem letu 2014/2015 so osnovno{olsko izobraèvanje zaklju~ili in bili vsa leta med najbolj{imi u~enci Sa{ka Berli~, Sara Gradi{nik, Maj Musar, Lu~ka Kaligari~, Anja Jelka Polanec, Fi-lip Polner in Sara Zavernik iz O[ Duplek ter Nikolaj Jelatancev, Bojana Koprivnik in Neja Plazar iz O[ Korena.

@upan Mitja Horvat z odli~njaki O[ Duplek in O[ Korena ter ravnateljema in razrednikoma Foto: Borut Turk

V letu 2015/2016 so osnovno{olsko izobraèvanje zaklju~ili naslednji najbolj{i u~enci Osnovne {ole Du-plek: Nika Brada{kja, Eva Fre{er, Ve-

sna Polanec, Ana Turk, Doroteja êh in Nu{a Simoni~. V Osnovni {oli Kore-na pa so v letu 2016 osnovno{olsko izobraèvanje zaklju~ili naslednji


najbolj{i u~enci: Jernej Belcl, Lana Kropf, Jakob Nem{ak, Tajda Seneko-vi~, Doroteja Turk, Dominika Vrbnjak,

Amanda @ièk in Jakob Pulko.Najbolj{i u~enci so prejeli Glonarjevo priznanje in knji`no darilo.

Sre~anje so z glasbo popestrili u~enci Osnovne {ole Duplek.

Milena ROPO[A

Finan~na uprava Republike Slovenije (FURS) je vsem zavezancem za pla~ilo NUSZ odmerne od-lo~be v juliju vro~ila z navadno po{to. Tistim, ki so zamudili rok pla~ila prvega obroka po pr-votno vro~enih odlo~bah, je septembra ponov-no vro~ala odlo~be o odmeri NUSZ za leto 2016, tokrat priporo~eno. Odlo~bi sta identi~ni, razli-ka je le v datumih zapadlosti posameznega ob-roka v pla~ilo.

Glede na navedeno vse zavezance za pla~ilo NUSZ, ki so odlo~bo za pla~ilo nadomestila za leto{nje leto prejeli dvakrat (v vsaki odlo~bi sta po dve oz. {tiri polo`nice), obve{~amo, da niso zavezani k pla~ilu polo`nic po obeh odlo~bah, ampak zgolj po eni izmed vro~enih odlo~b. Tisti ob~ani, ki so en obrok è poravnali, pla~ajo {e drugega

in drugo odlo~bo smatrajo kot brezpredmetno. Ostali, ki niso {e ni~esar pla~ali, poravnajo polo`nice samo po eni odlo~bi.@e v lanskem letu, ko je FURS pri~el s tak{no prakso, smo izrazili nestrinjanje, saj povzro~a veliko zmede pri zave-zancih. Drugi~ namre~ po{ljejo odlo~bo brez kakr{negakoli dodatnega pojasnila. S tem, ko zamudniki oz. nepla~niki prejmejo {e eno odlo~bo z novimi, kasnej{imi datumi za-padlosti posameznega obroka, postavljajo v neenakopra-ven poloàj same zavezance, o{kodujejo pa tudi ob~inski prora~un. Prilivov ne dobimo v tak{ni ~asovni dinamiki, kot smo jo planirali − in {e takrat brez zamudnih obresti. S tem spodbujajo pla~ilno nedisciplino, saj zamudnikom ne te~ejo zamudne obresti, ampak dobijo nove polo`nice z novimi, kasnej{imi datumi pla~il.

Du{anka NOVAK

DVAKRATNO VROÂNJE ODLO^B O ODMERI NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJI[Â (NUSZ) − pojasnilo

BODI VIDEN, BODI PREVIDEN − POZOR, PE[CI V ponedeljek, 3. oktobra, se je za~ela nacional-na preventivna akcija za ve~jo varnost pe{~ev »Bodi viden – bodi previden«, ki je trajala do 16. oktobra 2016. Preventivna akcija posve~a po-sebno pozornost ve~ji osve{~enosti pe{cev, {e posebej starej{ih in otrok – {olarjev, in voznikov glede pravilnega ravnanja v cestnem prometu. Zaradi vse kraj{ega dneva pa bodo v agenciji posvetili posebno pozornost tudi uporabi od-sevnih teles, saj so pe{ci in tudi rekreativni te-ka~i izpostavljeni ve~jim tveganjem prometnih nesre~ in zmanj{ani vidljivosti. Pe{ci spadajo med ranljivej{e udeleènce v cestnem pro-metu, zato je njihova varnost ena izmed prioritet nacio-nalnega programa in preventivnih ter vzgojnih aktivnosti Javne agencije RS za varnost prometa (AVP), ki je nosilec nacionalne preventivne akcije za ve~jo varnost pe{cev.Dele` umrlih pe{cev se je v lanskem letu (2015) v primer-javi z letom 2014 pove~al za 14 odstotkov (s 14 mrtvih v letu 2014 na 16 mrtvih pe{cev v letu 2015). Dele` mrtvih pe{cev predstavlja 13 odstotkov vseh smrtnih `rtev pro-metnih nesre~. [tevilo huje telesno po{kodovanih pe{cev ostaja na isti ravni kot v letu 2014. V leto{njem letu je na slovenskih cestah umrlo è 17 pe{cev in od tega kar 5 pe{cev na avtocesti.V zadnjih letih je naraslo {tevilo prometnih nesre~ z

udele`bo pe{cev v naselju (v letu 2015 12 mrtvih v naselju, 4 izven naselja), med drugim tudi na prehodih za pe{ce, kjer so letos umrli trije pe{ci. @al pa je bila med umrlimi pe{ci kar pri {tirih ugotovljena visoka stopnja alkohola v krvi.Glavni vzroki prometnih nesre~ z najhuj{imi posledicami za pe{ce so neupo{tevanje in odvzem prednosti, v veliki meri tudi nepravilnost pe{ca pri pre~kanju vozi{~a (letos 7 mr-tvih) ter neprilagojena oz. prehitra vo`nja voznikov. Najve~ prometnih nesre~ z udele`bo pe{cev se zgodi v jesensko--zimskih mesecih. Pri tem posebej izstopa november. Tudi zato so agencija in ostali vklju~eni dele`niki preventivno--vzgojne aktivnosti v tem in prihodnjih mesecih {e dodatno okrepili.

Posebej ogroèni starej{i pe{ciMed smrtnimi `rtvami pe{cev nadpovpre~no izstopajo starej{i udeleènci. V letu 2015 smo namre~ zabeleìli kar


10 smrtnih `rtev, starih nad 64 let, le-tos je bilo teh è 8. Za ve~jo vidnost in varnost pe{cev je torej potrebno opozoriti na nujno uporabo odsevnih teles in svetlej{ih obla~il ter uporabo prometnih povr{in, ki so namenjene za hojo pe{cev. Na podro~ju osve{~anja pe{cev agencija odli~no sodeluje z lokalnimi sveti za preventivo, nevladnimi organizacijami in verskimi skupnostmi.Skladno s cilji nacionalnega programa in obdobnega na~rta za leti 2015 in 2016 so v agenciji okrepili tako preventivne aktivnosti kot tudi uvedli dodatne ukrepe za umirjanje prometa, isto~asno pa z ostalimi dele`niki zagotavljajo pe{cem prijaznej{o infrastrukturo (hodniki za pe{ce, urejeni prehodi in avtobusna postajali{~a) z na-menom krepitve ve~je varnosti pe{cev. Poleg preventivno-vzgojnih akcij bo potekal tudi okrepljen nadzor policije in mestnih oz. ob~inskih redarstev, ki bodo spremljali pra-vilno ravnanje tako voznikov kot tudi pe{cev v cestnem prometu.Sprejet program aktivnosti nacionalne akcije, ki opredeljuje {tevilne ukrepe pristojnih dràvnih institucij in terenske preventivne akcije v lokalnih skupnostih ter na ve~ kot 230 osnovnih {olah, AVP izvaja dosledno in aktivno, ob tem pa za ve~jo varnost pe{cev spodbu-ja in sofinancira tudi projekte nevladnih organizacij ter sistemsko usposablja predstavnike pristojnih institucij s podro~ja {olskih poti in varnosti pe{cev.

