OSNOVNA ŠOLA ......................................................................... LETNA PRIPRAVA NA POUK ZA 1. RAZRED DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE LIKOVNA VZGOJA Šolsko leto 2008/2009 Uitelj(ica): Ljubljana, september 2008 .........................................
129
Embed
Letne priprave VSI-RAZREDI - ucilnica.os-smartnolitija.siucilnica.os-smartnolitija.si/pluginfile.php/5754/mod_resource/... · RAZRED DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE ... Duh, Matjaž, Vrli
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
OSNOVNA ŠOLA .........................................................................
LETNA PRIPRAVA NA POUK
ZA 1. RAZRED DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
LIKOVNA VZGOJA
Šolsko leto 2008/2009
U�itelj(ica): Ljubljana, september 2008 .........................................
Predmet: Likovna vzgoja Razred: 1. a,b
Tedensko število ur: 2
Risanja ~ 16 ur Slikanja ~ 18 ur
Kiparstva ~ 16 ur Grafike ~ 4 ure
Prostorskega oblikovanja ~ 8 ur Obisk Narodne galerije ~ 2 uri
Kombinirana likovna podro�ja za prvi in zadnji uri ~ 4 ure
Letno število ur: 70 Literatura(u�beniki, priro�niki, revije.....): a) za u�ence: LIKOVNE IGRARIJE 1, u�benik za likovno vzgojo v 1. razredu devetletne
osnovne šole (Tonka Tacol), Debora. b) za u�itelja: � Tacol, Tonka, Likovno izražanje – didakti�na izhodiš�a za problemski pouk likovne vzgoje v
devetletni osnovni šoli, Ljubljana: Debora, 2003. � Duh, Matjaž, Vrli� Tomaž, Priro�nik za likovno vzgojo v 1., 2. in 3. razredu devetletke, Rokus. � Tacol, Tonka, Didakti�ni pristop k na�rtovanju likovnih nalog, Izbrana poglavja iz likovne
1991 � Berce Golob, Helena, Likovna vzgoja, Na�ini dela pri likovni vzgoji, Priro�nik za u�itelje na
predmetni stopnji osnovne šole, Ljubljana: DZS, 1993 � �adež, Dragica, Glina, les, papir, kovina, Ljubljana: MK,1983 � �adež Lapajne, Dragica, Od glave do portreta, Modeliranje v glini, Ljubljana: Debora, 2000 � Didek, Zoran, Raziskovanje oblikotvornosti, Ljubljana: DDU Univerzum, 1982 � Golob, Nataša, Umetnost na Slovenskem, Ljubljana: DZS, 1999 � Jerman, Frane, Sprehodi po estetiki, Ljubljana: MK, 1983 � Likovno snovanje, Priro�nik za u�itelje srednjih šol, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1999 � Muhovi�, Jožef, Vstop v likovno logiko I, II, Ljubljana: ALU, 1986 � Revija Likovna vzgoja, Ljubljana: Debora, letniki 1, 2, 3… � Revija Likovne besede, zbirka, Ljubljana: Društvo slovenskih likovnih umetnikov � Vrhunci likovne umetnosti: Cankarjeva založba, 1994 � Umetnost na Slovenskem: Mladinska knjiga, 1998 � Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti: Modrijan, 1998 � Umetnost v zgodovini �loveštva: Državna založba, 1993 � Risanje in slikanje: Tehniška založba Slovenije, 1997
SPLOŠNI CILJI PREDMETA U�enci: - razvijajo interes za razli�ne oblike likovne dejavnosti, - bogate in ohranjajo zmožnost za likovno izražanje, - usvajajo znanje prvin likovne teorije in ostrijo �ut za likovne vrednote, - se seznanjajo z likovnimi izrazili in se usposabljajo za njihovo samostojno uporabo, - ob rokovanju z razli�nimi materiali in orodji razvijajo motori�no spretnost in ob�utljivost, - z oblikovanjem prostorov in kiparskih volumnov razvijajo telesnokiparski odnos in ob�utenje
likovnega prostora, - se seznanjajo z razlikami in povezavami med vizualnim in likovnim svetom, - razvijajo zmožnost opazovanja, predstavljivosti, likovnega mišljenja, likovnega spomina, in
domišljije, - razvijajo likovnoizrazne zmožnosti in ustvarjalnost, - ob likovno dejavnem delu bogatijo emocionalne, socialne in estetske osebnostne kvalitete, - ob ozaveš�anju �ustev razvijajo �ut za lepo, - spoznavajo vlogo in pomen estetskih vizualnih komunikacij v ožjem in širšem okolju, - razvijajo zmožnost doživljanja lepote v naravi in umetninah, - razvijajo �ut do likovnih stvaritev, do nacionalne in splošne �loveške likovne kulturne
dediš�ine, - razvijajo zmožnost oblikovanja meril za kriti�no vrednotenje lastnih del, del vrstnikov ter
stvaritev umetnikov, - razvijajo zmožnost razumevanja razli�nih medijev vizualne kulture in zmožnost vrednotenja
uporabnih predmetov ter likovne problematike v okolju. Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Grafi�na stiskalnica, AV sredstva (LCD projektor, grafoskop), videorekorder, televizor, ra�unalnik z likovnimi programi, pe� za keramiko, ki naj bi bila nameš�ena v samostojnem prostoru, fotoaparat, videokamera. Metode in oblike dela: Metode dela: pogovor, razlaga, demonstracija, prikazovanje, metoda grafi�nih izdelkov. Oblike dela: frontalna, individualna, delo v dvojicah, delo v skupinah.
SPECIALNO DIDAKTI�NA PRIPORO�ILA ZA PRVO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE Otrok se likovno postopoma razvija. Posamezne likovne dejavnosti se pojavijo šele z ustreznim razmerjem psihofizi�nih zmogljivosti. Od 1. do 3. razreda izvaja u�itelj z u�enci likovne naloge z naslednjih likovnih podro�ij: risanje, slikanje, kiparstvo, oblikovanje prostora in grafika. Ker je likovno izražanje na tej starostni stopnji podrejeno u�en�evi predstavi, u�itelj ne vsiljuje shematskih rešitev in dolo�enih likovnih gradenj. Za likovno izražanje izbira enostavne likovne tehnike, pri katerih u�enci spoznavajo zna�ilnosti likovnega materiala, primerna orodja, posebnosti oblikovanja z njimi, posebej pa še pravilno, odgovorno in varno ravnanje z njimi pri vseh likovnih podro�jih. Likovne motive izbira u�itelj tako, da temeljijo na u�en�evih predstavah iz njihovega doživljajskega sveta. Likovnovzgojno delo v 1. razredu predstavlja pridobivanje najosnovnejših likovnih pojmov, usmerjanje spontanega likovnega izražanja in pridobivanje osnovnih likovno izraznih izkušenj, ki jih u�enci v 2. in 3. razredu dopolnjujejo in razširjajo, kajti bogatijo se tako njihove predstave in spoznanja, kakor tudi likovni spomin in domišljija. Cilji reševanja likovnih problemov:
Usvajanje likovnih pojmov Dejavnost usvajanja likovnih pojmov od 1. do 3. razreda temelji na u�iteljevi uspešni motivaciji u�encev z razli�nimi metodami. U�enci spoznavajo posebnosti osnovnih likovnih materialov in orodij, spoznavajo in dojemajo likovna dela umetnikov ter kulturne ustanove, pa tudi razli�ne na�ine likovnega izražanja. Likovno izražanje U�itelj posebej spodbuja u�ence, da samostojno, na samosvoj na�in izrazijo misli z individualnim izrazom. Individualni izraz pa u�itelj bogati s �ustvenim doživljanjem predmetov in pojavov v naravi in s sproš�enostjo u�encev. U�itelj spodbuja u�ence, da raziskujejo posebnosti likovnih materialov in ustreznost orodij, da vnašajo v likovno izražanje lastne zamisli, �utenja in spoznanja. Posebej podpira samozavest in samostojnost u�encev, da se izrazijo na originalen na�in.
Privzgajanje doživljajskih naravnanosti Pri izvajanju likovnih nalog se kaže kot u�en�eva izvirnost in samostojnost. Zato je zelo pomembno, kako u�itelj spodbuja u�ence k likovni dejavnosti, kako posve�a pozornost individualni izraznosti u�encev glede na starostno stopnjo in razvoj �utov in zanimanju za likovno izražanje ter razvoju ustvarjalnosti. VREDNOTENJE U�EN�EVIH IZDELKOV IN ZAPIS DOSEŽKOV Po vsaki kon�ani likovni nalogi u�itelj z u�enci ob razstavljenih, dokon�anih in nedokon�anih likovnih izdelkih vrednoti z u�enci dosežene cilje po izoblikovanih kriterijih, ki izhajajo iz likovne naloge. Napredek posameznega u�enca u�itelj sproti beleži. Sprotni zapisi so tudi izhodiš�e za oblikovanje kon�nega zapisa.
Predmet: Likovna vzgoja Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 1. Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri Likovno podro�je: -------
Likovna naloga (likovni problem): �utila in �uti. Likovna tehnika: ----------
Cilji reševanja likovnih problemov: U�enci: - spoznajo razli�ne vrste �utov
- naštejejo lastnosti posameznih �utov (bližina –tip, okus, daljava – vid, sluh, vonj)
- spoznajo notranji in zunanji svet
U�enci: - razvijajo percepcijske zmožnosti
- vzpodbujajo likovno mišljenje, likovni spomin in domišljijo
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: ........................................ Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri Likovno podro�je: KIPARSTVO
Likovna naloga (likovni problem): Kip in oblikovanje kipa Likovna tehnika:
Standardi znanja: Razlikujejo pojme: prostor, zunaj, znotraj, oblike prostorov: oglat, okrogel, velikosti prostorov: velik, majhen, gibanje v prostoru: spredaj, zadaj, naprej, nazaj, levo desno, poševno, ravno, sestavni deli prostora: tla, stene, strop. Medpredmetne povezave: ..............................................
U�ne metode: Razlaga, pogovor, demonstracija U�ne oblike: Frontalna, delo v dvojicah ali po skupinah
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: ............................................. Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri Likovno podro�je: RISANJE
Likovna naloga (likovni problem): �rta (linija), to�ka in risalo Likovna tehnika: Razli�ni materiali in pripomo�ki za risanje
Cilji reševanja likovnih problemov: - spoznajo posebnosti sledi materialov in pripomo�kov (risal)
- razlikujejo ravne, krive, debele, tanke, dolge, kratke, vodoravne, navpi�ne in poševne �rte
- lo�ijo prekinjene in neprekinjene �rte
- nanizajo razli�ne vrste �rt in to�k z razli�nimi materiali in pripomo�ki
- narišejo podobe predmetov z razli�nimi �rtami in to�kami
- modelirajo figuro z dodajanjem in odvzemanjem ter oblikujejo površino (gladko, hrapavo) - oblikujejo nizanja s kombinacijo ve� naravnih materialov (trši plodovi, storži, kostanj, semena)
- pri oblikovanju figure z dodajanjem in odvzema-
njem razvijajo domiselnost
- pri nizanju naravnih elementov se navajajo na vztrajnost
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: ............................................ Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri Likovno podro�je: GRAFIKA
- ugotovijo razliko v na�inu izražanja z razli�nimi slikovnimi materiali in njihovimi pripomo�ki na velik in majhen format
- s slikarskimi materiali in pripomo�ki, ki puš�ajo tanko sled, naslikajo sliko na majhen format,
- brez predhodno narisane risbe, s slikarskimi materiali in pripomo�ki, ki puš�ajo debelo sled (debeli �opi�i, prsti itn.), naslikajo sliko na velik format
- razvijajo samostojnost v odkrivanju posebnosti izražanja na razli�ne formate in kvalitete slikovnih ploskev
Standardi znanja: Ugotovijo razliko med pojmi: slikovna ploskev, oblika slikovne ploskve, velikost slikovne ploskve. Medpredmetne povezave: .............................................
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: ...........................................
Predmet: Likovna vzgoja Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 1. Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri Likovno podro�je: KIPARSTVO
Likovna naloga (likovni problem): Oblikovanje kipa od celote k detajlom Likovna tehnika: Glina
Cilji reševanja likovnih problemov: - naštejejo sestavne dele �loveškega telesa - naštejejo sestavne dele živalskega telesa - usvojijo pojma celota in sestavni deli kipa - doumejo pojma trdnost in stabilnost kipa
- modelirajo �loveško ali /in živalsko figuro iz enovitega kosa materiala (gline)
- privzgajajo vztrajnost in dopolnjujejo izkušnje pri oblikovanju z mehkimi materiali - se navajajo na odgovorno upoštevanje navodil za pravilno oblikovanje z mehkim materialom
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: ........................................ Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri Likovno podro�je: KIPARSTVO
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: ..................................... Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri Likovno podro�je: RAZLI�NA LIKOVNA PODRO�JA in urejanje likovnih izdelkov Likovna tehnika: Kombinirane likovne tehnike ....................................................................................................................................................... 2 uri likovne vzgoje sta razporejeni za obisk Narodne galerije.