Obmo~na obrtno-podjetni{ka zbornica Maribor je v sklopu projekta C-TEMAlp 30. avgus-ta 2016 uspe{no izvedla panel s podro~ja prenosa lastni{tva podjetij. Na dogodku je poleg podjetij in obrtnikov sodelo-valo devet strokovnjakov iz javnega in zasebnega sektorja, ki se vsakodnevno ukvarjajo s prenosom lastni{tva podjetij.Predstavili so svoje izku{nje in primere dobre prakse. Dogodek je bil organizi-ran v sklopu treh okroglih miz, kjer so strokovnjaki razpravljali in odgovarjali na zastavljena vpra{anja udeleèncev.Obmo~na obrtno-podjetni{ka zborni-ca Maribor je v sodelovanju z vodil-nim partnerjem Zdruènjem zbornic iz regije Veneto (Italija) in sedmimi zbornicami iz Avstrije, Nem~ije, [vice, Francije in Italije lani uspe{no kandidi-rala na razpisu evropskega programa Alpski prostor s projektom CTEMAlp. Z udele`bo v tem mednarodnem projek-tu bo OOZ Maribor pomagala svojim ~lanom pri prenosu lastni{tva podjetij. Projekt predstavlja prilo`nost za nove

PODPORA OBRTNIKOM IN PODJETNIKOM PRI PRENOSU POODJETJA

storitve zbornice, za katere obstaja povpra{evanje in jih bo zbornica lah-ko izvajala v sodelovanju z drugimi regijskimi partnerji tudi po zaklju~ku projekta.Projektne aktivnosti so se pri~ele letos januarja in se bodo zaklju~ile decem-bra 2018. V tem ~asu bo OOZ Maribor organizirala delavnice za zainteresira-ne podjetnike/obrtnike, pomagala pri promociji storitev prenosa podjetij, pri vzpostavitvi skupne spletne platforme za transfer podjetij na mednarodnem nivoju, pri organizaciji info to~k za pomo~ podjetjem (kupci/prodajalci), pri izvedbi prakti~nih primerov pre-nosa podjetij in pri pripravi skupnega dokumenta − stali{~ za oblikovalce po-litik v EU in na nacionalnem nivoju. Kot opazovalec v projektu bo sodelovalo tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.Dogodek je povezovala direktorica OOZ Maribor Leonida Polajnar, ki je uvodno besedo predala predsedniku OOZ Maribor Ale{u Pulku. Uvodoma je vse prisotne pozdravil tudi direktor ob~inske uprave Mestne ob~ine Mari-

bor Simon [trancar, ki je izrazil podpo-ro projektu in zbornici. Med udeleènci so bili obrtniki, podjetniki, predstavni-ki [tajerske gospodarske zbornice ter drugih obmo~nih obrtno-podjetni{kih zbornic.Projekt in terminske plane s cilji je predstavila Leonida Polajnar. Vladimir Rudl iz Mariborske razvojne agencije je predstavil aktivnosti transferja pod-jetij na nivoju dràv Evropske unije in primer spletne platforme transferja podjetij na avstrijskem [tajerskem.

Podpora prenosu druìnskih podjetij na nacionalnem nivojuIda Pra~ek, vodja programa za spodbu-janje druìnskega podjetni{tva SPIRIT, je predstavila aktivnosti javne agencije na podro~ju druìnskih podjetij. Z ak-tivnostmi so pri~eli v leto{njem letu, v teku pa so informativni dnevi, ki bodo organizirani po celi Sloveniji. Nudijo podporo pri na~rtovanju in nasledstvu druìnskih podjetij in v ta namen ̀ elijo oblikovati celovit sistem, ki bo zajemal tudi vav~erje.Predstavnica Obrtno-podjetni{ke zbor-nice Slovenije Tadeja Bu~ar je pove-dala, da je {e veliko potenciala na podro~ju podpornih storitev za obrtni-ke in podjetnike. Predstavila je potek svetovanj pri prenosu podjetij, ki jih


nudi zbornica v sodelovanju z zuna-njimi eksperti. Svetovanja so pla~ljiva. Cena svetovanj, ki jih potrebuje pod-jetnik pri prenosu druìnskega pod-jetja, se giblje med 800 in 3000 evri, odvisno od obsega potrebne pomo~i. Aktivnosti na tem podro~ju bodo v pri-hodnosti tr`no orientirane, poskrbeli pa bodo za osve{~anje in informira-nje ~lanov zbornice. Ker potekajo to-vrstne aktivnosti tudi pri posameznih obmo~nih obrtnih zbornicah bo sode-lovanje lahko zelo koristno.

Pravni postopek prenosa last-ni{tva podjetjaPravni vidik v postopku prenosa podje-tja je predstavil odvetnik Slavko [tepec. Predstavil je postopek priprave na pre-nos lastni{tva, pregled stanja podjetja, pogodbene aktivnosti in osnovne doku-mente, vezane na prenos. Izpostavil je pogodbo o varovanju podatkov, s kate-ro se zunanji strokovnjak zavezuje, da bo vse podatke varoval kot poslovno skrivnost. Predstavil je tudi pogodbe o prodaji deleèv v dru`bi in njene ele-mente.V okviru prve razprave s prisotnimi stro-kovnjaki je bilo poudarjeno, da je pod-pora mikro in malim podjetjem z ni`jim letnim prometom zelo slabo pokrita. Obrtniki v ve~ini {e ne zaupajo spletnim portalom in je poudarek na osebnem svetovanju. Strokovnjaki se sre~ujejo s teàvo zara~unavanja svojih storitev, saj je realna verjetnost resni~ne prodaje podjetja, ~e kupec ni znan, sorazmerno majhna. Za profesionalno vrednotenje podjetja se mikro podjetja v postopku prenosa ne odlo~ajo. Sre~ujejo se tudi z nihanjem odlo~nosti pri prodaji. Zago-tovila, da bo pri{lo do prodaje, pa ni.Obrtnike in podjetnike je z ozave{~anjem potrebno spodbuditi, da o prenosu in nasledstvu za~nejo razmi{ljati ~im prej. V tujini se tovrsten postopek izvaja pribli`no 3 leta, v primeru druìnskega prenosa pa je potrebno z aktivnostmi pri~eti {e prej in poskrbeti tudi za pre-nos znanj in izku{enj ter za morebitno usposabljanje naslednikov. Pri prenosu je pomembno zagotoviti redno in nemoteno nadaljevanje vsako-dnevnih aktivnosti podjetja, saj lahko v nasprotnem primeru v ~asu prenosa lastni{tva kvaliteta podjetja in hkrati tudi vrednost podjetja padeta. Podjetja morajo preìveti, tudi ~e do dejanske predaje v tistem trenutku ne pride. Zelo

pomembno je vklju~iti strokovnjaka, ki mu obrtnik zaupa in ki ga spremlja ter varno pelje skozi proces prenosa. V nekaterih primerih je treba poudariti, da je nujno lo~iti lastni{tvo in vodenje podjetja.Na mo`nost prenosa lastni{tva podjetja je potrebno gledati tudi z vidika iskanja zaposlitve. Z nakupom podjetja si lahko posameznik kupi slu`bo. Hkrati si lahko obrtnik ob predaji in hkratni upokojitvi zagotovi tudi rento.

Upo{tevati je potrebno veliko: davke, ra~unovodski servis obrtnika, pogodbe ipd.Romana Mernik, direktorica Fininvesta d. o. o., je predstavila ra~unovodske in finan~ne vidike v procesu transferja podjetja. Kot zunanja svetovalka je za OOZ Maribor v preteklosti spremljala è kar nekaj obrtnikov v tem procesu. Iz svojih izku{enj je predstavila nekaj pomembnih ra~unovodskih vidikov, ki jih morajo upo{tevati obrtniki in pod-jetniki, ter primere napak, ki se lahko zgodijo. Svojim ~lanom je zbornica te storitve svetovanja nudila brezpla~no.OOZ Maribor sodeluje z Novo KBM na ve~ podro~jih. Mihael Feher, direktor Poslovnega centra vzhodna Slovenija, je predstavil banko in primere, ko se vklju~ijo kot svetovalci v procesu pre-nosa. Igor Muhi~, direktor Sektorja in-vesticijskega ban~ni{tva, pa je poudaril pomembnost obdobja po predaji pod-jetja novemu lastniku. Svojim komiten-tom osebno svetujejo, kako ravnati s sredstvi, ki jih pridobijo s prodajo pod-jetja ali njenega deleà. V drugi razpravi s strokovnjaki in obr-tniki je bilo ugotovljeno, da lahko mi-kro in malim podjetjem ponudimo pregled bilanc podjetja in podporo na

finan~nem podro~ju. Ni pa {e vzposta-vljena naveza slovenskih in tujih (na primer avstrijskih) strokovnjakov na podro~ju prenosa nakupa ali prodaje podjetij. Tovrstno mednarodno sodelo-vanje je predvideno v okviru projekta in s pomo~jo spletne platforme.

V prvi vrsti se je potrebno osre-doto~iti na ~love{ki vidikUro{ Kavs, strokovnjak na podro~ju prenosa druìnskih podjetij z in{tituta M. O. S. T., je v svojem prispevku podal smernice ~love{kega dejavnika v proce-su prenosa lastni{tva. Psiholo{ki faktor-ji, ki vplivajo na poslovne odlo~itve v procesu prenosa, so klju~nega pomena, saj prehod v drugo generacijo preìvi le tretjina podjetij. S tega podro~ja je pred-stavil najpogostej{e napake, na katere obrtniki velikokrat niso pozorni. O pre-nosu dejavnosti za~nejo razmi{ljati tik pred upokojitvijo in se s svojimi nasle-dniki o njihovih pogledih in èljah pre-malo pogovarjajo. Marsikdo razmi{lja zgolj o formalnem prenosu, dejansko pa èli obdràti kontrolo v podjetju.Ob koncu dogodka so se prisotni strinjali, da je potrebno na prenos lastni{tva gledati kot na mo`nost ra-sti, razvoja in inovativnosti. Prenos podjetja predstavlja tudi mo`nost za nove ideje, izbolj{ave in rast podjetja. S svojimi nasledniki morajo lastniki druìnskih podjetij sodelovati skozi vse obdobje delovanja, zbornica pa jim bo posku{ala ponuditi kvalitetno pomo~ in svetovanje. Dodatne informacije v zvezi s projektom C-TEMAlp najdete na sple-tni strani zbornice, kjer vas obve{~amo o vseh aktualnih aktivnostih.