OSNOVNA ŠOLA ....................................................................................
LETNA PRIPRAVA NA POUK
ZA 2. RAZRED DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
LIKOVNA VZGOJA
Šolsko leto 2008/2009
U�itelj(ica): Ljubljana, september 2008 .........................................
Predmet: Likovna vzgoja Razred: 2. a
Tedensko število ur: 2
Risanja ~ 18 ur Slikanja ~ 18 ur
Kiparstva ~ 16 ur Grafike ~ 6 ur
Prostorskega oblikovanja ~ 10 ur Ogled Narodne galerije ~ 2 uri
Letno število ur: 70 Literatura(u�beniki, priro�niki, revije.....):
c) za u�ence: LIKOVNE IGRARIJE 2, u�benik za likovno vzgojo v 2. razredu devetletne osnovne
šole (Tonka Tacol), Debora. d) za u�itelja: � Tacol, Tonka, Likovno izražanje – didakti�na izhodiš�a za problemski pouk likovne vzgoje v
devetletni osnovni šoli, Ljubljana: Debora, 2003. � Duh, Matjaž, Vrli� Tomaž, Priro�nik za likovno vzgojo v 1., 2. in 3. razredu devetletke, Rokus. � Tacol, Tonka, Didakti�ni pristop k na�rtovanju likovnih nalog, Izbrana poglavja iz likovne
1991 � Berce Golob, Helena, Likovna vzgoja, Na�ini dela pri likovni vzgoji, Priro�nik za u�itelje na
predmetni stopnji osnovne šole, Ljubljana: DZS, 1993 � �adež, Dragica, Glina, les, papir, kovina, Ljubljana: MK,1983 � �adež Lapajne, Dragica, Od glave do portreta, Modeliranje v glini, Ljubljana: Debora, 2000 � Didek, Zoran, Raziskovanje oblikotvornosti, Ljubljana: DDU Univerzum, 1982 � Golob, Nataša, Umetnost na Slovenskem, Ljubljana: DZS, 1999 � Jerman, Frane, Sprehodi po estetiki, Ljubljana: MK, 1983 � Likovno snovanje, Priro�nik za u�itelje srednjih šol, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1999 � Muhovi�, Jožef, Vstop v likovno logiko I, II, Ljubljana: ALU, 1986 � Revija Likovna vzgoja, Ljubljana: Debora, letniki 1, 2, 3… � Revija Likovne besede, zbirka, Ljubljana: Društvo slovenskih likovnih umetnikov � Vrhunci likovne umetnosti: Cankarjeva založba, 1994 � Umetnost na Slovenskem: Mladinska knjiga, 1998 � Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti: Modrijan, 1998 � Umetnost v zgodovini �loveštva: Državna založba, 1993 � Risanje in slikanje: Tehniška založba Slovenije, 1997
SPLOŠNI CILJI PREDMETA U�enci: - razvijajo interes za razli�ne oblike likovne dejavnosti, - bogate in ohranjajo zmožnost za likovno izražanje, - usvajajo znanje prvin likovne teorije in ostrijo �ut za likovne vrednote, - se seznanjajo z likovnimi izrazili in se usposabljajo za njihovo samostojno uporabo, - ob rokovanju z razli�nimi materiali in orodji razvijajo motori�no spretnost in ob�utljivost, - z oblikovanjem prostorov in kiparskih volumnov razvijajo telesnokiparski odnos in ob�utenje
likovnega prostora, - se seznanjajo z razlikami in povezavami med vizualnim in likovnim svetom, - razvijajo zmožnost opazovanja, predstavljivosti, likovnega mišljenja, likovnega spomina, in
domišljije, - razvijajo likovnoizrazne zmožnosti in ustvarjalnost, - ob likovno dejavnem delu bogatijo emocionalne, socialne in estetske osebnostne kvalitete, - ob ozaveš�anju �ustev razvijajo �ut za lepo, - spoznavajo vlogo in pomen estetskih vizualnih komunikacij v ožjem in širšem okolju, - razvijajo zmožnost doživljanja lepote v naravi in umetninah, - razvijajo �ut do likovnih stvaritev, do nacionalne in splošne �loveške likovne kulturne dediš�ine, - razvijajo zmožnost oblikovanja meril za kriti�no vrednotenje lastnih del, del vrstnikov ter stvaritev
umetnikov, - razvijajo zmožnost razumevanja razli�nih medijev vizualne kulture in zmožnost vrednotenja
uporabnih predmetov ter likovne problematike v okolju. Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Grafi�na stiskalnica, AV sredstva (LCD projektor, grafoskop), videorekorder, televizor, ra�unalnik z likovnimi programi, pe� za keramiko, ki naj bi bila nameš�ena v samostojnem prostoru, fotoaparat, videokamera. Metode in oblike dela: Metode dela: pogovor, razlaga, demonstracija, prikazovanje, metoda grafi�nih izdelkov. Oblike dela: frontalna, individualna, delo v dvojicah, delo v skupinah.
SPECIALNO DIDAKTI�NA PRIPORO�ILA ZA PRVO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE Otrok se likovno postopoma razvija. Posamezne likovne dejavnosti se pojavijo šele z ustreznim razmerjem psihofizi�nih zmogljivosti. Od 1. do 3. razreda izvaja u�itelj z u�enci likovne naloge z naslednjih likovnih podro�ij: risanje, slikanje, kiparstvo, oblikovanje prostora in grafika. Ker je likovno izražanje na tej starostni stopnji podrejeno u�en�evi predstavi, u�itelj ne vsiljuje shematskih rešitev in dolo�enih likovnih gradenj. Za likovno izražanje izbira enostavne likovne tehnike, pri katerih u�enci spoznavajo zna�ilnosti likovnega materiala, primerna orodja, posebnosti oblikovanja z njimi, posebej pa še pravilno, odgovorno in varno ravnanje z njimi pri vseh likovnih podro�jih. Likovne motive izbira u�itelj tako, da temeljijo na u�en�evih predstavah iz njihovega doživljajskega sveta. Likovnovzgojno delo v 1. razredu predstavlja pridobivanje najosnovnejših likovnih pojmov, usmerjanje spontanega likovnega izražanja in pridobivanje osnovnih likovno izraznih izkušenj, ki jih u�enci v 2. in 3. razredu dopolnjujejo in razširjajo, kajti bogatijo se tako njihove predstave in spoznanja, kakor tudi likovni spomin in domišljija. Cilji reševanja likovnih problemov:
Usvajanje likovnih pojmov Dejavnost usvajanja likovnih pojmov od 1. do 3. razreda temelji na u�iteljevi uspešni motivaciji u�encev z razli�nimi metodami. U�enci spoznavajo posebnosti osnovnih likovnih materialov in orodij, spoznavajo in dojemajo likovna dela umetnikov ter kulturne ustanove, pa tudi razli�ne na�ine likovnega izražanja. Likovno izražanje U�itelj posebej spodbuja u�ence, da samostojno, na samosvoj na�in izrazijo misli z individualnim izrazom. Individualni izraz pa u�itelj bogati s �ustvenim doživljanjem predmetov in pojavov v naravi in s sproš�enostjo u�encev. U�itelj spodbuja u�ence, da raziskujejo posebnosti likovnih materialov in ustreznost orodij, da vnašajo v likovno izražanje lastne zamisli, �utenja in spoznanja. Posebej podpira samozavest in samostojnost u�encev, da se izrazijo na originalen na�in.
Privzgajanje doživljajskih naravnanosti Pri izvajanju likovnih nalog se kaže kot u�en�eva izvirnost in samostojnost. Zato je zelo pomembno, kako u�itelj spodbuja u�ence k likovni dejavnosti, kako posve�a pozornost individualni izraznosti u�encev glede na starostno stopnjo in razvoj �utov in zanimanju za likovno izražanje ter razvoju ustvarjalnosti. VREDNOTENJE U�EN�EVIH IZDELKOV IN ZAPIS DOSEŽKOV Po vsaki kon�ani likovni nalogi u�itelj z u�enci ob razstavljenih, dokon�anih in nedokon�anih likovnih izdelkih vrednoti z u�enci dosežene cilje po izoblikovanih kriterijih, ki izhajajo iz likovne naloge. Napredek posameznega u�enca u�itelj sproti beleži. Sprotni zapisi so tudi izhodiš�e za oblikovanje kon�nega zapisa.
Predmet: Likovna vzgoja Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 2. Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri
Likovno podro�je: RISANJE
Likovna naloga (likovni problem): Risba in razli�nost �rt (linij) Likovna tehnika: Razli�na orodja in materiali za risanje(svin�nik, pero, flomaster...)
Cilji reševanja likovnih problemov: U�enci: - s pomo�jo u�nega sredstva (umetniško delo, izdelek u�enca), pojasnijo razli�nost �rt - naštejejo primere kaj v naravi in okolju vidijo kot razli�ne �rte - razlikujejo �rte, narisane prostoro�no in z razli�nimi pripomo�ki - razlikujejo sklenjeno in nesklenjeno �rto - opišejo posebnosti sklenjene in nesklenjene �rte - pojasnijo pojem risba ob umetniškem delu
U�enci: - rišejo sklenjene in nesklenjene �rte, �rte z geometrijskim orodjem in prostoro�no
- narišejo risbo z motivom s prostoro�no �rto (brez predhodno narisane risbe) in jo obogatijo z razli�nimi �rtami
U�enci: - pridobivajo ob�utek za razli�nost �rt - se navajajo na sproš�eno �rtno izražanje - se navajajo na samostojno izpolnjevanje narisanih ploskev
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: .................................. Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri
Likovno podro�je: SLIKANJE
Likovna naloga (likovni problem): Barve, barvna linija in ploskev, slika Likovna tehnika: Tempera
Cilji reševanja likovnih problemov: - poimenujejo barve - naštejejo osnovne slikarske materiale in pripomo�ke - opišejo posebnosti barvne linije - pojasnijo nastanek barvne ploskve - na umetniškem delu ugotovijo na�in izražanja z barvno linijo in ploskvijo
- naslikajo sliko z barvno linijo in ploskvijo - naslikajo sliko z barvnimi ploskvami
- pridobivajo spretnost za pravilno uporabo barvnih materialov in njihovih pripomo�kov - privzgajajo odgovornost za oblikovanje slike - razvijajo skrb za �istost delovne površine in smiselno uporabo materialov
Standardi znanja: Razlikujejo pojme: barva, barvna linija, barvna ploskev, paleta, slika, slikar, umetniško delo, galerija. Medpredmetne povezave: ................................................
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: ......................................
Predmet: Likovna vzgoja Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 2. Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri Likovno podro�je: KIPARSTVO
Likovna naloga (likovni problem): Kip, kipar Likovna tehnika: Glina in drugi materiali (naravni, odpadni)
Cilji reševanja likovnih problemov: - ob tipanju kipa ugotovijo njegove zna�ilnosti - razložijo pojem kipar - naštejejo kiparske materiale (trde, mehke, teko�e, upogibne) - naštejejo kiparska orodja in pripomo�ke - ob umetniških kipih opišejo material
- oblikujejo polne in votle oblike iz mehkega materiala z odvzemanjem in dodajanjem - sestavijo kiparsko kompozicijo iz trdega materiala (naravnega, odpadnega)
- razvijajo zmožnost dojemanja posebnosti kipa - pridobivajo ob�utljivost za rokovanje z mehkimi in trdimi materiali ter orodji
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: .................................. Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri
Likovno podro�je: PROSTORSKO OBLIKOVANJE
Likovna naloga (likovni problem): Prostor in oblikovanje prostorov Likovna tehnika: Embalaža, kocke, ....
Cilji reševanja likovnih problemov: - naštejejo bivalne prostore in jih opišejo - lo�ijo zunanji prostor od bivalnega prostora - se orientirajo v zunanjem prostoru in bivalnem prostoru - naštejejo zunanje oblike zgradb in notranjih prostorov ter velikosti
- gradijo razli�ne oblike prostorov iz razli�nih materialov na prostem - sestavljajo razli�ne prostorske tvorbe s sestavljenkami
- se navajajo na usvajanje zahtevnejših likovnih pojmov - razvijajo zmožnost samostojnega interpretiranja - privzgajajo smisel za izražanje lastnih idej
Standardi znanja: Opišejo: bivalni prostor, zunanji prostor, notranji prostor, gibanje v notranjem in zunanjem prostoru: levo, desno, poševno, naprej, nazaj, spredaj, zadaj; zunaj, znotraj , ven, noter, blizu, dale�.
Medpredmetne povezave: ..................................... U�ne metode: Razlaga, pogovor, demonstracija U�ne oblike: Frontalna, delo v dvojicah ali skupinah
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: .................................
Predmet: Likovna vzgoja Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 2. Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri Likovno podro�je: GRAFIKA
Likovna naloga (likovni problem): Tiskarstvo, tiskanje, odtis Likovna tehnika: Tisk s pe�atniki in šablonami
Cilji reševanja likovnih problemov: - razložijo pojme tiskarstvo, tiskanje, odtis - naštejejo razli�ne materiale za izdelavo matric - spoznajo postopke za izvedbo najenostavnejših grafi�nih tehnik (tisk s pe�atniki, kolažni tisk, monotipija) - spoznajo tiskarske pripomo�ke (valj�ek, ploš�a za valjanje barve, lopatke, preša) - odkrijejo posebnosti ozna�itve odtisa
- uredijo kompozicijo iz naravnih materialov in jo odtisnejo - tiskajo s samostojno izdelanimi pe�atniki
- razvijajo tipne zmožnosti - se postopoma navajajo na izvajanje postopkov za izvedbo grafi�ne tehnike - se navajajo na samostojno oblikovanje pe�atnika (matrice) - razvijajo ob�utek za red in �istost izdelka
Standardi znanja: Razlo�ijo pojme: tiskarstvo (grafika), tiskanje, odtis, matrica, pe�atnik, materiali za izdelavo matric,. Medpredmetne povezave: ......................................
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: .......................................
Predmet: Likovna vzgoja Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 2. Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri Likovno podro�je: SLIKANJE
Likovna naloga (likovni problem): Mešane barve Likovna tehnika: Tempera
Cilji reševanja likovnih problemov: - spontano spoznajo postopke mešanja barv - pojasnijo razlike med nemešanimi in mešanimi barvami - naštejejo primere nemešanih barv v okolju in naravi - naštejejo primere mešanih barv v okolju in naravi - opišejo barve na umetniških delih
- mešajo barve po predstavljenih postopkih - z mešanimi barvami naslikajo sliko z motivom
- se navajajo na opazovanje razli�ic ene barve na predmetih v okolju ter rast-linah in živalih v naravi - razvijajo ob�utek za postopno mešanje barv - privzgajajo doslednost pri mešanju barv
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: ................................................ Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri Likovno podro�je: KIPARSTVO
Cilji reševanja likovnih problemov: - razumejo pojme: poln, votel, velik, majhen, razgiban, narazgiban; - razložijo pojme: celota, sestavni deli kipa - obnovijo pojma: trdnost in stabilnost kipa
- oblikujejo polne, stati�ne kiparske oblike iz enovitega materiala - oblikujejo razgibane obhodne (prostostoje�e, sede�e, leže�e ... figure) kiparske oblike
- razvijajo ob�utek za tretjo dimenzijo - se navajajo na oblikovanje stabilne in razgibane figure - razvijajo ro�no spretnost pri rokovanju z razli�nimi materiali in orodji
U�ne metode: Razlaga, pogovor, demonstracija U�ne oblike: Frontalna, individualna Didakti�na sredstva in pripomo�ki: .......................................
Predmet: Likovna vzgoja Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 2. Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri Likovno podro�je: PROSTORSKO OBLIKOVANJE
Likovna naloga (likovni problem): Estetska ureditev prostora Likovna tehnika: Razli�ni okraski in embalaža, karton....
Cilji reševanja likovnih problemov: - opišejo opremo v prostoru glede na njen namen - naštejejo materiale za izdelavo pohištva - spoznajo na�ine izdelovanja pohištva (ro�no, strojno) - pojasnijo razli�nost barv v prostoru (živahne, umirjene, svetle, temne ...) - pojasnijo pomen okrasnih predmetov v bivalnem prostoru
- likovno uredijo šolsko u�ilnico (ob novem letu, materinskem dnevu, …..) - iz embalažnih škatel in tanjšega kartona izdelajo opremo za razli�ne bivalne prostore in jo popestrijo z barvami
- pri oblikovanju opreme razvijajo domiselnost - s smiselnim nameš�anjem okrasnih predmetov in izbiro barv razvijajo estetski �ut
Standardi znanja: Razlikujejo pojme: oprema bivalnega prostora, materiali, ro�na in strojna izdelava pohištva, barva v prostoru, okrasni predmeti v prostoru. Medpredmetne povezave: ........................................
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: ........................................ Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri Likovno podro�je: RISANJE
Likovna naloga (likovni problem): �rta, trdi materiali in orodja Likovna tehnika: Razli�ni risarski materiali in orodja
Cilji reševanja likovnih problemov: - naštejejo trde materiale - opišejo posebnosti trdih materialov in orodij - naštejejo risarske podlage - prepoznajo risalo po zna�ilnostih trdih materialov - ob opazovanju umetniških del opišejo zna�ilnosti linij narisanih s trdimi materiali in orodji
- rišejo �rte z razli�nimi trdimi materiali na ustrezne podlage - nizajo in križajo �rte v razli�ni gostoti - narišejo motiv z velikimi podobami in narisane ploskve obogatijo s �rtami
- razvijajo ob�utek za razli�nost sledi trdih materialov - bogatijo smisel za gosto in redko nizanje �rt - privzgajajo vztrajnost - se navajajo na risanje velikih podob
Cilji reševanja likovnih problemov: - poimenujejo trde slikarske materiale - ob umetniških delih opišejo posebnosti posameznega slikarskega materiala (debelina sledi, barva, svetlost ...) - opredelijo pomen ustrezne podlage, njene velikosti, oblike, barve ... - ozna�ijo posebnosti nastanka slike z lepljenjem barvnih ploskev (trganka, rezanka)
- naslikajo sliko na velik format in uporabijo trde materiale, ki puš�ajo široko sled - naslikajo sliko z omejeno paleto barv (dve, tri barve) - oblikujejo kompozicijo z lepljenjem barvnih ploskev
- z uporabo raznovrstnih trdih slikarskih materialov privzgajajo smisel za njihovo razli�no izbiro - privzgajajo ob�utek za povezavo slikarskega materiala in podlage - se navajajo na doslednost in vztrajnost
Standardi znanja: Lo�ijo pojme: trdi slikarski materiali (debelina sledi, barva, svetlost). slikarska podlaga, oblika podlage, velikost formata. Medpredmetne povezave: ..........................................
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: ........................................ Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri Likovno podro�je: KIPARSTVO
Cilji reševanja likovnih problemov: - usvojijo pojme: velik, majhen, visok, nizek, nizanje, ponavljanje, razli�en, enak - na umetniških delih ugotovijo navedene pojme
- v ploš�ice mehkega materiala odtiskujejo razli�ne materiale - ritmi�no oblikujejo kiparske oblike iz ploskovitega materiala
- razvijajo smisel za enakomerno nizanje oblik - se navajajo na samostojnost reševanja likovnega problema - razvijajo domiselnost pri nizanju in oblikovanju razli�nih oblik
Cilji reševanja likovnih problemov: - naštejejo teko�e materiale in orodja - naštejejo primerne podlage za izražanje s teko�imi materiali - opišejo zna�ilnosti linij narisanih s teko�imi materiali in razli�nimi pripomo�ki - ob opazovanju umetniških del (npr. znanih ilustratorjev) primerjajo �rte, narisane s trdimi materiali, s �rtami, narisanimi s teko�imi materiali
- rišejo �rte z razli�nimi teko�imi materiali in razli�nimi pripomo�ki - nizajo in križajo �rte v razli�nih gostotah z razli�nimi debelinami risal - narišejo motiv z velikimi podobami in narisane ploskve obogatijo z detajli in razli�nimi �rtami - narišejo motiv s kombinacijo trdih in teko�ih materialov ter ga �rtno obogatijo - narišejo risbo z uporabo razli�nih materialov na razli�ne velikosti in kvalitete podlage
- razvijajo ob�utek za razli�nost sledi teko�ih materialov - razvijajo zmožnost uporabe razli�nih vrst in debelin pripomo�kov - razvijajo smisel za razli�no nizanje �rt - se navajajo na razli�no kombiniranje trdih in teko�ih materialov - se navajajo na sproš�eno risanje podob
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: ....................................
Predmet: Likovna vzgoja Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 2. Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri Likovno podro�je: SLIKANJE
Likovna naloga (likovni problem): Svetlitev in temnitev barve Likovna tehnika: Tempera
Cilji reševanja likovnih problemov: - lo�ijo svetle in temne barve - dolo�ijo najsvetlejšo in najtemnejšo barvo - opišejo posebnosti svetlih in temnih barv - pojasnijo posebnosti mešanja barve z belo ter �rno
- naslikajo sliko s svetlitvijo in temnitvijo barv
- razvijajo zmožnost svetlitve in temnitve barve - se navajajo na doslednost
Standardi znanja: Razložijo pojme: svetla barva, temna barva, svetlitev barve, temnitev barve. Medpredmetne povezave: ...........................................
U�ne metode: Razlaga, pogovor, demonstracija U�ne oblike: Frontalna, individualna Didakti�na sredstva in pripomo�ki: ...........................................
Predmet: Likovna vzgoja Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 2. Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri Likovno podro�je: PROSTORSKO OBLIKOVANJE
Likovna naloga (likovni problem): Prostor in oblikovanje prostorov Likovna tehnika: Karton, papir...
Cilji reševanja likovnih problemov: - spoznajo delo na�rtovalca prostora (arhitekt)
- oblikujejo razli�ne prostorske tvorbe iz embalažnih škatlic
- privzgajajo smisel za izražanje lastnih idej
Standardi znanja: Opišejo gibanje v notranjem in zunanjem prostoru, obliko in velikost zgradbe, na�rtovalca prostora (arhitekt). Medpredmetne povezave: ...........................................
U�ne metode: Razlaga, pogovor, demonstracija U�ne oblike: Frontalna, delo v dvojicah ali skupinah
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: ........................................... 2 uri likovne vzgoje sta namenjeni ogledu Narodne galerije
OSNOVNA ŠOLA ...........................................................................
LETNA PRIPRAVA NA POUK
ZA 3. RAZRED DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
LIKOVNA VZGOJA
Šolsko leto 2008/2009
U�itelj(ica): Ljubljana, september 2008 .........................................