Ur{ka RAFOLT, OOZ Maribor

Obmo~na obrtno-podjetni{ka zbornica Maribor je v sklopu projekta C-TEMAlp organizirala panel na temo ’Prenos lastni{tva podjetij’ Foto: Fotoarhiv OOZ Maribor


KMETIJSTVO IN TURIZEMêbelarstvo je v Sloveniji tra-dicionalna gospodarska dejav-nost. Urejeni slovenski ~ebel-njaki, posejani po na{i deèli, predstavljajo spo{tovanja vre-den odnos ~ebelarjev do na{e marljive kranjske ~ebele. V tujini smo poznani kot deèla odli~nih ~ebelarjev, tuji obisko-valci pa so najve~krat o~arani nad lepo urejenimi ~ebelnjaki, saj tak{nih ni mogo~e videti nikjer drugje po svetu. Drobna plemenita kranjska ~ebela od nekdaj predstavlja simbol marljivosti, od njene dejavnosti v naravi je {e kako odvisno na{e ìvljenje. êbelarji ima-mo mo~no zavest za ohranjanje na{e ~ebele, zato tudi skrbimo, da imajo ~ebele v naravi vse, kar potrebujejo, saj smo nanje ~ustveno navezani. Za njihovo dobro po~utje skrbimo tudi z urejenostjo ~ebelnjakov in njihovih okolic, ki so pogosto zasajene z avtoh-tonimi medovitimi rastlinami, ki ~ebe-lam omogo~ajo dodaten vir medi~ine in cvetnega prahu. êbelarji v ~ebelnjaku poleg dela s ~ebelami pogosto najde-jo tudi mesto za po~itek in sprostitev, saj je znano, da zrak iz ~ebeljega panja ugodno vpliva na po~utje ljudi. Posebno pozornost posve~amo tudi pridobivanju ~ebeljih pridelkov. Pri tem upo{tevamo dobro ~ebelarsko prakso, ki je osnovana na Smernicah dobrih higienskih navad v ~ebelarstvu po na~elih sistema HACCP. Dobra ~ebe-larska praksa je poglavitna pri zagota-vljanju kakovostnih in varnih ~ebeljih pridelkov. êbelarji z udele`bo na

izobraèvanjih in z izvajanjem dobre ~ebelarske prakse skrbijo, da je pride-lava ~ebeljih pridelkov ustrezna. Na izobraèvanjih pridobijo pomembne informacije, ki jim pomagajo pri pri-delavi ~ebeljih pridelkov, kot so ustre-zna urejenost prostorov za to~enje, polnjenje in skladi{~enje ~ebeljih pri-delkov, izbira primerne opreme in pripomo~kov, posod za skladi{~enje in pakiranje, ustrezno ozna~evanje ~ebeljih pridelkov idr. Standard na tem podro~ju je v primerjavi z ostali-mi dràvami zelo visok, saj ponekod smernic dobre ~ebelarske prakse, ki bi ~ebelarjem pomagale pri pridelavi ~ebeljih pridelkov, {e nimajo. S Smer-nicami dobrih higienskih navad je po zadnjih podatkih seznanjenih ve~ kot 80 odstotkov slovenskih ~ebelarjev, ki svoje znanje obnavljajo vsaka tri leta. Ob tem se seznanijo tudi z novostmi na podro~ju zakonodaje, ki se nana{a na proizvodnjo ìvil ìvalskega izvora. Upo{tevanje smernic je zelo pomemb-

no, saj ~ebelar kakovosti pridelanih ~ebeljih pridelkov, ki jih proizvedejo ~ebele, ne more izbolj{ati, z neustre-znim delom jo lahko le poslab{a. Vodenje evidenc iz Smernic dobrih hi-gienskih navad ~ebelarjem pomaga pri la`jem zagotavljanju sledljivosti pride-lanih ~ebeljih pridelkov. Vsak ~ebelar je produktno odgovoren za pridelane ~ebelje pridelke, z oddajanjem ~ebe-ljih pridelkov v kontrolne analize pa skrbi za spremljanje kakovostnih in varnostnih parametrov. êbelarjem je pri njihovem delu v pomo~ tudi Javna svetovalna slu`ba v ~ebelarstvu, ki omogo~a svetovanja s podro~ja tehno-logije ~ebelarjenja, zagotavljanja var-ne hrane in ekonomike. Skrb za higieno pridelave ~ebeljih pri-delkov je izredno pomembna, saj si potro{nik zasluì le najbolj{e. Tega se slovenski ~ebelarji dobro zavedamo in skrbimo, da so ~ebelji pridelki zaupa-nja vredni.

Nata{a LILEK, svetovalka za zagotavljanje varne hrane

SLOVENSKI ÊBELARJI SKRBIMO ZA DOBRO ÊBELARSKO PRAKSO

Foto: Ksenija Dremelj

Septembra smo pri~eli z izgradnjo pregradnega nasipa na vodnem zemlji{~u v gramoznici v Zgornjem Dupleku. Izgradnja le-tega je skladna z mnenjem Zavoda RS za varstvo narave in je predpogoj za pri~etek izva-janja {portnih in rekreativnih ter turisti~nih dejavnosti na obmo~ju gramo-znice, ki jih podrobneje dolo~a sprejet ob~inski podrobni prostorski na~rt. Z izgradnjo nasipa se bo tako na ju`nem delu gramoznice oblikovala t. i. mirna cona oz. naravovarstveni del, saj se obmo~je gramoznice nahaja v Krajinskem parku Drava in delno tudi na obmo~ju Natura 2000.Pregradni nasip bo potekal od vzhodnega dela obmo~ja gramoznice do oto~ka v gramoznici. Po izgradnji nasipa bo severno od le-tega ume{~ena oz. zgrajena vodna vle~nica za smu~anje na vodi. Jasmina PURI^

GRADNJA PREGRADNEGA NASIPA V GRAMOZNICI

Foto: Jasmina Puri~


Slovensko ~ebelarstvo se v mnogih pogledih razlikuje od ~ebelarstva drugih deèl. @e poslikavanje panjskih kon~-nic je posebnost, ki ji ni para v svetu, saj se je pojavila in se s~asoma razvila v pravo ljud-sko umetnost samo na ozemlju, kjer smo ìveli Slovenci, torej v dana{nji mati~ni Sloveniji in delno v zamejstvu v Italiji in na avstrijskem Koro{kem. Kaj je motiviralo na{e prednike pred dvesto leti, da so se lotili poslikave panjev, lahko danes samo ugibamo. Najverjetneje ob~udovanje marljivih ~ebelic, ki so jim bile vzor pridnosti, re-doljubnosti in ljubezni do doma, saj so ga neustra{no branile pred sovra`niki tudi za ceno lastnih ìvljenj. Zato ni ~udno, da najdemo na starih ~ebelnja-kih {e danes kak{en obledel napis, kot je na primer tale: »Ko delo va{e opa-zujem, lenobe svoje se sramujem.« Ali pa: »Po ~ebelah se zgleduj!« Kak{no spo{tovanje so uìvale pri ljudeh ~ebe-le, lahko vidimo tudi na starih ~rno-be-lih fotografijah, ki so nastale v za~etku prej{njega stoletja. Kadar se je hotel ~ebelar fotografirati ob ~ebelnjaku ali ob kak{nem ~ebelarskem opravilu, si je nadel najbolj{o obleko ali celo ljud-sko no{o. êbela tudi ne pogine, kot velja to za ostale ìvali, ampak umre.V pri~ujo~em prispevku se èlim ne-koliko bolj posvetiti slovenskem ljud-skem panju »`nider{i~u« in kranjskem ~ebelnjaku, ki predstavljata dva po-membna elementa na{e kulturne ~ebe-

A@ PANJ IN ÊBELNJAK – SLOVENSKA KULTURNA DEDI[ÎNA

larske dedi{~ine. V drugi polovici 19. stoletja je pri{lo do velikih odkritij in inovacij na vseh podro~jih ~lovekovega ustvarjanja in tudi ~ebelarstvo pri tem ni bilo izvze-to. Pravo revolucijo je pomenil izum panja s premi~nim satjem, ki mu je botroval ameri{ki ~ebelar Langstroth. Zaradi svoje prakti~nosti in enostavno-sti se je kmalu po nastanku leta 1852 raz{iril po vseh ameri{kih zveznih dràvah, nato pa {e po ostalih celi-nah sveta. Danes ga najdemo povsod, tudi v Sloveniji. Njegova velika pred-nost pred ostalimi panjskimi sistemi je v tem, da ga ~ebelar zelo preprosto pove~uje z dodatnimi nakladami in ga tako prilagaja mo~i posamezne ~ebe-lje druìne. Izdela ga lahko vsakdo, ki ima vsaj nekaj osnovnega mizarskega orodja in spretnosti.