Predmet: Likovna vzgoja Razred: 3. a,b
Tedensko število ur: 2
Risanja ~ 16 ur Slikanja ~ 20 ur
Kiparstva ~ 14 ur Grafike ~ 6 ur
Prostorskega oblikovanja ~ 12 ur Ogled Narodne galerije ~ 2 uri
Letno število ur: 70 Literatura(u�beniki, priro�niki, revije.....):
e) za u�ence: LIKOVNE IGRARIJE 3, u�benik za likovno vzgojo v 3. razredu devetletne OŠ
(Tonka Tacol), Debora. f) za u�itelja: � Tacol, Tonka, Likovno izražanje – didakti�na izhodiš�a za problemski pouk likovne vzgoje v
devetletni osnovni šoli, Ljubljana: Debora, 2003. � Duh, Matjaž, Vrli� Tomaž, Priro�nik za likovno vzgojo v 1., 2. in 3. razredu devetletke, Rokus. � Tacol, Tonka, Didakti�ni pristop k na�rtovanju likovnih nalog, Izbrana poglavja iz likovne
1991 � Berce Golob, Helena, Likovna vzgoja, Na�ini dela pri likovni vzgoji, Priro�nik za u�itelje na
predmetni stopnji osnovne šole, Ljubljana: DZS, 1993 � �adež, Dragica, Glina, les, papir, kovina, Ljubljana: MK,1983 � �adež Lapajne, Dragica, Od glave do portreta, Modeliranje v glini, Ljubljana: Debora, 2000 � Didek, Zoran, Raziskovanje oblikotvornosti, Ljubljana: DDU Univerzum, 1982 � Golob, Nataša, Umetnost na Slovenskem, Ljubljana: DZS, 1999 � Jerman, Frane, Sprehodi po estetiki, Ljubljana: MK, 1983 � Likovno snovanje, Priro�nik za u�itelje srednjih šol, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1999 � Muhovi�, Jožef, Vstop v likovno logiko I, II, Ljubljana: ALU, 1986 � Revija Likovna vzgoja, Ljubljana: Debora, letniki 1, 2, 3… � Revija Likovne besede, zbirka, Ljubljana: Društvo slovenskih likovnih umetnikov � Vrhunci likovne umetnosti: Cankarjeva založba, 1994 � Umetnost na Slovenskem: Mladinska knjiga, 1998 � Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti: Modrijan, 1998 � Umetnost v zgodovini �loveštva: Državna založba, 1993 � Risanje in slikanje: Tehniška založba Slovenije, 1997
SPLOŠNI CILJI PREDMETA U�enci: - razvijajo interes za razli�ne oblike likovne dejavnosti, - bogate in ohranjajo zmožnost za likovno izražanje, - usvajajo znanje prvin likovne teorije in ostrijo �ut za likovne vrednote, - se seznanjajo z likovnimi izrazili in se usposabljajo za njihovo samostojno uporabo, - ob rokovanju z razli�nimi materiali in orodji razvijajo motori�no spretnost in ob�utljivost, - z oblikovanjem prostorov in kiparskih volumnov razvijajo telesnokiparski odnos in ob�utenje
likovnega prostora, - se seznanjajo z razlikami in povezavami med vizualnim in likovnim svetom, - razvijajo zmožnost opazovanja, predstavljivosti, likovnega mišljenja, likovnega spomina, in
domišljije, - razvijajo likovnoizrazne zmožnosti in ustvarjalnost, - ob likovno dejavnem delu bogatijo emocionalne, socialne in estetske osebnostne kvalitete, - ob ozaveš�anju �ustev razvijajo �ut za lepo, - spoznavajo vlogo in pomen estetskih vizualnih komunikacij v ožjem in širšem okolju, - razvijajo zmožnost doživljanja lepote v naravi in umetninah, - razvijajo �ut do likovnih stvaritev, do nacionalne in splošne �loveške likovne kulturne dediš�ine, - razvijajo zmožnost oblikovanja meril za kriti�no vrednotenje lastnih del, del vrstnikov ter stvaritev
umetnikov, - razvijajo zmožnost razumevanja razli�nih medijev vizualne kulture in zmožnost vrednotenja
uporabnih predmetov ter likovne problematike v okolju. Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Grafi�na stiskalnica, AV sredstva (LCD projektor, grafoskop), videorekorder, televizor, ra�unalnik z likovnimi programi, pe� za keramiko, ki naj bi bila nameš�ena v samostojnem prostoru, fotoaparat, videokamera. Metode in oblike dela: Metode dela: pogovor, razlaga, demonstracija, prikazovanje, metoda grafi�nih izdelkov. Oblike dela: frontalna, individualna, delo v dvojicah, delo v skupinah.
SPECIALNO DIDAKTI�NA PRIPORO�ILA ZA PRVO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE Otrok se likovno postopoma razvija. Posamezne likovne dejavnosti se pojavijo šele z ustreznim razmerjem psihofizi�nih zmogljivosti. Od 1. do 3. razreda izvaja u�itelj z u�enci likovne naloge z naslednjih likovnih podro�ij: risanje, slikanje, kiparstvo, oblikovanje prostora in grafika. Ker je likovno izražanje na tej starostni stopnji podrejeno u�en�evi predstavi, u�itelj ne vsiljuje shematskih rešitev in dolo�enih likovnih gradenj. Za likovno izražanje izbira enostavne likovne tehnike, pri katerih u�enci spoznavajo zna�ilnosti likovnega materiala, primerna orodja, posebnosti oblikovanja z njimi, posebej pa še pravilno, odgovorno in varno ravnanje z njimi pri vseh likovnih podro�jih. Likovne motive izbira u�itelj tako, da temeljijo na u�en�evih predstavah iz njihovega doživljajskega sveta. Likovnovzgojno delo v 1. razredu predstavlja pridobivanje najosnovnejših likovnih pojmov, usmerjanje spontanega likovnega izražanja in pridobivanje osnovnih likovno izraznih izkušenj, ki jih u�enci v 2. in 3. razredu dopolnjujejo in razširjajo, kajti bogatijo se tako njihove predstave in spoznanja, kakor tudi likovni spomin in domišljija. Cilji reševanja likovnih problemov:
Usvajanje likovnih pojmov Dejavnost usvajanja likovnih pojmov od 1. do 3. razreda temelji na u�iteljevi uspešni motivaciji u�encev z razli�nimi metodami. U�enci spoznavajo posebnosti osnovnih likovnih materialov in orodij, spoznavajo in dojemajo likovna dela umetnikov ter kulturne ustanove, pa tudi razli�ne na�ine likovnega izražanja. Likovno izražanje U�itelj posebej spodbuja u�ence, da samostojno, na samosvoj na�in izrazijo misli z individualnim izrazom. Individualni izraz pa u�itelj bogati s �ustvenim doživljanjem predmetov in pojavov v naravi in s sproš�enostjo u�encev. U�itelj spodbuja u�ence, da raziskujejo posebnosti likovnih materialov in ustreznost orodij, da vnašajo v likovno izražanje lastne zamisli, �utenja in spoznanja. Posebej podpira samozavest in samostojnost u�encev, da se izrazijo na originalen na�in.
Privzgajanje doživljajskih naravnanosti Pri izvajanju likovnih nalog se kaže kot u�en�eva izvirnost in samostojnost. Zato je zelo pomembno, kako u�itelj spodbuja u�ence k likovni dejavnosti, kako posve�a pozornost individualni izraznosti u�encev glede na starostno stopnjo in razvoj �utov in zanimanju za likovno izražanje ter razvoju ustvarjalnosti. VREDNOTENJE U�EN�EVIH IZDELKOV IN ZAPIS DOSEŽKOV Po vsaki kon�ani likovni nalogi u�itelj z u�enci ob razstavljenih, dokon�anih in nedokon�anih likovnih izdelkih vrednoti z u�enci dosežene cilje po izoblikovanih kriterijih, ki izhajajo iz likovne naloge. Napredek posameznega u�enca u�itelj sproti beleži. Sprotni zapisi so tudi izhodiš�e za oblikovanje kon�nega zapisa.
Predmet: Likovna vzgoja Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 3. Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri Likovno podro�je: RISANJE
Likovna naloga (likovni problem): �rta (linija) in risba Likovna tehnika: Razli�ni risarski materiali in orodja
Cilji reševanja likovnih problemov: U�enci: - obnovijo pojme: �rta (linija) – prostoro�na, narisana s pripomo�ki, ravna, kriva, vodoravna, navpi�na, poševna, kratka, dolga, tanka, debela, sklenjena, nesklenjena; - naštejejo primere kaj v naravi in okolju vidijo kot �rto - na izdelkih vrstnikov in umetniških delih razlikujejo razli�nost �rt in pojasnijo pojem risba
U�enci: - bogatijo ob�utek za razli�nost �rt - se navajajo na opazovanje razli�nih �rt na izdelkih vrstnikov in umetniških delih - se navajajo na prostoro�no in sproš�eno �rtno izražanje
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: ............................................ Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri
Likovno podro�je: SLIKANJE
Likovna naloga (likovni problem): Barvna ploskev, slika Likovna tehnika: Tempera in barvni papir
Cilji reševanja likovnih problemov: - opredelijo pojem slika in ga razlikujejo od risbe - pojasnijo nastanek barvne ploskve s teko�imi in trdimi materiali - opišejo postopke slikanja slike - pojasnijo posebnosti prekrivanja barvnih ploskev - obnovijo posebnosti nastanka slike z lepljenjem barvnih ploskev - razvrš�ajo umetniška dela na slike in risbe
- naslikajo sliko s poslikavo vse slikovne podlage - oblikujejo kompozicijo s trganjem ali izrezovanjem barvnih ploskev in lepljenjem
- privzgajajo ob�utek za komponiranje barvnih ploskev - se navajajo na poslikavo celotne slikovne površine - razvijajo vztrajnost pri poslikavi upodobljenih ploskev
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: .........................................
Predmet: Likovna vzgoja Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 3. Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri Likovno podro�je: KIPARSTVO
Likovna naloga (likovni problem): Kip, kiparski materiali in orodja Likovna tehnika: Glina in drugi materiali
Cilji reševanja likovnih problemov: - ob tipanju risbe, slike in kipa ugotavljajo razlike - opišejo zna�ilnosti kipa - naštejejo trde, mehke, teko�e, upogibne, ploske kiparske materiale - lo�ijo naravne in umetne materiale - spoznajo preprosta orodja in pripomo�ke ter na�ine obdelave enostavnih materialov - ob umetniških kipih dolo�ajo spoznane materiale, orodja in na�ine obdelave
- oblikujejo kip iz mehkega materiala - oblikujejo kiparsko tvorbo s sestavljanjem odpadnega materiala - iz upogibnega materiala oblikujejo figuro
- razvijajo prostorske predstave - razvijajo zmožnost za oblikovanje z mehkimi, upogibnimi in s trdimi materiali ter orodji - razvijajo ro�ne spretnosti - se navajajo na samostojno komponiranje razli�nih plasti�nih oblik
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: ........................................... Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri Likovno podro�je: PROSTORSKO OBLIKOVANJE
Likovna naloga (likovni problem): Prostor in gradnja prostorov Likovna tehnika: Odpadni in drugi materiali
Cilji reševanja likovnih problemov: - lo�ijo zunanji in notranji prostor - naštejejo oblike zgradb in opišejo velikosti - obnovijo orientacijo v prostoru - spoznajo delo na�rtovalca zgradb (arhitekt) - spoznajo razli�ne gradbene materiale - spoznajo pojem stabilnost in trdnost zgradbe
- na prostem gradijo razli�ne prostorske oblike iz razli�nih materialov - iz odpadnega materiala sestavljajo razli�ne oblike in velikosti zgradb
- razvijajo smisel za oblikovanje prostorskih tvorb - se navajajo na cenjenje naravni gradbenih materialov - razvijajo ob�utek za oblikovanje stabilne zgradbe
Standardi znanja: Razložijo pojme: prostor (zunanji, notranji), na�rtovalec prostorov (arhitekt), oblika, velikost zgradbe, gradbeni materiali, naravni gradbeni materiali, trdnost, stabilnost zgradbe. Medpredmetne povezave: ..............................................
U�ne metode: Razlaga, pogovor, demonstracija U�ne oblike: Frontalna, delo v dvojicah
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: ..............................................
Predmet: Likovna vzgoja Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 3. Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri Likovno podro�je: GRAFIKA
Cilji reševanja likovnih problemov: - obnovijo pojem tiskarstvo (grafika) - razložijo pojma šablona, matrica, odtis - naštejejo enostavne materiale za izdelavo matric - se seznanijo z delom umetnika grafika in pojmom ro�no tiskanje - razložijo razliko med risbo, sliko in grafiko - na umetniških grafikah razložijo ozna�itev grafike
- oblikujejo ritmi�no kompozicijo iz naravnih materialov in jo odtisnejo
- pri izdelavi matric razvijajo ro�ne spretnosti - razvijajo domiselnost pri kombiniranju razli�nih materialov - razvijajo smisel za ritmi�no razporejanje razli�nih oblik - privzgajajo odnos do vrednosti umetniške grafike
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: .......................................... Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri Likovno podro�je: RISANJE
Likovna naloga (likovni problem): Postopek risanja risbe, risarski materiali in format Likovna tehnika: Kreda, flomaster, tanek �opi�, debel �opi�...
Cilji reševanja likovnih problemov: - naštejejo trde in teko�e risarske materiale in njihova orodja - opišejo zna�ilnosti �rt, narisanih s trdimi in teko�imi materiali - na primerih risb vrstnikov in umetniških del spoznajo posebnosti razli�nih formatov - opišejo povezanost for-mata in risarskih materialov (debela �rta – velik format, tanka �rta – majhen format) - obnovijo postopek risanja risbe od celote k posameznostim
- narišejo risbo po postopku od celote k detajlu na velik format z materialom, ki puš�a debelo sled in z materialom, ki puš�a tanko sled
- razvijajo zmožnost sproš�enega risanja risb z razli�nimi materiali in njihovimi pripomo�ki - privzgajajo smisel za kombiniranje razli�nih sledi risal in formatov - razvijajo zmožnost samostojnega risanja risbe od celote k detajlom
Standardi znanja: Utrdijo pojme: trdi in teko�i risarski materiali, risarska orodja, narisana ploskev (celotna ploskev, posamezni deli), risanje od celote k posameznostim, format risbe. Medpredmetne povezave: ....................................
Cilji reševanja likovnih problemov: - naštejejo poznane teko�e in trde slikarske materiale in pripomo�ke - opišejo posebnosti poznanih slikarskih materialov in orodij - spoznajo nove slikarske materiale in njihovo pravilno uporabo pri izvajanju tehnik - razlikujejo oblike po svetlosti in barvi - na umetniških delih ugotovijo uporabljene slikarske materiale in orodja
- naslikajo sliko s trdimi slikarskimi materiali - naslikajo sliko s teko�imi slikarskimi materiali - naslikajo sliko v kombinirani slikarski tehniki
-razvijajo zmožnost za uporabo razli�nih slikarskih materialov in njihovih pripomo�kov - razvijajo spretnost za pokrivanje barvnih ploskev - se navajajo na samostojno izvajanje postopkov razli�nih slikarskih tehnik
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: .......................................... Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri Likovno podro�je: KIPARSTVO
Likovna naloga (likovni problem): Gradnja kipa Likovna tehnika: Glina in drugi materiali
Cilji reševanja likovnih problemov: - utrdijo pojma: celota, sestavni deli kipa - pojasnijo pojme: razgiban, narazgiban kip, obhodni kip; votel, poln, velik, majhen - obnovijo pojma: trdnost in stabilnost kipa - se seznanijo z možnostmi odvzemanja in dodajanja kiparskih materialov - razlikujejo samostojen in sestavljen kip - usvojene pojme obrazložijo ob umetniških kipih
- oblikujejo stabilne kipe po na�inu od celote k posameznostim - oblikujejo razgibane samostojne in sestavljene obhodne kipe
- razvijajo ob�utljivost za plasti�nost - se navajajo na upoštevanje postopkov pri oblikovanju kipa - razvijajo zmožnost za razumevanje pojmov trdnost in razgibanost kipa - razvijajo ro�no spretnost pri gradnji kipa od celote k detajlom
U�ne metode: Razlaga, pogovor, demonstracija U�ne oblike: Frontalna, individualna Didakti�na sredstva in pripomo�ki: ............................................
Predmet: Likovna vzgoja Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 3. Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri Likovno podro�je: PROSTORSKO OBLIKOVANJE
Likovna naloga (likovni problem): Notranji prostor Likovna tehnika: Embalaža in drugi materiali
Cilji reševanja likovnih problemov: - pojasnijo sestavne dele prostora (tla, stene, strop) - opišejo oblike prostorov - opredelijo namembnost prostorov - opišejo razli�nost razporeditve prostorov - spoznajo ustrezne materiale za zdravo življenje v prostorih
- iz enovitega, ploskovitega materiala oblikujejejo razli�ne oblike notranjih prostorov - iz ve�jih embalažnih škatel in uporabnih predmetov zgradijo notranje prostore - iz odpadnega materiala oblikujejo enostavne in sestavljene prostore
- krepijo zavest o urejenem zunanjem in notranjem prostoru - razvijajo smisel za oblikovanje razli�nih prostorov - razvijajo ob�utek za smiselno razporejanje prostorov
Standardi znanja: Usvojijo pojme: prostor (tla, stena, strop), razli�nost oblikovanih prostorov, namen oblikovanih prostorov, razporeditev prostorov, zdravi, naravni materiali. Medpredmetne povezave: ............................................
Cilji reševanja likovnih problemov: - obnovijo pojem tiskarstvo (grafika) - razložijo pojma šablona, matrica, odtis - naštejejo enostavne materiale za izdelavo matric - se seznanijo z delom umetnika grafika in pojmom ro�no tiskanje - razložijo razliko med risbo, sliko in grafiko - na umetniških grafikah razložijo ozna�itev grafike
- narišejo motiv in izdelajo matrico iz gladkih in hrapavih materialov ter jo odtisnejo
- pri izdelavi matric razvijajo ro�ne spretnosti - razvijajo domiselnost pri kombiniranju razli�nih materialov - razvijajo smisel za ritmi�no razporejanje razli�nih oblik - privzgajajo odnos do vrednosti umetniške grafike
Cilji reševanja likovnih problemov: - naštejejo primere razli�nih �rtnih ploskev v okolju in naravi - opišejo obliko, smer, debelino in dolžino �rt - primerjajo primere �rtnih ploskev v okolju in naravi ter �rtno izpolnjenih ploskev na umetniških delih in izdelkih u�encev
- narišejo motiv z velikimi oblikami in jih �rtno obogatijo - narišejo motiv v kombinaciji razli�nih materialov in ploskve �rtno obogatijo
- razvijajo zmožnost opazovanja primerov �rtnih ploskev v naravi in okolju - bogatijo smisel za �rtno izpolnjevanje ploskev - privzgajajo vztrajnost - se navajajo na risanje velikih podob
Standardi znanja: Naštejejo in opišejo pojme: �rtna ploskev v okolju in v naravi, �rtno izpolnjena ploskev, nizanje in križanje �rt.
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: ................................................ Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri Likovno podro�je: SLIKANJE
Likovna naloga (likovni problem): Mešane barve Likovna tehnika: Tempera
Cilji reševanja likovnih problemov: - poimenujejo barve in njihove razli�ice - obnovijo zna�ilnosti ne-mešanih (�istih) in mešanih barv na paleti - utrdijo postopke mešanja barv - poiš�ejo primere �istih in mešanih barv v okolju, naravi in na umetniških delih
- mešajo barve po predstavljenih postopkih - z mešanimi barvami naslikajo sliko z motivom
- razvijajo zmožnost lo�evanja �iste in mešane barve - razvijajo ob�utek za mešanje barv po postopkih - privzgajajo vztrajnost in doslednost pri mešanju barv - razvijajo barvno domišljijo
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: ..........................................
Predmet: Likovna vzgoja Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 3. Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri Likovno podro�je: KIPARSTVO
Likovna naloga (likovni problem): Vrste kipov Likovna tehnika: Glina
Cilji reševanja likovnih problemov: - pojasnijo zna�ilnosti obhodnega kipa ob umetniških delih - spoznajo posebnosti kipa , ki izhaja iz ploskve - opredelijo pojme: izbo�ena in vbo�ena oblika, nizek, visok, vdolbljen, vtiskovanje - spoznajo zna�ilnosti oblikovane površine kipa - ob umetniških stvaritvah odkrivajo posebnosti nizanja elementov razli�nih oblik in velikosti
- z dodajanjem mehkega materiala enakomerno nizajo elemente razli�nih oblik in velikosti - v ploš�ice mehkega materiala oblikujejo motiv z izbo�enimi figurami in razli�no obdelajo oblikovane ploskve - iz ploskovitega materiala ritmi�no oblikujejo kiparske oblike
- se navajajo na samostojnost in doslednost pri oblikovanju kiparskih oblik - razvijajo smisel za ritmi�no razporejanje oblik - razvijajo domiselnost v izponjevanju kiparskih površin
Standardi znanja: Prepoznajo pojme: obhodni kip, kip, ki izhaja iz ploskve, izbo�ena, vbo�ena oblika, nizek, visok, vdolbljen, vtiskovanje, površina kipa, nizanje elementov razli�nih oblik, velikosti. Medpredmetne povezave: ...................................................
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: ................................................... Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri Likovno podro�je: PROSTORSKO OBLIKOVANJE
Likovna naloga (likovni problem): Uporabna in likovna ureditev notranjega prostora Likovna tehnika: Okraski in karton ter papir...
Cilji reševanja likovnih problemov: - glede na namembnosti opišejo opremo v razli�nih prostorih - opišejo pomen naravnih materialov za zdravo življenje - pojasnijo pomembnost svetlobe, zra�nosti, velikosti prostorov - ob fotografijah likovno urejenih prostorov pripovedujejo o uporabi barv v prostorih in opišejo pomen okrasnih predmetov v prostorih
- iz enovitega materiala oblikujejo okrasne predmete in likovno uredijo u�ilnico - iz enovitega materiala zgradijo razli�ne prostore in jih pobarvajo po lastni zamisli
- razvijajo zavest o pomembnosti urejenega in zdravega bivalnega prostora - se navajajo na smiselno izbiro barv v prostoru in okrasnih predmetov
Standardi znanja: Usvojijo pojme: uporabnost prostora, naravni material, svetlost in zra�nost prostora, barva v prostoru, okrasni predmeti Medpredmetne povezave: ..........................................
Cilji reševanja likovnih problemov: - obnovijo pojem tiskarstvo (grafika) - razložijo pojma šablona, matrica, odtis - naštejejo enostavne materiale za izdelavo matric - se seznanijo z delom umetnika grafika in pojmom ro�no tiskanje - razložijo razliko med risbo, sliko in grafiko - na umetniških grafikah razložijo ozna�itev grafike
- izdelajo pe�atnike iz naravnih materialov in jih odtiskujejo
- pri izdelavi matric razvijajo ro�ne spretnosti - razvijajo domiselnost pri kombiniranju razli�nih materialov - razvijajo smisel za ritmi�no razporejanje razli�nih oblik - privzgajajo odnos do vrednosti umetniške grafike
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: ............................................... Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri Likovno podro�je: RISANJE
Likovna naloga (likovni problem): Svetlo in temno �rtno izpolnjena ploskev Likovna tehnika: Svin�nik, flomaster, ....
Cilji reševanja likovnih problemov: - pojasnijo smisel �rtnega izpolnjevanja narisanih ploskev - pojasnijo nastanek svetle in temne ploskve s pomo�jo nizanja in križanja �rt - odkrivajo svetle in temne ploskve ter opišejo posebnosti na primerih umetniških del
- nizajo in križajo �rte v razli�nih gostotah - narišejo motiv in ga obogatijo s svetlimi in temnimi �rtnimi ploskvami
- razvijajo smisel za razli�no nizanje in križanje �rt - razvijajo ob�utek za enakomerno razporejanje svetlih in temnih ploskev po formatu risbe - ob �rtnem izpolnjevanju ploskev razvijajo samostojnost in vztrajnost
Cilji reševanja likovnih problemov: - se seznanijo s pojmom nizanje (enakomerno razporejanje) barvnih elementov - spoznajo na�ine nizanj elementov (oblika, velikost, barva) - v naravi in okolju poiš�ejo primere nizanj elementov po obliki, velikosti in barvi - se seznanijo s pojmom krasitev predmetov (okrasek)
- s teko�imi ali trdimi slikarskimi materiali oblikujejo enakomerna ritmi�na zaporedja - s trganjem ali izrezovanjem elementov po obliki, velikosti in barvi oblikujejo ritmi�no kompozicijo
- privzgajajo ob�utek za enakomerno nizanje elementov - pridobivajo smisel za kombiniranje elementov po barvi, obliki in velikosti - se navajajo na doslednost in vztrajnost
Standardi znanja: Opišejo pojme: ponavljanje, enakomerno nizanje elementov, oblika elementov, velikost elementov, barva elementov, krasitev predmetov, okrasek. Medpredmetne povezave: .................................................
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: ................................................. Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri Likovno podro�je: KIPARSTVO
U�ne metode: Razlaga, pogovor, demonstracija U�ne oblike: Frontalna, individualna Didakti�na sredstva in pripomo�ki: ...............................................
Predmet: Likovna vzgoja Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 3. Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri Likovno podro�je: SLIKANJE
Likovna naloga (likovni problem): Svetlitev in temnitev barve Likovna tehnika: Tempera
Cilji reševanja likovnih problemov: - naštejejo svetle in temne barve - poiš�ejo primere svetlih in temnih barv v naravi in okolju - obrazložijo lastnosti najsvetlejše in najtemnejše barve - pojasnijo svetljenje in temnenje barv
- naslikajo sliko s svetlitvijo in temnitvijo ene barve - oblikujejo kompozicijo na ve�ji format s svetlenjem in temnenjem ve� barv
- razvijajo zmožnost samostojnega svetlenja in temnenja barv - se navajajo na postopno mešanje barv - razvijajo ob�utek za stopnjevanje svetlosti in temnosti barv
Standardi znanja: Razumejo pojme: svetla barva, temna barva, najsvetlejša, najtemnejša barva, svetlitev barve, temnitev barve. Medpredmetne povezave: .................................................