Nastanek A@ panjaV Sloveniji se je pojavil v za~etku prej{njega stoletja, vendar se zanj na{i ~ebelarji niso ogreli. Tisti, ki so ga pre-izkusili, so na{li na njem cel kup na-pak. Pritoèvali so se, da je neroden za prevoz, da ~ebele v njem slabo prezimujejo, ker stoji na prostem, da je izpostavljen vremenskim ujmam, da les hitro propade in da ga tuje ~ebe-le rade ropajo. V roke ga je dobil tudi znani vele~ebelar in podjetnik Anton @nider{i~ iz Ilirske Bistrice. Nekaj ~asa ga je preizku{al, nato pa zavrgel s po-dobnimi argumenti kot mnogi ostali ~ebelarji. Toda njegov nemirni, ustvar-

jalni duh ni po~ival. @elel je ustvariti sodoben panj, ki bi zadovoljeval potre-be slovenskih ~ebelarjev in ki bi se na-vezoval na tradicijo. To pomeni, da bi bil prakti~en za prevaànje na pa{e ter da bi se ga lahko zlagalo v ~ebelnjak, kot so nekdaj na{i predniki zlagali kranji~e. Pri snovanju mu je kot vzorec sluìl tako imenovani »listovni« panj nem{kega u~itelja Albertija. Temeljito ga je predelal in ga po ve~letnih po-izkusih leta 1910 kon~no ponudil slo-venski ~ebelarski javnosti. Zanj je napi-sal tudi navodila, v katerih je pojasnil, da nov panj ni idealen, ker idealnega panja ni mogo~e narediti, je pa nepre-kosljiv za prevaànje na pa{e. Kmalu se ga je oprijel naziv »`nider{i~« ali pa A@ panj (skraj{ano Alberti-@nider{i~ev panj), kot ga imenujemo {e danes. V sedemdesetih letih prej{njega stoletja se je med slovenskimi ~ebelarji pojavi-la manj{a skupina nezadovoljneèv, ki je smatrala, da je »`nider{i~« zastarel in da bi bil vendarle è ~as za uvajanje nakladnega sistema panjev, predvsem Langstrotovega, ki ga s kratico imenu-jemo tudi LR panj. To obdobje imenu-jemo tudi ~as »panjske vojne«, ki pa ni prinesla kak{nega ve~jega preobra-ta. A@ panj je danes {e vedno enako priljubljen, kakor je bil pred sto leti. In zanimivo, zanj so se za~eli zadnje ~ase zanimati tudi tuji ~ebelarji. Pred tremi leti je pripeljal v Slovenijo na strokov-no ekskurzijo prvo skupino ~ebelarjev iz Amerike na{ rojak Mark Simonitsch. Obiskali so ve~ na{ih ~ebelarstev in

Ljudsko pripovedni{tvo na panjskih kon~nicah


ko so videli, s kak{no lahkoto opravlja ~ebelar preglede ~ebeljih druìn v A@ panjih in da pri delu lahko celo sedi, da se torej sploh ne utrudi, so navdu{eno vzkliknili: »To je idealen panj za nas starej{e ~ebelarje, ki nas je vedno ve~ − ne samo v Ameriki, ampak po vsem razvitem svetu. Z njim bomo lahko ~ebelarili {e v visoki starosti.«

A@ panji tudi ~ez luò@e prvo leto so uvozili v ZDA zaboj-nik, napolnjen z »`nider{i~i«, ki so jih ameri{ki ~ebelarji kljub visoki ceni dobesedno razgrabili, letos pa je {el ~ez veliko luò è tretji zabojnik na{ih panjev. Prof. Janko Boì~ z Biotehni~ne fakultete v Ljubljani je è drugi~ v zadnjih dveh letih obiskal ameri{ke ~ebelarje in tam predaval o tehniki ~ebelarjenja v na{em panju. Za njiho-ve potrebe je napisal celo priro~nik v angle{~ini. In zadnja novica. Pri piscu teh vrstic se je nedavno mudil polkov-nik Todd A. Scattini, ameri{ki voja{ki ata{e, akreditiran pri ameri{kem veleposlani{tvu v Ljubljani. Povedal je, da bi mnogi ameri{ki voja{ki vete-rani, med katerimi je veliko invalidov, radi ~ebelarili, toda nakladni LR panj

jim tega ne omogo~a. Ko pa je videl fotografijo slovenskega ~ebelarja iz okolice Pivke, ki je brez obeh nog in na vozi~ku uspe{no ~ebelaril z dvaj-setimi A@ panji, je pri{el na idejo, da bi bil slovenski panj idealen tudi za ameri{ke vojne invalide. In {e to: ne samo ameri{ki, zanj se zanimajo tudi {panski, francoski in {e posebej itali-janski ~ebelarji. Za slednje smo imeli letos na Gori{kem è nekaj prakti~nih delavnic, za drugo leto pa jih pripra-vljamo {e ve~. S slovenskimi panji so ozko povezani tudi kranjski ~ebelnjaki. V na{i deèli jih je preko 10.000 in so marsikje pre-poznavni znak Slovenije, podobno ka-kor cerkvice na gri~ih in hribih. êbel-njake so imeli nekdaj tudi v nem{ko govore~ih deèlah − v Avstriji, Nem~iji in [vici, toda pred pol stoletja so za~eli tam uvajati ameri{ki nakladni sistem, ki ne potrebuje skupne varne strehe ~ebelnjaka, zato so ti po~asi izginjali. [e najve~ se jih je ohranilo v [vici, toda tisti se è na zunaj lo~ijo od na{ih, posebej po obliki strehe. Erika Mayr, predsednica ~ebelarskega dru{tva Charlottenburg-Wilmersdorf, enega iz-med 14 ~ebelarskih dru{tev v Berlinu,

pravi, da smo Slovenci lahko sre~ni, ker nam je uspelo ohraniti dragoceno kulturno dedi{~ino na{ih prednikov, kar pa nem{kim zaradi nekak{nega napredka ni bilo dano. êbelnjak predstavlja za ~ebelarja kraj, kamor se rad umakne in kjer se umiri. Vedno ve~ je tak{nih, ki so svoje ~ebelnjake preuredili v nekak{ne api-terapevtske komore, kjer lahko njihovi prijatelji in znanci vdihujejo zdravilen aromati~en zrak, ki veje iz panjev. êbelnjaki torej niso le manj{e ali ve~je hi{ice, v katerih so ~ebele varne pred de`jem, vetrom, mrazom ali po-letno pripeko, ampak postajajo pravi sanatoriji, v katerih se ~lovekov duh in telo dobro po~utita.

Franc [IVIC

AGROEKOLOGIJA ZA ZDRAVO @IVLJENJEIzraz agroekologija se uporab- lja za na~in ìvljenja, kjer upo{-tevamo naravne zakonitosti in svoje ukrepe uskladimo z da-nostmi prostora. Sklicuje se na osnovna ekolo{ka na~ela v konceptualnih okvirih. V tem okviru kmetijstvo ne obstaja kot osamljeni subjekt, ampak kot del ekologije.

Pojma v Sloveniji {e ne poznamo do-bro, saj se {ele uveljavlja, je pa nje-govo uveljavljanje vse bolj odziv na negativne posledice dana{njega vsesplo{nega obremenjevanja okolja in na podnebne spremembe. Je odziv na globalizacijo, ki vse bolj izpodriva prisotnost lokalne podeèlske sku-pnosti v kmetijskem gospodarstvu.Agroekologija je kompleksna trajno-stna kmetijska praksa, ki temelji na ekolo{kih principih za zagotavljanje in vzdrèvanje biotsko pestre kmetij-

ske pridelave, na optimiranju uporabe razpolo`ljivih lokalnih virov, zagota-vljanju ekosistemskih storitev in za-gotavljanju ekonomske upravi~enosti ter socialne pravi~nosti. Obenem zmanj{uje negativne okoljske in soci-alno-ekonomske vplive sodobnih teh-nologij na naravo in ~loveka.

Re~emo lahko, da je agroekologija v praksi prilo`nost za zdravo ìvljenje!

Za uporabo na~el agroekologije v vsakdanjem ìvljenju pa je pomemb-no poznati celostni trajnostni pro- izvodni sistem, ki temelji na tradicio-nalnem znanju in lokalnih izku{njah,

Zemljanka je lahko na{a klet ali podalj{an vrt, saj koristimo energijo zemlje (poleti hladno, pozimi toplo) Foto: Ana Vovk Korè


ter ga nadgraditi z novimi sodobnimi ekolo{kimi, dru`benimi in agronom-skimi znanji. Namen tega pristopa je namre~ tudi ohraniti in izbolj{ati kme-tijsko proizvodnjo, zagotoviti zdravo naravno in bivalno okolje, kakovostno hrano ter omogo~iti samooskrbo lokal-ne skupnosti.

Agroekolo{ki sistem lahko deluje na razli~nih nivojih − tako na nivoju nji-ve, vrta, kmetije, lokalne skupnosti kot tudi celotne regije ali dràve. Bi-stvena agroekolo{ka strategija obli-kovanja stabilnega sistema temelji na vklju~evanju pestrosti v kmetijske povr{ine in lokalno krajino. Pestrost je na nivoju njive ali kmetije razumljena kot vrstna pestrost, kolobarjenje, po-likulturnost namesto monokulturno-sti, gozdno kmetijstvo, kombinacija poljedelstva in ìvinoreje, uporaba rastlin za zeleno gnojenje in zastirke. Na nivoju krajine gre za vzpostavlja-nje in vzdrèvanje sistema zelenih infrastruktur, ki ga sooblikujejo meji-ce, protivetrne bariere, bajerji, pasovi travinja, obvodni in vodni koridorji. Tako vzpostavljeni stabilni in pestri agroekolo{ki sistemi pospe{ujejo izbolj{evanje kakovosti prsti, odpor-nost na bolezni, vi{jo produktivnost pridelkov ter ohranjajo hranilne snovi.

Kot dober primer kori{~enja naravnih danosti, ki jih nudi okolje, je kori{~enje naravne mikroklime v vkopanih (pod-

zemnih) prostorih za shranjevanje (prezimovanje) pridelkov in tudi pride-lavo pridelkov ~ez celo leto.