1991 � Berce Golob, Helena, Likovna vzgoja, Na�ini dela pri likovni vzgoji, Priro�nik za u�itelje na
predmetni stopnji osnovne šole, Ljubljana: DZS, 1993 � �adež, Dragica, Glina, les, papir, kovina, Ljubljana: MK,1983 � �adež Lapajne, Dragica, Od glave do portreta, Modeliranje v glini, Ljubljana: Debora, 2000 � Didek, Zoran, Raziskovanje oblikotvornosti, Ljubljana: DDU Univerzum, 1982 � Golob, Nataša, Umetnost na Slovenskem, Ljubljana: DZS, 1999 � Jerman, Frane, Sprehodi po estetiki, Ljubljana: MK, 1983 � Likovno snovanje, Priro�nik za u�itelje srednjih šol, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1999 � Muhovi�, Jožef, Vstop v likovno logiko I, II, Ljubljana: ALU, 1986 � Revija Likovna vzgoja, Ljubljana: Debora, letniki 1, 2, 3… � Revija Likovne besede, zbirka, Ljubljana: Društvo slovenskih likovnih umetnikov � Vrhunci likovne umetnosti: Cankarjeva založba, 1994 � Umetnost na Slovenskem: Mladinska knjiga, 1998 � Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti: Modrijan, 1998 � Umetnost v zgodovini �loveštva: Državna založba, 1993 � Risanje in slikanje: Tehniška založba Slovenije, 1997
SPLOŠNI CILJI PREDMETA U�enci: - razvijajo interes za razli�ne oblike likovne dejavnosti, - bogate in ohranjajo zmožnost za likovno izražanje, - usvajajo znanje prvin likovne teorije in ostrijo �ut za likovne vrednote, - se seznanjajo z likovnimi izrazili in se usposabljajo za njihovo samostojno uporabo, - ob rokovanju z razli�nimi materiali in orodji razvijajo motori�no spretnost in ob�utljivost, - z oblikovanjem prostorov in kiparskih volumnov razvijajo telesnokiparski odnos in ob�utenje
likovnega prostora, - se seznanjajo z razlikami in povezavami med vizualnim in likovnim svetom, - razvijajo zmožnost opazovanja, predstavljivosti, likovnega mišljenja, likovnega spomina, in
domišljije, - razvijajo likovnoizrazne zmožnosti in ustvarjalnost, - ob likovno dejavnem delu bogatijo emocionalne, socialne in estetske osebnostne kvalitete, - ob ozaveš�anju �ustev razvijajo �ut za lepo, - spoznavajo vlogo in pomen estetskih vizualnih komunikacij v ožjem in širšem okolju, - razvijajo zmožnost doživljanja lepote v naravi in umetninah, - razvijajo �ut do likovnih stvaritev, do nacionalne in splošne �loveške likovne kulturne dediš�ine, - razvijajo zmožnost oblikovanja meril za kriti�no vrednotenje lastnih del, del vrstnikov ter stvaritev
umetnikov, - razvijajo zmožnost razumevanja razli�nih medijev vizualne kulture in zmožnost vrednotenja
uporabnih predmetov ter likovne problematike v okolju. Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Grafi�na stiskalnica, AV sredstva (LCD projektor, grafoskop), videorekorder, televizor, ra�unalnik z likovnimi programi, pe� za keramiko, ki naj bi bila nameš�ena v samostojnem prostoru, fotoaparat, videokamera. Metode in oblike dela: Metode dela: pogovor, razlaga, demonstracija, prikazovanje, metoda grafi�nih izdelkov. Oblike dela: frontalna, individualna, delo v dvojicah, delo v skupinah.
SPECIALNO DIDAKTI�NA PRIPORO�ILA ZA DRUGO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE Pri u�encih v starosti od devet do enajst let prihaja do združevanja kognitivnega in vizualnega razvoja. Spontanost se torej umika razumu, u�enci želijo prikazati realne podobe, zato pogosto opazimo pasivno posnemanje drugih izdelkov z realisti�nimi podobami. Da bo likovno izražanje u�encev postajalo bolj dovršeno in samosvoje, jih je potrebno nujno likovno razvijati in bogatiti. Že v �etrtem in petem razredu so u�enci zmožni kriti�no in z razumom dojeti in upoštevati linearne, barvne in prostorsko-oblikovalske vrednote. Torej dosledneje oblikovati in bogatiti �rtne površine, mešati barve, uporabiti kontraste barv in njihove harmonije, kontraste oblik in prostora, upoštevati kompozicijska na�ela, ki pa jih ne motijo še zna�ilna nepravilna oblikovalna razmerja. Že v šestem razredu pa se likovni izraz u�encev izpopolni, likovno izražanje pa je že �isto zavestno. Zmožni so že lo�evanja in raz�lenjevanja ter sestavljanja elementov v nove skladne celote na likovni in verbalni na�in. Dovršenost likovnega izražanja je v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju povezana tudi z razvitejšimi motori�nimi zmožnostmi. zmožni so rokovati z zahtevnejšimi materiali in orodji. Cilji reševanja likovnih problemov:
Usvajanje likovnih pojmov Dejavnost usvajanja likovnih pojmov od 4. do 6. razreda temelji na u�iteljevi uspešni motivaciji u�encev z razli�nimi metodami, posebej še z metodo širjenja in elaboriranja likovnih senzibilnosti in z metodo estetske komunikacije. U�enci z njihovo pomo�jo na neprisiljen na�in bogatijo ob�utljivost za likovne elemente, njihovo lo�evanje, raz�lenjanje in sestavljanje v nove skladne celote, spodbujajo izvirnost in lastno iskanje rešitev, spoznavajo posebnosti zahtevnejših likovnih materialov in orodij, spoznavajo in dojemajo likovna dela umetnikov ter kulturne ustanove, vizualne komunikacije, pa tudi razli�ne na�ine likovnega izražanja. Bolj kriti�no in razumno dojemanje likovnih elementov in zakonitosti oblikovalnih na�el omogo�ajo u�itelju, da u�ence ob sproš�anju �ustvenih in razumskih zmogljivosti navaja na vrednotenje lastnih likovnih del in del njihovih vrstnikov. Likovno izražanje Likovno izražanje predstavlja spontano in ustvarjalno interpretacijo doživetij u�encev in zavestnejšo uporabo spoznanih likovnih pojmov. Gre za svobodno in spontano interpretacijo z likovnimi znaki oblikovanih misli s pomo�jo raznolikih likovnih materialov in orodij. U�itelj spodbuja u�ence k samostojnemu, samosvojemu na�inu izražanja misli z individualnim izrazom. To pa dosega s spodbujanjem u�encev k strukturiranemu razumevanju predmetov in pojavov v naravi ter okolju. Z uporabo zahtevnejših materialov in orodij si razvijajo u�enci ro�ne spretnosti in ob�utljivost ter zmožnost samostojnega raziskovanja posebnosti likovnih materialov in orodij, kar omogo�a, da vnašajo v likovno izražanje lastne zamisli, �utenja, spoznanja in originalen na�in izražanja.
Privzgajanje doživljajskih naravnanosti Predstavlja skladno in celovito ponotranjenje pridobljenega in usvojenega, ki se pri u�encih na zunaj kaže kot odnos do lastnega dela, dela sošolcev, dela umetnikov, kot spoštljiv odnos do naravnega, kulturnega in socialnega okolja ter �ustvenega odnosa do narave. Pri izvajanju likovnih nalog pa se kaže kot u�en�eva samoiniciativnost, samostojnost, sproš�enost in originalen na�in izražanja. Zato je zelo pomembno, kako u�itelj spodbuja u�ence k likovni dejavnosti, kako posve�a pozornost njihovi individualni izraznosti glede na starostno stopnjo in razvoj �utov, zanimanju za likovno izražanje ter razvoju ustvarjalnosti. VREDNOTENJE U�EN�EVIH IZDELKOV IN ZAPIS DOSEŽKOV Likovno vrednotenje predstavlja dolo�anje vrednosti opravljenega u�en�evega dela v u�ni uri glede na u�en�evo prizadevnost za uresni�evanje ciljev pri usvajanju likovnih pojmov, likovnem izražanju ter privzgajanju doživljajskih naravnanosti. Cilj vrednotenja ni samo ocena izdelka, temve� tudi ocena u�en�evega dela, ki temelji na napredovanju v celotnem u�nem procesu. Zato mora u�itelj vrednotiti u�en�evo dejavnost v celotnem u�nem procesu. Tak na�in vrednotenja u�en�evega dosežka (njegovo delo in napredek) obsega dosežke na afektivnem, psihomotori�nem in kognitivnem podro�ju.
Predmet: Likovna vzgoja Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 4/9 Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2uri Likovno podro�je: RISANJE
Likovna naloga (likovni problem): �rta (linija) v likovnih delih Likovna tehnika: Svin�nik, flomaster, tuš, ....
Cilji reševanja likovnih problemov: - pojasnijo kaj v naravi in okolju vidijo kot �rto - v umetniških delih in likovnih izdelkih sošolcev opredelijo �rte ter pojasnijo njihove zna�ilnosti - povedo, kaj je prostoro�na in s pripomo�ki narisana �rta - ob primerjavi risbe in slike iš�ejo razlike ter opišejo zna�ilnosti risbe
- narišejo �rtno kompozicijo in jo izpolnijo z nizanjem in križanjem razli�nih �rt - narišejo motiv in ga �rtno obogatijo
- razvijajo smisel za kombiniranje razli�nih �rt in nastalih svetlih in temnih ploskev - se navajajo na sproš�eno in neposredno risanje
Standardi znanja: U�enci razlo�ijo pojme: �rta, prostoro�na �rta in narisana s pomo�jo pripomo�ka, oblika �rte, smer �rte, debelina �rte, dolžina �rte. Medpredmetne povezave: .............................................
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: ......................................... Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri Likovno podro�je: SLIKANJE
Likovna naloga (likovni problem): Slika, nemešane in mešane barve Likovna tehnika: Tempera
Cilji reševanja likovnih problemov: - razlikujejo pojem risba in slika - obnovijo posebnosti nastanka slike - obnovijo zna�ilnosti nemešanih barv in mešanih barv na paleti - na primerih v naravi poiš�ejo nemešane in mešane barve - utrdijo postopke mešanja barv - ob fotografijah predmetov v okolju in primerih umetniških del pojasnijo razli�ice barv
- komponirajo razli�ne oblike ploskev in jih poslikajo z mešanimi barvami - z mešanimi barvami naslikajo sliko z motivom
- razvijajo ob�utek za mešanje barv - se navajajo na postopno mešanje barv - razvijajo doslednost
Standardi znanja: Lo�ijo pojme: risba, slika, barvna ploskev, nemešane barve, mešane barve. Medpredmetne povezave: .........................................
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: .........................................
Predmet: Likovna vzgoja Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 4/9 Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri Likovno podro�je: KIPARSTVO
Likovna naloga (likovni problem): Kip, kipar in kiparski materiali Likovna tehnika: Razli�ni naravni materiali
Cilji reševanja likovnih problemov: - kip opredelijo kot telo - razložijo pojma kipar umetnik in kip umetnina - naštejejo že znane trde, teko�e, mehke, upogibne, ploske materiale - spoznajo nove naravne in umetne materiale - razložijo na�ine oblikovanja materialov z razli�nimi orodji - na fotografijah kipov ugotovijo vrste materialov in na�in obdelave
- oblikujejo kip iz mehkih ali trdih, upogibnih in ploskih materialov - oblikujejo enostavne kiparske oblike iz naravnih materialov
- razvijajo zmožnost za rokovanje z razli�nimi materiali - se navajajo na vnašanje individualnih idej v oblikovanje kipa - ob razli�nih materialih si razvijajo ob�utek za trodimenzionalni kiparski prostor
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: ............................................. Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri Likovno podro�je: PROSTORSKO OBLIKOVANJE
Likovna naloga (likovni problem): Prostor – vrste in oblike prostorov Likovna tehnika: Karton, lepenka...
Cilji reševanja likovnih problemov: - pojasnijo pojma gradbenik, arhitekt, arhitekturni na�rt - opredelijo zunanji in notranji prostor - naštejejo oblike prostorov - pojasnijo namembnost notranjih prostorov
- sestavijo preproste prostorske tvorbe iz odpadnih predmetov - oblikujejo razli�ne oblike prostorov iz enovitega ploskovitega materiala in jih sestavijo v ve�jo prostorsko tvorbo
- razvijajo samostojnost pri konstruiranju tridimenzionalnih oblik - razvijajo zmožnost na�rtovanja prostorskih oblik po lastni zamisli
Standardi znanja: Razlikujejo pojme: prostor, arhitekt, arhitekturni na�rt, zunanji, notranji prostor, oblika prostora, namembnost prostora.
Medpredmetne povezave: ......................................... U�ne metode: Razlaga, pogovor, demonstracija U�ne oblike: Frontalna, delo v dvojicah ali skupinah
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: .........................................
Predmet: Likovna vzgoja Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 4/9 Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri
Likovno podro�je: GRAFIKA Likovna naloga (likovni problem): Tiskarstvo (grafika), matrica, odtis in umetniška grafika Likovna tehnika: Tisk s pe�atniki
Cilji reševanja likovnih problemov: - razložijo že znani pojem tiskarstvo (grafika) - utrdijo pojem matrica - se seznanijo s pojmom grafik umetnik in umetniška grafika - naštejejo naravne in umetne materiale za izdelavo matrice - spoznajo uporabnost razli�nih materialov oziroma njihovih površin za izdelavo matrice - opišejo postopke že znanih enostavnih grafi�nih tehnik - spoznajo razli�ne pripomo�ke za grafi�no oblikovanje - spoznajo pomembne slovenske grafike in njihova dela
- z odtiskovanjem pe�atnika sestavljajo ornamentalno kompozicijo
- razvijajo tipne in opazovalne zmožnosti - razvijajo izvirnost v izbiri površin materialov - razvijajo smisel za nizanje ritmi�nih zaporedij - se navajajo na doslednost pri izvedbi grafi�ne tehnike
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: .......................................... Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri
Likovno podro�je: RISANJE
Likovna naloga (likovni problem): Risarski materiali in orodja ter kvalitete, velikosti in oblike risarskih podlag Likovna tehnika:
Cilji reševanja likovnih problemov: - na primerih risb vrstnikov in umetniških del opišejo posebnosti �rt, narisanih s teko�imi in trdimi materiali in orodji - obnovijo postopek risanja risbe od celote k detajlom - naštejejo razli�ne kvalitete, oblike in velikosti podlag za risanje s teko�imi in trdimi materiali - opišejo posebnosti povezave risarskih materialov in orodij z obliko in velikostjo podlage
- po postopkih od celote k detajlom narišejo risbe z razli�nimi materiali in orodji na razli�ne velikosti, oblike in kvalitete podlag
- se navajajo na pomembnost povezanosti risarskega materiala z velikostjo, obliko in kvaliteto podlage
- razvijajo ob�utek za rokovanje z razli�nimi risarskimi materiali in orodji
- razvijajo samozavest ob rokovanju z razli�nimi risarskimi materiali in orodji
Standardi znanja: Poznajo pojme: risarski material in orodje, risarski postopek, velikost podlage, oblika podlage, materiali podlag. Medpredmetne povezave: ..............................................
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: ..............................................
Predmet: Likovna vzgoja Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 4/9 Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri
Likovno podro�je: SLIKANJE Likovna naloga (likovni problem): Barvna ploskev in slikarski materiali ter orodja Likovna tehnika: Tempera in barvni papirji
Cilji reševanja likovnih problemov: - obnovijo posebnosti nastanka slike s teko�imi in trdimi materiali ter z lepljenjem barvnih ploskev - se seznanijo z novimi slikarskimi materiali in orodji ter njihovo uporabo - spoznajo zna�ilnosti prekrivanja barvnih ploskev ob uporabi razli�nih slikarskih materialov - na umetniških delih ugotovijo posebnosti nastanka barvne ploskve in možnosti prekrivanja ploskev, glede na uporabljen material in orodje
- oblikujejo kompozicijo s sestavljanjem in lepljenjem barvnih ploskev - oblikujejo kompozicijo s prekrivanjem barvnih ploskev ob uporabi razli�nih slikarskih materialov
- razvijajo samostojnost pri prekrivanju barvnih ploskev z razli�nimi materiali - se navajajo na izvirno uporabo barv in njihovih razli�ic pri izdelavi lepljenke
Cilji reševanja likovnih problemov: - razložijo pojme: celota in sestavni deli kipa, dodajanje in odvzemanje materiala - na umetniških kipih iz razli�nih materialov razložijo možnosti oblikovanja razgibane figure - obnovijo pojem ravnotežje - se seznanijo s pojmom ravnotežje kipa in ga povežejo s pojmom stabilnost kipa
- iz mehkega materiala z odvzemanjem in dodajanjem oblikujejo razgibano figuro - iz upogibnega materiala oblikujejo stabilno figuro
- razvijajo ob�utek za stabilnost (ravnotežje) figure, oblikovane iz razli�nih materialov - glede na uporabljen kiparski material se navajajo na postopke oblikovanja kipa - razvijajo domiselnost pri oblikovanju kipa
Standardi znanja: Poznajo pojme: celota, sestavni del, odvzemanje, dodajanje materiala, razgibana figura, stabilnost kipa.
U�ne metode: Razlaga, pogovor, demonstracija U�ne oblike: Frontalna, individualna Didakti�na sredstva in pripomo�ki: ........................................
Predmet: Likovna vzgoja Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 4/9 Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri Likovno podro�je: PROSTORSKO OBLIKOVANJE
Likovna naloga (likovni problem): Prostor – vrste in oblike prostorov Likovna tehnika: Papir, karton, embalaža,....
Cilji reševanja likovnih problemov: - pojasnijo pojma gradbenik, arhitekt, arhitekturni na�rt - opredelijo zunanji in notranji prostor - naštejejo oblike prostorov - pojasnijo namembnost notranjih prostorov
- sestavijo preproste prostorske tvorbe iz odpadnih predmetov - oblikujejo razli�ne oblike prostorov iz enovitega ploskovitega materiala in jih sestavijo v ve�jo prostorsko tvorbo
- razvijajo samostojnost pri konstruiranju tridimenzionalnih oblik - razvijajo zmožnost na�rtovanja prostorskih oblik po lastni zamisli
Standardi znanja: Razlikujejo pojme: prostor, arhitekt, arhitekturni na�rt, zunanji, notranji prostor, oblika prostora, namembnost prostora. Medpredmetne povezave: ......................................
U�ne metode: Razlaga, pogovor, demonstracija U�ne oblike: Frontalna, delo v dvojicah ali po skupinah
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: ...................................... Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri Likovno podro�je: GRAFIKA
Cilji reševanja likovnih problemov: - razložijo že znani pojem tiskarstvo (grafika) - utrdijo pojem matrica - se seznanijo s pojmom grafik umetnik in umetniška grafika - naštejejo naravne in umetne materiale za izdelavo matrice - spoznajo uporabnost razli�nih materialov oziroma njihovih površin za izdelavo matrice - opišejo postopke že znanih enostavnih grafi�nih tehnik - spoznajo razli�ne pripomo�ke za grafi�no oblikovanje - spoznajo pomembne slovenske grafike in njihova dela
- z materiali razli�nih površin sestavijo kompozicijo in jo odtisnejo
- razvijajo tipne in opazovalne zmožnosti - razvijajo izvirnost v izbiri površin materialov - razvijajo smisel za nizanje ritmi�nih zaporedij - se navajajo na doslednost pri izvedbi grafi�ne tehnike
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: ............................................
Predmet: Likovna vzgoja Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 4/9 Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri Likovno podro�je: RISANJE
Likovna naloga (likovni problem): �rtno izpolnjevanje narisanih ploskev in njihovo razporejanje Likovna tehnika:
Cilji reševanja likovnih problemov: - na umetniških delih in delih vrstnikov opišejo posebnosti nizanja in križanja �rt po obliki, smeri, debelini, dolžini - iš�ejo primere �rtnih ploskev v naravi in okolju - opišejo posebnosti razporejanja svetlo in temno �rtno izpolnjenih ploskev po risalni podlagi
- narišejo motiv ter �rtno izpolnjene svetle in temne ploskve enakomerno razporedijo po podlagi
- razvijajo zmožnost samostojnega risanja risbe po zaporednih postopkih - krepijo ob�utek za enakomerno razporejanje svetlih in temni �rtnih ploskev po podlagi
Standardi znanja: Razlikujejo pojme: redko nizanje �rt – svetla ploskev, gosto nizanje �rt – temna ploskev, enakomerno razporejanje svetlih in temnih �rtnih ploskev.
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: ................................................. Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri Likovno podro�je: SLIKANJE
Likovna naloga (likovni problem): Velikost, oblika in kvaliteta slikovnih podlag Likovna tehnika: Tempera
Cilji reševanja likovnih problemov: - raz�lenijo posebnosti že poznanih slikovnih podlag - spoznajo nove slikovne podlage in pomembnost njihove velikosti ter kvalitete glede na izbiro materiala in orodja - se seznanijo z razli�no možnostjo izbire oblike slikovne podlage - na izdelkih vrstnikov ter umetniških delih analizirajo pomembnost velikosti, oblike in kvalitete slikovne podlage
- izberejo ustrezno obliko, velikost in kvaliteto podlage glede na izbrani motiv in slikarski material ter naslikajo sliko
- razvijajo samostojnost pri izbiri razli�nih formatov in njihove kvalitete - se navajajo na sproš�eno barvno izražanje
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: ........................................ Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri Likovno podro�je: PROSTORSKO OBLIKOVANJE
Likovna naloga (likovni problem): Zaprti prostor Likovna tehnika: Karton, embalaža,...
Cilji reševanja likovnih problemov: - opredelijo pojem zaprt prostor - opišejo sestavne dele pravokotnega zaprtega prostora - poiš�ejo primere pravokotnih prostorov v doma�em kraju
- ritmi�no (enakomerno, neenakomerno) sestavljajo prostorsko tvorbo iz pravokotnih zaprtih prostorov
- ob nizanju razli�nih oblik prostorov razvijajo zmožnost za smiselno razporeditev prostorov - se navajajo na doslednost pri izrezovanju in lepljenju ploskovitega materiala
Standardi znanja: Razumejo pojme: zaprt prostor, sestavni deli zaprtega prostora, pravokotni prostor. Medpredmetne povezave: ...............................................
U�ne metode: Razlaga, pogovor, demonstracija U�ne oblike: Frontalna, delo v dvojicah ali po skupinah
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: ...............................................
Predmet: Likovna vzgoja Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 4/9 Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri
Cilji reševanja likovnih problemov: - razložijo že znani pojem tiskarstvo (grafika) - utrdijo pojem matrica - se seznanijo s pojmom grafik umetnik in umetniška grafika - naštejejo naravne in umetne materiale za izdelavo matrice - spoznajo uporabnost razli�nih materialov oziroma njihovih površin za izdelavo matrice - opišejo postopke že znanih enostavnih grafi�nih tehnik - spoznajo razli�ne pripomo�ke za grafi�no oblikovanje - spoznajo pomembne slovenske grafike in njihova dela
- razvijajo tipne in opazovalne zmožnosti - razvijajo izvirnost v izbiri površin materialov - razvijajo smisel za nizanje ritmi�nih zaporedij - se navajajo na doslednost pri izvedbi grafi�ne tehnike
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: ......................................... Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri Likovno podro�je: RISANJE
Likovna naloga (likovni problem): Ritmi�no razporejanje narisanih elementov Likovna tehnika: Razli�ni risarski materiali in orodja
Cilji reševanja likovnih problemov: - opredelijo pojem ponavljanje - usvojijo pojem ritem - ob primerih v vsakdanjem življenju opišejo zna�ilnosti ponavljanja - spoznajo pojem enakomerno ponavljanje - spoznajo posebnosti enakomernega ponavljanja narisanih elementov po obliki, velikosti in barvi
- s teko�imi ali trdimi risarskimi materiali narišejo kompozicijo s ponavljajo�imi se elementi (po obliki, velikosti, barvi)
- se navajajo na povezovanje pojma ritmi�no ponavljanje v vsakdanjem življenju, glasbi in �rtnem izražanju - privzgajajo smisel za gradnjo enakomernih ritmi�nih zaporedij - privzgajajo vztrajnost pri nizanju elementov
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: ...............................................
Predmet: Likovna vzgoja Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 4/9 Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri Likovno podro�je: SLIKANJE
Likovna naloga (likovni problem): Sorodne (podobne) barve Likovna tehnika: Tempera
Cilji reševanja likovnih problemov: - s pomo�jo primerov iz vsakdanjega življenja opredelijo pojem sorodnost (podobnost) - usvojijo pojem sorodnost barv - s pomo�jo ponazoril (barvni listi ...) razvrš�ajo barve po sorodnosti - na umetniških delih poiš�ejo sorodne barve
- naslikajo motiv v sorodnih barvnih odtenkih
- krepijo ob�utek za razli�nost barv v naravi in okolju - razvijajo spretnost za postopno mešanje barv - razvijajo ob�utljivost za dolo�anje sorodnih barvnih odtenkov
Standardi znanja: Lo�ijo pojma: razli�nost barve, sorodnost (podobnost) barve.
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: ........................................... Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri Likovno podro�je: KIPARSTVO
Cilji reševanja likovnih problemov: - naštejejo že znane naravne in umetne materiale - opišejo razli�nost površin in barv naravnih in umetnih materialov - spoznajo razli�ne možnosti oblikovanja kipa iz razli�nih materialov - na primerih umetniških kipov razlikujejo samostojen in sestavljen kip
- oblikujejo kiparsko tvorbo iz odpadnega materiala in ga enovito pobarvajo - v kombinaciji razli�nih materialov sestavijo kiparsko tvorbo (montažni kip)
- se navajajo na samostojnost pri uporabi razli�nih umetnih kiparskih materialov - privzgajajo �ut za enovitost materialov in barve - bogatijo smisel za kombinacijo razli�nih materialov
Cilji reševanja likovnih problemov: - usvojijo pojem ravnotežje ob primerih iz vsakdanjega življenja - opredelijo likovno ravnotežje - na primerih umetniških del ugotovijo posebnosti ravnotežja in porušenega ravnotežja na risbi
- narišejo risbo in elemente uravnoteženo razporedijo po podlagi
- pridobivajo ob�utek za ravnotežje elementov - razvijajo smisel za na�rtno razporejanje narisanih elementov
Standardi znanja: Spoznajo pojme: ravnotežje, porušenje ravnotežja, ravnotežje v risbi.