Alternativni kmetijski sistemi, ki so pravzaprav agroekolo{ke prakse, so med vrtnarji in zagovorniki samo- oskrbno pridelane kakovostne lokalne hrane è dobro poznani in uveljavljeni in se pojavljajo pod imeni, kot so: per-makultura, biodinami~no kmetovanje, naravno kmetovanje, ekoremediacija in gozdno kmetijstvo. Sistemi vklju~ujejo {tevilne razli~ne prakse, ki temeljijo na ekolo{ki vzgoji rastlin, pridelavi in pre-delavi hrane, med kateri-mi so najpomembnej{e kompostiranje, vermi-kompostiranje, polikul-turnost, fermentacija, su{enje in shranjevanje semen, vse pa temelji-jo na naravnih procesih in ciklih za izbolj{anje kmetijske proizvodnje. Prav ti sistemi so ideal-ne prilo`nosti za zelena delovna mesta pred-vsem na podeèlskih obmo~jih, ki bi morala postati oskrbne cone za urbana obmo~ja.

S pomo~jo agroekolo{kih ureditev na vrtu, njivi ali celotni kmetiji se v najve~ji mo`ni meri prilagajamo na-ravnim dejavnikom in koristimo na-

ravne lokalne obnovljive vire. Rabimo naravne vire, kot je son~na energija za ogrevanje vode in za elektriko, zbi-ramo in ponovno rabimo vodne vire, kot sta izvirska voda ali deèvnica, energijo zemlje v zemljanki vklju~imo za shranjevanje semen in pridelkov. S tem zmanj{amo potrebo po zunanjih vnosih energije in zmanj{amo ozi-roma zniàmo obratovalne stro{ke kmetovanja. Uporabimo vi{ke bioma-se za namene kompostiranja in jo po letu dni vrnemo v grede. Kompost bo dodatno zadrèval vlago, posledi~no bomo s tem izbolj{ali kakovost prsti.

Za obrobe gred in druge podporne vrtne elemente lahko uporabimo naravne materiale Foto: Franc Fras

Grede za 365 dni omogo~ajo celoletno pridelavo; pozimi jih pokrijemo, poleti pa izkoristimo delovanje sonca in toplote na rastline Foto: Ana Vovk Korè

Za prekrivanje pridelovalnih povr{in uporabimo zastirko iz sena ali sla-me, ki hkrati prepre~uje rast plevela, zadrùje vlago, izbolj{uje prst, zato tudi strojna obdelava ni potrebna. Za preproste vrtne ureditve, kot so obro-be gred, in za druge podporne vrtne elemente lahko uporabimo reciklirane, naravne materiale. V sistem kmetova-nja vklju~imo tudi koristne organizme, ki jih privabimo z ustrezno urejenimi bivali{~i in viri hrane.

S tovrstnimi in podobnimi agroekolo{kimi pristopi sklenemo krog naravnih procesov na vrtu ali njivi in okrepimo naravni sistem, ga naredi-mo samozadostnega in odpornega na negativne dejavnike, kot so vremen-ske neprilike, {kodljivci in bolezni. In narava nas nagradi s kakovostnej{imi pridelki za bolj zdravo ìvljenje.

Mednarodni center za ekoremediacije, Univerza v Mariboru, FF,

prof. dr. Ana VOVK KOR@E, Janja LU@NIK, univ. dipl. in`. kraj. arh.,

Franc FRAS


KME^KA TR@NICA V DUPLEKU VSAKO SOBOTOPotro{niki se vedno bolj zavedamo pomena uìvanja kvalitetnej{ih kmetijskih pridelkov in pridelkov, pridelanih na bolj sonaraven na~in. Prednost Kme~ke tr`nice Duplek je tudi v tem, da kupec pridelovalce pozna in jim zato tudi la`je zaupa. Na tr`nici ni prekup~evanja, cene so primerljive, pridelki sveì. Sicer pa ponujajo vrtnine, sadje, doma~i med in drugo.

Kme~ko tr`nico Duplek nameravajo traj-no umestiti v prostor. S tem uresni~ujejo vsedràvni program razvoja slovenskega podeèlja in lokalne samooskrbe prebival-stva v tem delu severovzhodne Slovenije.

S svojimi nakupi na Kme~ki tr`nici Duplek podpiramo doma~o, lokalno pridelavo hrane!Tr`nica posluje vsako soboto med 8.−14. uro.

Na za~etku na~rtovanja vrta se sku{amo krajin-ski arhitekti vedno navezati na okolico, ki obdaja vrt in hi{o. Sama narava nam velikokrat ponuja nastavke, ob upo{tevanju katerih se hi{a zlije z vrtom, »naravo« in dodatno nadgradi obstoje~i prostor. Vrt − soìtje ìvali, rastlin in ~loveka, kadar se odlo~imo vrtnariti na naravi prijazen na~in. Pomembno je upo{tevati biotsko raznovrstnost pri zasaditvenem na~rtu. Sama me-nim, da moramo pri oblikovanju in zasajanju vrta v prvi vrsti poznati svoje èlje, upo{tevati, ali jih lahko udejanjimo v prostoru, in tehtno razmisliti, koliko ~asa smo pripravljeni nameniti negi in vzdrèvanju svojega vrta. Pri zasnovi in zasaditvenem na~rtu gredic ali drugih povr{in, ki jih èlimo ozeleniti, razmi{ljamo o videzu rastlin v vsa-kem letnem ~asu. Ob dobrem zasaditvenem na~rtu je te`ko izbrati, v katerem delu leta je vrt najlep{i, tudi kadar govo-rimo o nasadih na terasah, balkonih ali vertikalnih stenah. S premi{ljenim oblikovanjem in primerno izbiro rastlinske-ga gradiva bomo svoj ~as preìvljali v kvalitetnem zelenem prostoru, ki ima velik vpliv na na{e zdravje in dobro po~utje. Preden ve~ina zimzelenih trajnic pade v zimski spanec, ima-mo celo vrsto mo`nosti jesenskih zadnjih cvetov ali zelenih odtenkov na gredicah.Slovenci svojo okolico hi{e zelo radi zasadimo z iglavci vseh barv, oblik in velikosti; zaradi pomanjkanje ~asa, je izgovor. V pisanih, cveto~ih, migetajo~ih in di{e~ih vrtovih ob pravil-nem na~rtovanju prav tako ne bomo dopusta preìvljali med pletjem plevela. Razli~ne plasti rastlin bodo skrbele ena za drugo ter nas v vseh letnih ~asih presenetile s svojo razno-vrstnostjo, uìtni plodovi pa bodo dvignili stopnjo doma~e samooskrbe za nas in na{e koristne prijatelje, ki se bodo naselili na vrt in pomagali pri {kodljivcih namesto fitofarma-cevtskih sredstev.Velika in manj{a drevesa nudijo bivalen prostor za

OKRASNI VRT JE LEPO DELITI IN ZAKAJ RAZNOLIKOST V VRTNEM OBLIKOVANJU PREDSTAVLJA PREDNOST

razmnoèvanje in prezimovanje {tevilnim pticam, ̀ uèlkam in sesalcem. Vrste s svojimi zimskimi plodovi ne poskrbijo le za vizual-no privla~nost vrta, so tudi hrana najrazli~nej{im ìvalim in omogo~ajo preìvetje v zimskih mesecih.Kadar nismo zelo omejeni s prostorom in pustimo rastline rasti brez obrezovanja, nas razveselijo prizori spomladan-skih barv − ameri{ki dren cvetnik (Cornus florida 'Rubra') in glog (Crataegus laevigata 'Paul's Scarlet') v dru`bi ne{tetih lu~k navadnega regrata (Taraxacum officinale). Glog je zdra-vilen in zelo lep okrasen grm v vseh letnih ~asih, a zaradi trnjev tehtno izberemo mesto sajenja. Na voljo so mnoge razli~ne sorte, ki se razlikujejo po barvi cvetov, obliki in ha-bitusu, predvsem ptice se bodo razveselile njegovih rde~ih jesenskih plodov. ê se ho~emo izogniti trnju, a kljub temu ob~udovati ali uporabiti rde~e plodove, potem je rod jerebik prava izbira. Na{i predniki so verjeli, da les jerebike podi zle duhove, kar je lahko zanimivo dejstvo tudi ob uporabi rastline na doma~em vrtu. Privla~ni plodovi jeseni nikakor niso redkost, mini jabolka so lepa dekoracija na drevesih {e dolgo v december, sorta Malus 'Evereste' je znana po odli~ni rodnosti, veje se {ibijo pod teò {tevilnih plodov, med tem ko druge sorte obrodijo le kak{no jabolko ali dve. Malus x zumi 'Golden Hornet' je prav tako okrasna jablana z drobnimi rumenimi plodovi in ozko, pokon~no rastjo. Zasadimo jo lahko na okrasne gredice ali zelenjavni vrt, saj zavzame zelo malo prostora, njena kro{nja je precej tran-sparentna, tako da rastline ali zelenjava pod njeno kro{njo odli~no uspevajo.Ni`je rasto~i, uìtni, nezahtevni in cveto~i so grmi razli~nih sort {ipka. Uspevajo na degradiranih tleh in prena{ajo mo~no son~no pripeko. ê èlimo pergolo ali ograjo ozeleniti z uìtnimi in malce


manj znanimi plodovi, je na voljo neob~utljiva sorta kivija z manj{imi plodovi (Actinidia arguta 'Issai'), majhni in veliki otroci so nad njimi navdu{eni. Plodovi dozorijo v septem-bru, imajo tanek in gladek ovoj, zato jih ni potrebno lupiti. Vinska trta na lepo izdelani in primerno ume{~eni pergoli je elegantna klasika, ki v poletnih mesecih ponuja sen~no pribeàli{~e. Sorte namiznega grozdja ester, palatina in mu{kat blue so znane po odpornosti in okusnih plodovih, odli~no se ob-nesejo tudi brez {kropljenja in so povsem nezahtevne za vzgojo. Milej{e zime so razlog za vse bolj priljubljene mediteran-ske sadne vrste tudi v celinski in vzhodni Sloveniji. Figovci se odli~no znajdejo na dvignjeni terasi in posajeni v zemljo prezimijo veliko bolje kot v loncih. V sveìh figah ~ez pole-tje uìvamo kar z doma~e klopi, za dodatno senco bo po-skrbel srobot, ki se po~asi ovija po jeklenih vrvicah pergole.

Skrbno urejene geometrijske gredice s krvomo~nico v po-drasti, na sredini kvadratov sta ~e{nji − odli~na kombinacija odtenkov zelene in bele.

Mo{ancelj, krivopecelj in carjevi~ so slavne odporne sorte ja-bolk, ki se jih starej{e generacije rade nostalgi~no spominja-jo. Sredi polja cveto~ih trajnic si lahko omislimo »sadovnjak« s starimi sortami. Ob napornem delu na vrtu pa ne pozabimo na po~itek ali prijetno zibanje pod jablanami.

Te`ko govorimo o pravilnih in napa~nih kombinacijah, go-vorimo pa lahko o vrednosti rastlin za ~loveka in ostale upo-rabnike. Dinami~no spreminjanje diverzitete in svoboda od-prtosti, ki jo biodiverziteta potrebuje, nas pripeljeta nazaj k naravi kljub hitremu in zaposlenemu na~inu sodobnega ìvljenja. Raznolikost predstavlja prednost, vrt postane pro-stor relaksacije, druènja in u~ilnica na prostem za majhne in velike.

Klementina TEMENT,dipl. in`. krajinske arhitekture

Sadna drevesa se odli~no znajdejo na okrasnem vrtu, lepo oblikovane gredice, inovativne pergole in zanimive gojitve-ne oblike naredijo svoje.

Foto: Klementina Tement

Foto: Klementina Tement

Na njivi podjetja @ipo Lenart d. o. o. v Zamarko-vi pri Hrastovcu v ob~ini Lenart je potekalo 12. avgusta regijsko tekmovanje ora~ev Podravja 2016. Lepo vremo je privabilo {tevilno publiko. Sodelovali so tudi kmetje iz ob~ine Duplek, ~lani Konjeni{kega dru{tva prijateljev konj Duplek in drugi. Pro-gram prireditve je bil pester. Predstavili so prve faze dela – priprave njive za na{ vsakdanji kruhek − oranje. Poklic kmet (ali proizvajalec hrane, kot mu radi re~ejo) dobiva spet osrednje mesto v slovenski dru`bi.

Organizatorji regijskega tekmovanja ora~ev Podravja 2016 so bili Ob~ina Lenart, KGZS − Zavoda Maribor in Ptuj, PP Agro, Strojni kroèk Klas Lenart, @ipo Lenart in Radio Slovenske gorice. Spremljevalni program s predavanjem, prikaz upora-be sodobnih strojev in {e ~esa. Dogajanje so popestrili tudi starodobni traktorji, ùpani podravskih ob~in pa so zao- rali svojo prvo brazdo s konjsko vprego. Na stojnicah so se predstavili dru{tva in EKO kmetije (iz ob~ine Duplek kmetija Leni~) v organizaciji OVTAR ter drugi.

REGIJSKO TEKMOVANJE ORAÊV PODRAVJA

Priznanja za udele`bo in petindvajsetletno zvestobo (na posnet-ku z desne proti levi: Igor Rapoc, Joè Koro{ec, Marjan Dobnik Martin Dobnik in Vinko Vauhnik ter »mlad nara{~aj kmetov«)

Foto: Franc Fras


Za petindvajsetletno zvestobo pri sodelovanju na regij-skih tekmovanjih ora~ev Podravja sta Joè Koro{ec in Igor Rapoc prejela priznanja. Na tekmovanju ùpani zareèjo prvo brazdo s konjsko vprego. Tudi tokrat je bilo tako. Ora~i Podravja so se v kategorijah obra~alni plug in desni krajnik potegovali za udele`bo na dràvnem tekmovanju v oranju. Krajniki strni{~e, obra~alni plugi strni{~e in starodobniki so bile tekmovalne discipline. Na tekmovanju se obi~ajno ocenjujejo: odpiranje brazd, iz-delava krone, priprava setvenice, razdrobljenost in naleglost brazd, ravnina oranja, izdelava razora, enakomernost vho-dov in izhodov na parcelo. Tako dobimo oceno tekmovalca za zmagovalno uvrstitev. Uspe{ni so bili tekmovalci iz Ra~ in Lenarta (oba SK Ora~ Ra~e) ter iz Srednje{olskega centra Ptuj. Najbolje uvr{~eni gredo naprej na dràvno tekmovanje. Program je s ciljem uspe{nega izvajanja operacij KOPOP (po-sodabljanje navodil) vklju~eval izvedbo delavnice in demon-stracijo izvajanja zahtev operacij (gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak − POZ-NIZI ter konzervirajo~o obdelavo tal − POZ-KONZ).

Starodobni traktor s priklju~kom ZETOR iz 70-ih let, tip 47-18, mo~ motorja 45 KS, last Joèta Horvata iz Pernice Foto: Franc Fras

Tekmovanje je dalo odgovore na marsikatero vpra{anje. Iz-menjava bogatih izku{enj in navezava novih stikov – pove-zovanje sta v kmetijstvu bistvenega pomena. Videti je bilo tudi najsodobnej{o tehnologijo, na{i kmetje gredo v korak s svetovnimi trendi. Z oranjem se za~ne priprava tal (njive) za dobro rast kmetijskih kultur, kar je osnova. Kmetije sledijo razvoju v okviru svojih mo`nosti, kar pa ni vedno dovolj. Svojo vlogo v razvoju kmetijstva bi morala odigrati dràva − z ve~jim vlaganjem v kmetijstvo.Ob tekmovanju so se odvijale {tevilne spremljevalne prire-ditve in predstavitve. Predstavili so se ~lani dru{tva OVTAR in drugi.

Predstavitev EKO kmetije Foto: Franc Fras

Konjeni{ko dru{tvo prijateljev konj Duplek

To dru{tvo se tradicionalno udeleùje prireditve tekmovanj ora~ev è vsa leta. Dru{tvo ima svoj sede` v Dvorjanah in deluje od leta 2002. O njihovem delu in prizadevanjih vemo malo: ob ustanovitvi so se sre~evali s teàvami kot vsako novo dru{tvo. Z marljivim delom so si najprej uredili lastne prostore v Dvorjanah. Imajo aktivno jedro ~lanstva, ki {teje med 26 in 37 prizadevnih ~lanov. Dru{tvo vodi Martin Dobnik.Program dru{tva je bogato zastavljen, sre~ujemo jih na vseh pomembnej{ih prireditvah v doma~i ob~ini, v Maribo-ru, Lenartu in drugod. Sodelujejo na proslavah za ob~inski praznik, povorkah, voro{kem ègnanju idr., organizirajo pri-reditve (pomladansko in jesensko konjenico), tradicionalni vsakoletni blagoslov konj 26. decembra v ùpniji Sv. Martin v Dvorjanah.

Aktivni so zunaj ob~ine, sodelujejo s TD Presmec iz Dolgih Njiv – njihov je prevoz 30 ali ve~ metrskega zelenega veli-kana − presmeca na cvetno nedeljo do cerkve Sv. Ruperta (v Voli~ini). Organizirajo prevoz bera~ev iz Male~nika do Lenta (stara trta), sodelujejo na krajevnih prireditvah v Jurovskem Dolu. Prijateljsko so povezani s Konjeni{kim klubom Luko-vica, kjer jih vsako leto z veseljem pri~akajo. Organizirajo strokovne izlete, obiskali so Lipico, kjer so sodelovali ob praznovanju 450-letnice Kobilarne Lipica, organizirajo izlete na Madàrsko, v [entjernej in drugam. Redno se udeleùjejo prireditev regijskega tekmovanja ora~ev. V dru{tvu imajo nekaj osnovne opreme, prikolico za prevoz ìvali, voz in drugo. Lastnika vpre`nih konj na tekmovanju ora~ev 2016 sta Marjan Duh in Joè Koro{ec. Dru{tvo je v ~asu svojega delovanja dobilo {tevilne nagrade in priznanja.

Predsednik dru{tva Martin Dobnik: za doseène uspehe so zaslu`ni vsi ~lani konjeni{kega dru{tva Foto: Franc Fras

Obdelava tal, oranje, je osnova za pripravo tal. Funkcij rahljanja, me{anja in zra~enja zemlje pa~ ni mogo~e nadomestiti ... Donosnost je v skrbni pripravi njive za bogato jesensko letino. Plodna tla pa ne nastanejo sama od sebe! Slovenskega kmeta podpiramo, ~e sledimo priporo~ilu: »Kupuj slovensko!«

Franc FRAS


KOMUNALAELEKTRO MARIBOR NA^RTUJE V DUPLEKU NOVE NALO@BEV ponedeljek, 12. septembra, je ùpan Ob~ine Duplek, Mitja Horvat, s sodelavkama obiskal Elektro Maribor. S predsedni-kom uprave dru`be Elektro Ma-ribor, mag. Borisom Sovi~em, in z vodjo Obmo~ne enote Maribor z okolico, Mladenom @mavcarjem, so obravnavali investicije Elektro Maribora v elektroenergetsko omre`je na obmo~ju ob~ine Duplek.

V preteklem letu je Elektro Maribor za ureditev elektroenergetskega omre`ja na obmo~ju ob~ine Duplek namenil ve~ kot 100.000 EUR. Med drugim je investicija vklju~evala obnovo 1,5 km srednjenapetostnega in 1,5 km niz-konapetostnega omre`ja ter obnovo

dveh antikorozijsko za{~itenih trans-formatorskih postaj. Transformatorska postaja Sp. Korena 1 na dotrajanem A drogu je bila nadome{~ena s transfor-matorsko postajo na betonskem drogu.

Elektro Maribor na~rtuje v letu 2016 v ob~ini Duplek za 400.000 EUR investi-cij. Ve~ji dele` je namenjen obnovi dalj-novodov. Zaradi posodobitve omre`ja bomo zgradili novo transformator-sko postajo Korena 6. Za vklju~itev le-te v nizkonapetostno omre`je in za sanacijo ostalega nizkonapetostnega omre`ja smo namenili 90.000 EUR.

V letih 2017 in 2018 je za ureditev elektroenergetskega omre`ja na tem obmo~ju predvidenih 500.000 EUR. Za posodobitev daljnovodov in niz-konapetostnega omre`ja imamo tako predvidenih 250.000 EUR, za ureditev napetostnih razmer pa {e 250.000 EUR. Izbolj{anje napetostnih raz-mer na obmo~ju Dvorjan in Ciglenc na~rtujemo z novo transformatorsko postajo Dvorjane 4, na podro~ju Zi-mice pa z novo transformatorsko po-

stajo Zimica 4. êprav je ume{~anje v prostor obvezna sestavina izbolj{anja oskrbe z elektri~no energijo, se pri obeh sre~ujemo s teàvami pri umesti-tvi postaj v prostor. V naslednjih letih na~rtujemo tudi gradnjo nadomestne transformatorske postaje Duplek 3 zaradi pove~anja odjema v stanovanj-skem naselju (nova transformatorska postaja Duplek 5) in novo transforma-torsko postajo Zimica 5, ki bo zgrajena kot povezovalna transformatorska po-staja med Zavr{ko vasjo in transforma-torsko postajo Zimica 2.

Na sre~anju so udeleènci poudari-li pomen medsebojnega sodelovanja pri na~rtovanju, saj je za u~inkovito izvedbo investicij zelo pomembno so-delovanje lokalne skupnosti in dru`be Elektro Maribor, v tem primeru sode-lavcev Obmo~ne enote Maribor z oko-lico in ob~inske uprave Ob~ine Duplek.

Elektro Maribor, OE Maribor z okolico

Ob~ina Duplek pospe{eno gra-di manjkajo~a kanalizacijska omre`ja v delih naselij, kjer je mo`no izvesti priklju~itev na è zgrajeno primarno kanaliza-cijsko omre`je, ki se zaklju~uje preko mostu v Zg. Dupleku na C^N Dogo{e.

Oktobra smo pri~eli z izgradnjo nove sekundarne kanalizacije v delih naselij Zg. Dupleka, v obmo~jih, kjer {e ni bilo javnega kanalizacijskega omre`ja. V 1. fazi bomo v naselju Zapolutke zgradili gravitacijske kanale Z-1, Z-2, Z-3, Z-4 in Z-2.1 v skupni dolìni 1384 m, dva ~rpali{~a (^-1 in ^-2) ter dva tla~na voda (TV-1 in TV-2) v skupni dolìni 371 m oziroma vse skupaj 1755 m nove kanalizacije.

Gradnja sekundarne fekalne kanali-zacije poteka trenutno v desnem vo-znem pasu ob~inske lokalne ceste LC

GRADIMO SEKUNDARNO KANALIZACIJSKO OMRE@JE NA OBMO^JU ZAPOLUTK V ZG. DUPLEKU

Gradnja kanalizacijskega omre`ja v Zapolutkah v obmo~ju ob~inske lokalne ceste LC {t. 081010 ZG. DUPLEK – MALE^NIK Foto: Marjan Topi~


DRU@BENE DEJAVNOSTI

081011 Zg. Duplek–Male~nik, in sicer v smeri od severa proti jugu − od roba meje Ob~ine Duplek z Mestno ob~ino Maribor na severu do priklju~ka na ja{ek obstoje~ega kanala ob dràvni regionalni cesti R3–710, odsek 1292, Maribor−Vurberk−Ptuj v Zg. Dupleku.

V nadaljevanju gradbenih del je pred-videna v obmo~ju izgradnje sekundar-

ne kanalizacije tudi izgradnja novega plo~nika v dolìni skoraj 1000 m. V sedanji fazi gradnje kanalizacije bo omogo~ena priklju~itev na javno ka-nalizacijsko omre`je vsem ob glavni cesti ìve~im gospodinjstvom (teh je pribli`no 40), za vse ostale pa bo priklju~itev mo`na v nadaljnjih fazah gradnje sekundarnih kanalizacijskih krakov na tem obmo~ju, za kar imamo

è pripravljeno gradbeno dokumenta-cijo. Gradbena dela izvaja na javnem razpisu izbran najugodnej{i ponudnik, podjetje Komunala Slovenske gorice d. o. o. iz Lenarta.

Marjan TOPI^

VARNA [OLSKA POTV za~etku {olskega leta 2016/2017 smo tudi v na{i ob~ini skrbeli za varnost ot-rok na poti v {olo in iz nje. V Ob~inskem svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu smo z na~rtovanjem aktivnosti pri~eli è avgusta. Kot obi~ajno smo k sodelovanju po-vabili PGD Korena, PGD Dvorjane in DU Duplek, ki so zagotovili dovolj prostovoljcev, da so v prvih dneh po-uka skrbeli za varnost otrok na poti v {olo in iz nje. Pri tem so nam veliko pomagali tudi policisti s Policijske po-staje Maribor I, ob~asno pa tudi redar-ji Medob~inskega redarstva. Vsem se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje.

Otroci so kot prometni udeleènci ne-predvidljivi, prometne predpise si raz-lagajo po svoje, poleg tega ne zmorejo pravilno oceniti hitrosti in oddaljenosti bliàjo~ega se vozila. Zato moramo za njihovo varnost skrbeti predvsem dru-gi udeleènci v cestnem prometu.

Ob za~etku vsakega {olskega leta je na cesti veliko razigranih otrok, ki {e ne poznajo nevarnosti v pro-metu. Zato je zagotavljanje varno-sti otrok v prvih septembrskih dneh ena najpomembnej{ih nalog vseh, ki se ukvarjamo s prometno varnostjo, seveda pa tudi star{ev in u~iteljev. Na cestah veliko pogosteje kot med po~itnicami sre~ujemo otroke, med njimi se jih mnogo poda v {olo prvi~. Skrb za tiste, ki prvi~ stopajo na {olske poti in ne poznajo nevarnosti, s kate-rimi se lahko sre~ajo na {olski poti in

v vsakdanjem prometu, je izredno po-membna. Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti tudi na u~ence, ki se po dol-gih po~itnicah vra~ajo v {olo in so {e po~itni{ko razigrani. Ocenjujemo, da smo bili uspe{ni, saj se v tem ~asu ni zgodila nobena pro-metna nesre~a, v kateri bi bil udeleèn otrok na poti v {olo ali iz nje. Da bi ohranili dobre prometno-varnostne razmere tudi v prihodnje in pred-vsem varnost otrok v prometu, vsem star{em svetujemo:

- Skozi celo {olsko leto namenite ~im ve~ ~asa prometno-varnostni vzgoji svojih otrok.

- Preverite, kaj va{i otroci znajo in zmorejo − ne le na {olski poti, am-pak tudi na sprehodu, na kolesu ali v avtomobilu.

- Ne pozabite, da dajete z lastnim ravnanjem v prometu zgled svojim otrokom.

- Pri vo`nji z avtomobilom otroke do-sledno zavarujte z varnostnimi pa-sovi oz. glede na starost dosledno uporabljajte ustrezne otro{ke varno-stne sedeè.

- Tudi sami se vedno pripnite z varno-stnim pasom.

- Kot vozniki bodite v okolici {ol {e posebej pozorni na otroke in njiho-vo nepredvidljivost. Temu prilagodi-te hitrost in na~in svoje vo`nje.

Marjan VRBNJAK,predsednik SPVCP

Foto: Marjan Vrbnjak


KAMPIRANJE OB KONCU [OLSKEGA LETAZ otroki, ki obiskujejo u~no pomo~, se ob kon-cu {olskega leta zdaj è tradicionalno odpravi-mo na izlet, ki ga organiziramo pedagoginje, ki z u~enci celo leto delamo. Izlet je prilo`nost, da se spoznamo tudi v druga~ni, izven{olski situa-ciji, otroci se spoznajo med sabo, se druìjo pri druga~nih aktivnostih, predvsem pa pridobijo nove izku{nje in znanja. V leto{njem {olskem letu smo se odlo~ile, da za otroke organiziramo dvodnevno kampiranje s {otori. Za ve~ino otrok je bila to prva tak{na izku{nja.

Skupinska fotografija vseh udeleèncev Foto: Valentina Gaber{ek Jan~i~

Prostor za {otore nam je velikodu{no odstopil Motoristi~ni klub Duplek. [e posebej velika zahvala gre njegovemu predsedniku gospodu Bo{tjanu Knupleù. Skupaj z nekate-rimi ~lani kluba je v lastni reìji pripravil piknik za otroke, pomagali so nam tudi pri pripravi tabornega ognja in se druìli z otroki. Vse je bilo zelo spontano in nena~rtovano, zato nas je njihova gesta {e posebej razveselila.

Na{ kamp Foto: Valentina Gaber{ek Jan~i~

Za otroke je bilo veliko doìvetje, ko smo si pekli kloba-se ob tabornem ognju, ve~ina jih je prvi~ preìvela no~ v {otoru, kjer so si do poznih ur svetili z baterijo, »~vekali« s prijatelji in si pripovedovali stra{ljive zgodbe.

Peka klobas ob tabornem ognju Foto: Valentina Gaber{ek Jan~i~

Za vse je bila no~ zelo kratka, saj so otroci è ob jutranjem svitu pokukali iz {otorov in za~eli igrati nogomet. Zato je è mo~no prijal zajtrk, ki so nam ga pripeljali iz {ole. Po zajtrku smo se pripravili na pohod do gramozne jame v Du-pleku. êprav vsi udeleènci ìvimo ali delamo v kraju, sta bila ve~ini ribnik in okolica gramoznice malo znana. Vsi smo se strinjali, da bi lahko bil prostor, ki je ~udovit in ponuja veli-ko mo`nosti za preìvljanje prostega ~asa, bolj izkori{~en. Zato smo veseli, da so lahko otroci vsaj nekaj trenutkov aktivno preìveli ob tem duple{kem biseru. To so nam omogo~ili ~lani Turisti~nega dru{tva rancarjev in splavar-jev Duplek ter upokojenska sekcija duple{kih ribi~ev. Ran-carji so z rancami vse otroke in spremljevalke popeljali po ribniku, ribi~i pa so otrokom omogo~ili lovljenje rib in jim predstavili ta zanimiv hobi. Za ves trud in pripravljenost na sodelovanje se tudi njim iskreno zahvaljujemo.

Prijetno utrujeni smo se podruìli {e ob sladoledu in nato s polno glavo vtisov od{li proti domu, z mislijo, da prihodnje leto nekaj podobnega ponovimo.

Valentina GABER[EK JANÎ^, O[ Duplek

Lovljenje rib Foto: Valentina Gaber{ek Jan~i~

Z ranco po gramozni jami Foto: Valentina Gaber{ek Jan~i~


VE^GENERACIJSKI CENTER DANica Zahodna Evropa se intenzivno soo~a z nara{~anjem deleà starajo~ih se prebivalcev, ki sicer na eni strani predstavljajo dokaz velikih napredkov pri podalj{evanju ìvljenjske dobe, a na drugi strani velik izziv ekonomski, dav~ni in za-poslovalni politiki zahodnoe-vropskih dràv ter podro~ju socialnega varstva tako »ne-aktivnega« kot aktivnega dela prebivalstva.Ob tem osrednje mesto zgoraj ome-njenega izziva dobiva vpra{anje dol-gotrajne oskrbe starostnikov, ki iz kakr{negakoli razloga ne morejo sami skrbeti za svoje fizi~ne, mentalne in socialne potrebe. Obstoje~i domo-vi za starej{e ob~ane, ki zagotavljajo ve~plastno oskrbo oskrbe potrebnim, »se poslavljajo« iz na~rtov re{evanja izzivov, povezanih s starajo~im se pre-bivalstvom tako na ravni Evropske uni-je kot na ravni Slovenije. Vedno ve~jo veljavo in tudi strokovno ter finan~no podporo dobivajo manj{e, doma~e ustanove, ki ne bodo delovale po vzo-ru bolni{ni~ne oskrbe, temve~ bolj v smeri samostojnosti starostnikov in predvsem v smeri ve~je povezanosti z lokalno skupnostjo. Ob teh ustanovah bodo v prihodnosti skrb za starostnike prevzeli centri za pomo~ na daljavo, pomo~ na domu, dnevni centri, oskr-bovana stanovanja in v tem trenutku

najbolj zaèlena oblika delovanja – medgeneracijski centri, kjer naj bi na razli~ne na~ine sobivale vse generacije lokalne skupnosti.Temelj tovrstnega sobivanja je sku-pno preìvljanje ~asa ob vodenih in strukturiranih dejavnostih. V skladu s svojimi èljami in psihofizi~nimi spo-sobnostmi starostniki sodelujejo v ak-tivnostih otrok.

Ve~generacijski center DANica DuplekVe~generacijski center DANica Duplek, ki je svoja vrata odprl 14. septembra 2016 v prostorih Kulturnega doma v Dvorjanah, bo pod strokovnim vod-stvom in s koordinacijo zaposlenih Doma Danice Vogrinec uporabnikom zagotavljal prostore, strokovno pod-poro in vodene aktivnosti. Uporabniki bodo pomagali soustvarjati program s svojimi predlogi in potrebami, nekateri pa bodo aktivnosti organizirali in vodili povsem samostojno (dru{tva, glasbe-ne skupine, izvajalci razli~nih vadb). V dopoldanskem ~asu bo center »gostil« predvsem starostnike, ki bodo prihaja-li na vodeno telovadbo, druènje, te~aj tujega jezika, u~enje dela s tabli~nim ra~unalnikom, prebiranje knjig, revij in dnevnega ~asopisja (tudi na tabli~nih ra~unalnikih) in na vodene, skupaj z vodstvom {ole in vrtca organizirane oblike skupnega preìvljanja ~asa s pred{olskimi in {olskimi otroci: bralne urice, sprehodi po okolici, igranje mi-selnih iger, kar je za vse vpletene {e posebnega pomena. Center vklju~uje tudi dru{tva, sekcije in posameznike, ki bodo izvajali svoje programe za

starej{e ob~ane. V popoldanskem ~asu bodo potekale aktivnosti, primerne za druge starostne skupine − aktivnosti dru{tev, drugih zdruènj in posame-znikov, ki so namenjene {ir{emu krogu uporabnikov (in vsem starostnim sku-pinam). Mese~ni program je objavljen v prostorih centra in na spletni strani Ob~ine Duplek, prav tako so tam obja-vljene dnevne aktivnosti.Cilji opisanih dejavnosti so predvsem prepre~evanje socialne izklju~enosti starej{ih (vklju~evanje v programe, druènje, u~enje ...), spodbujanje aktivnega na~ina ìvljenja starej{ih, ohranjanje dobrega psihofizi~nega stanja, spodbujanje samostojno-sti, izbolj{anje kakovosti ìvljenja starej{ih, detabuizacija staranja in sta-rosti, spodbujanje strpnosti, medgene-racijskega sodelovanja in spo{tovanja, spodbujanje vseìvljenjskega u~enja, spodbujanje prostovoljstva, pomo~ druìnam pri skrbi za starostnike, izmenjava in prena{anje znanj in izku{enj ter kvalitetno preìvljanje ~asa razli~nih skupin prebivalcev.Ciljna skupina so starej{i, ki so soci-alno izklju~eni ali potrebujejo pomo~ in spodbudo pri vsakdanjem ìvlje-nju, si èlijo aktivno in kvalitetno preìvljati svoj ~as, se povezovati, so-delovati z otroki – prena{ati svoje zna-nje in izku{nje … Po drugi strani pa vklju~ujemo tudi prostovoljce in vsa lokalna dru{tva ter na tak na~in zago-tavljamo sinergijo tudi med lokalnimi dru{tvi. V center pa è sedaj zelo radi priha-jajo tudi otroci, predvsem u~enci po kon~anem pouku, saj sta v centru na

Udeleènci li~kanja koruze Foto: Polona Lah

Spretni prstki Foto: Manuela Strm{ek


voljo mizi za namizni tenis in namizni nogomet. Posebnih pogojev za vklju~itev v pro-grame ni. Medgeneracijski center DANica Duplek v prvi fazi res ponuja razli~ne mo`nosti za starej{e in otroke, vendar smo prepri~ani, da se bo zelo hitro razvil v pravi druìnski medgene-racijski center, kjer se bodo zdruèvale in sodelovale vse generacije. Predvidevamo, da bo center vklju~en v mreò ostalih medgeneracijskih druìnskih centrov, kar podpira tudi dràva in je v ta namen objavila javni razpis za pridobitev evropskih sred-stev za tovrstne mreè. Tako bi center postal del mreè centrov, s ~emer bi bil omogo~en tudi hiter dostop upo-rabnikom centra do storitev mobilne ekipe mreè centrov (mobilna ekipa bo sestavljena iz fizioterapevta, psihiatra, psihologa, medicinske sestre, pravni-ka in ekonomista in bo zagotavljala storitve za uporabnike medgeneracij-skih centrov).Ob~ina Duplek za izvajanje programov centra zagotavlja prostore v Kultur-nem domu Dvorjane. Za~etna sredstva za izvajanje programa zagotavlja izva-jalec Dom Danice Vogrinec, ki se bo s tem programom potegoval za evrop-ska sredstva.

Milena ROPO[A

Li~kanje koruze Foto: Manuela Strm{ek

Z otvoritve Foto: Polona Lah

OTROCI, ROJENI 2010, ZAKORAKALI V [OLO»Za nas se igra je kon~ala, hej, hej, hej, {ola nam bo delo dala, hej, hej, hej …«To je pesem, ki so jo junija letos zape-li otroci, rojeni v letu 2010, ko so za vedno zaprli vrata vrtcu in se poslovili od vzgojiteljic Francke in Katje. âs, ki so ga preìveli v

LETNIK 21 [TEVILKA 3 oktober 2016...{ole. To pridobitev bomo sve~ano predali namenu pred pri~etkom krompirjevih po~itnic, ko bo {olo in na{o ob~ino obiskal tudi predse-dnik dr`ave

Documents