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: ........................................... �
Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri Likovno podro�je: SLIKANJE
Likovna naloga (likovni problem): Svetle in temne barve Likovna tehnika: Tempera
Cilji reševanja likovnih problemov: - utrdijo pojem svetla in pojem temna barva - razvrstijo barve po svetlosti - dolo�ijo najsvetlejšo in najtemnejšo barvo - poiš�ejo primere svetlih in temnih barv v okolju in naravi - pojasnijo uporabnost svetlih in temnih barv
- naslikajo kompozicijo s poudarkom na smiselnem razporejanju svetlih in temnih barvnih ploskev po formatu
- razvijajo ob�utljivost za dolo�anje svetlosti posamezne barve - se navajajo na smiselno, uravnoteženo razporejanje svetlih in temnih barv po formatu
Cilji reševanja likovnih problemov: - spoznajo razli�nost pisav – razli�ni narodi, posamezniki - pojasnijo razliko med osebno pisavo in tiskarsko pisavo - se seznanijo s pisavo kot �rtno risbo - se seznanijo z razli�nimi na�ini povezovanja lastne pisave in risbe - opredelijo uporabnost lastne pisave in risbe na primerih likovnih stvaritev
- oblikujejo kompozicijo, v kateri uskladijo risbo z lastno pisavo
- razvijajo smisel za kombiniranje besedila z risbo - razvijajo zmožnost uporabe lastne pisave v dekorativne namene
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: ........................................... �
2 uri likovne vzgoje sta razporejeni za ogled Narodne galerije.
OSNOVNA ŠOLA ..................................................................
LETNA PRIPRAVA NA POUK
ZA 5. RAZRED DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
LIKOVNA VZGOJA
Šolsko leto 2008/2009
Likovna pedagoginja:
Ljubljana, september 2008 ……………………….
Predmet: Likovna vzgoja Razred: 5. a, b
Tedensko število ur: 2
Risanja ~ 16 ur Slikanja ~ 16 ur
Kiparstva ~ 14 ur Grafike ~ 12 ur
Prostorskega oblikovanja ~ 12 ur
Letno število ur: 70
Literatura(u�beniki, priro�niki, revije.....):
a) za u�ence: LIKOVNO IZRAŽANJE 5, U�benik za likovno vzgojo v 5. razredu devetletne OŠ Avtorici: dr. Tonka Tacol, dr. Beatriz Tomši� �erkez b) za u�itelja: � Tacol, Tonka, Likovno izražanje – didakti�na izhodiš�a za problemski pouk likovne vzgoje v
devetletni osnovni šoli, Ljubljana: Debora, 2003. � Tacol, Tonka, Didakti�ni pristop k na�rtovanju likovnih nalog, Izbrana poglavja iz likovne
1991 � Berce Golob, Helena, Likovna vzgoja, Na�ini dela pri likovni vzgoji, Priro�nik za u�itelje na
predmetni stopnji osnovne šole, Ljubljana: DZS, 1993 � �adež, Dragica, Glina, les, papir, kovina, Ljubljana: MK,1983 � �adež Lapajne, Dragica, Od glave do portreta, Modeliranje v glini, Ljubljana: Debora, 2000 � Didek, Zoran, Raziskovanje oblikotvornosti, Ljubljana: DDU Univerzum, 1982 � Golob, Nataša, Umetnost na Slovenskem, Ljubljana: DZS, 1999 � Jerman, Frane, Sprehodi po estetiki, Ljubljana: MK, 1983 � Likovno snovanje, Priro�nik za u�itelje srednjih šol, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1999 � Muhovi�, Jožef, Vstop v likovno logiko I, II, Ljubljana: ALU, 1986 � Revija Likovna vzgoja, Ljubljana: Debora, letniki 1, 2, 3… � Revija Likovne besede, zbirka, Ljubljana: Društvo slovenskih likovnih umetnikov � Vrhunci likovne umetnosti: Cankarjeva založba, 1994 � Umetnost na Slovenskem: Mladinska knjiga, 1998 � Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti: Modrijan, 1998 � Umetnost v zgodovini �loveštva: Državna založba, 1993 � Risanje in slikanje: Tehniška založba Slovenije, 1997
SPLOŠNI CILJI PREDMETA U�enci: - razvijajo interes za razli�ne oblike likovne dejavnosti, - bogate in ohranjajo zmožnost za likovno izražanje, - usvajajo znanje prvin likovne teorije in ostrijo �ut za likovne vrednote, - se seznanjajo z likovnimi izrazili in se usposabljajo za njihovo samostojno uporabo, - ob rokovanju z razli�nimi materiali in orodji razvijajo motori�no spretnost in ob�utljivost, - z oblikovanjem prostorov in kiparskih volumnov razvijajo telesnokiparski odnos in ob�utenje
likovnega prostora, - se seznanjajo z razlikami in povezavami med vizualnim in likovnim svetom, - razvijajo zmožnost opazovanja, predstavljivosti, likovnega mišljenja, likovnega spomina, in
domišljije, - razvijajo likovnoizrazne zmožnosti in ustvarjalnost, - ob likovno dejavnem delu bogatijo emocionalne, socialne in estetske osebnostne kvalitete, - ob ozaveš�anju �ustev razvijajo �ut za lepo, - spoznavajo vlogo in pomen estetskih vizualnih komunikacij v ožjem in širšem okolju, - razvijajo zmožnost doživljanja lepote v naravi in umetninah, - razvijajo �ut do likovnih stvaritev, do nacionalne in splošne �loveške likovne kulturne dediš�ine, - razvijajo zmožnost oblikovanja meril za kriti�no vrednotenje lastnih del, del vrstnikov ter stvaritev
umetnikov, - razvijajo zmožnost razumevanja razli�nih medijev vizualne kulture in zmožnost vrednotenja
uporabnih predmetov ter likovne problematike v okolju. Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Grafi�na stiskalnica, AV sredstva (LCD projektor, grafoskop), videorekorder, televizor, ra�unalnik z likovnimi programi, pe� za keramiko, ki naj bi bila nameš�ena v samostojnem prostoru, fotoaparat, videokamera. Metode in oblike dela: Metode dela: pogovor, razlaga, demonstracija, prikazovanje, metoda grafi�nih izdelkov. Oblike dela: frontalna, individualna, delo v dvojicah, delo v skupinah.
SPECIALNO DIDAKTI�NA PRIPORO�ILA ZA DRUGO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE Pri u�encih v starosti od devet do enajst let prihaja do združevanja kognitivnega in vizualnega razvoja. Spontanost se torej umika razumu, u�enci želijo prikazati realne podobe, zato pogosto opazimo pasivno posnemanje drugih izdelkov z realisti�nimi podobami. Da bo likovno izražanje u�encev postajalo bolj dovršeno in samosvoje, jih je potrebno nujno likovno razvijati in bogatiti. Že v �etrtem in petem razredu so u�enci zmožni kriti�no in z razumom dojeti in upoštevati linearne, barvne in prostorsko-oblikovalske vrednote. Torej dosledneje oblikovati in bogatiti �rtne površine, mešati barve, uporabiti kontraste barv in njihove harmonije, kontraste oblik in prostora, upoštevati kompozicijska na�ela, ki pa jih ne motijo še zna�ilna nepravilna oblikovalna razmerja. Že v šestem razredu pa se likovni izraz u�encev izpopolni, likovno izražanje pa je že �isto zavestno. Zmožni so že lo�evanja in raz�lenjevanja ter sestavljanja elementov v nove skladne celote na likovni in verbalni na�in. Dovršenost likovnega izražanja je v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju povezana tudi z razvitejšimi motori�nimi zmožnostmi. zmožni so rokovati z zahtevnejšimi materiali in orodji. Cilji reševanja likovnih problemov:
Usvajanje likovnih pojmov Dejavnost usvajanja likovnih pojmov od 4. do 6. razreda temelji na u�iteljevi uspešni motivaciji u�encev z razli�nimi metodami, posebej še z metodo širjenja in elaboriranja likovnih senzibilnosti in z metodo estetske komunikacije. U�enci z njihovo pomo�jo na neprisiljen na�in bogatijo ob�utljivost za likovne elemente, njihovo lo�evanje, raz�lenjanje in sestavljanje v nove skladne celote, spodbujajo izvirnost in lastno iskanje rešitev, spoznavajo posebnosti zahtevnejših likovnih materialov in orodij, spoznavajo in dojemajo likovna dela umetnikov ter kulturne ustanove, vizualne komunikacije, pa tudi razli�ne na�ine likovnega izražanja. Bolj kriti�no in razumno dojemanje likovnih elementov in zakonitosti oblikovalnih na�el omogo�ajo u�itelju, da u�ence ob sproš�anju �ustvenih in razumskih zmogljivosti navaja na vrednotenje lastnih likovnih del in del njihovih vrstnikov. Likovno izražanje Likovno izražanje predstavlja spontano in ustvarjalno interpretacijo doživetij u�encev in zavestnejšo uporabo spoznanih likovnih pojmov. Gre za svobodno in spontano interpretacijo z likovnimi znaki oblikovanih misli s pomo�jo raznolikih likovnih materialov in orodij. U�itelj spodbuja u�ence k samostojnemu, samosvojemu na�inu izražanja misli z individualnim izrazom. To pa dosega s spodbujanjem u�encev k strukturiranemu razumevanju predmetov in pojavov v naravi ter okolju. Z uporabo zahtevnejših materialov in orodij si razvijajo u�enci ro�ne spretnosti in ob�utljivost ter zmožnost samostojnega raziskovanja posebnosti likovnih materialov in orodij, kar omogo�a, da vnašajo v likovno izražanje lastne zamisli, �utenja, spoznanja in originalen na�in izražanja.
Privzgajanje doživljajskih naravnanosti Predstavlja skladno in celovito ponotranjenje pridobljenega in usvojenega, ki se pri u�encih na zunaj kaže kot odnos do lastnega dela, dela sošolcev, dela umetnikov, kot spoštljiv odnos do naravnega, kulturnega in socialnega okolja ter �ustvenega odnosa do narave. Pri izvajanju likovnih nalog pa se kaže kot u�en�eva samoiniciativnost, samostojnost, sproš�enost in originalen na�in izražanja. Zato je zelo pomembno, kako u�itelj spodbuja u�ence k likovni dejavnosti, kako posve�a pozornost njihovi individualni izraznosti glede na starostno stopnjo in razvoj �utov, zanimanju za likovno izražanje ter razvoju ustvarjalnosti. VREDNOTENJE U�EN�EVIH IZDELKOV IN ZAPIS DOSEŽKOV Likovno vrednotenje predstavlja dolo�anje vrednosti opravljenega u�en�evega dela v u�ni uri glede na u�en�evo prizadevnost za uresni�evanje ciljev pri usvajanju likovnih pojmov, likovnem izražanju ter privzgajanju doživljajskih naravnanosti. Cilj vrednotenja ni samo ocena izdelka, temve� tudi ocena u�en�evega dela, ki temelji na napredovanju v celotnem u�nem procesu. Zato mora u�itelj vrednotiti u�en�evo dejavnost v celotnem u�nem procesu. Tak na�in vrednotenja u�en�evega dosežka (njegovo delo in napredek) obsega dosežke na afektivnem, psihomotori�nem in kognitivnem podro�ju.
Cilji reševanja likovnih problemov: - pojasnijo posebnosti �rt po obliki, legi (smeri), debelini, dolžini - povedo posebnosti gostega in redkega nizanja razli�nih �rt - opišejo nastalo svetlo in temno �rtno ploskev - aplicirajo svetle in temne �rtne ploskve s površinami predmetov, rastlin, živali, �loveka v naravi in okolju - analizirajo narisane �rtne ploskve na risbah vrstnikov in umetnikov
- narišejo risbo in jo �rtno obogatijo
- se navajajo na samostojno izpolnjevanje narisanih ploskev - se navajajo na vztrajnost pri izpolnjevanju ploskev s �rtami
Standardi znanja: Razlikujejo pojme: to�ka, �rta (linija); �rta po obliki, smeri, debelini, dolžini; gosto, redko nizanje �rt; svetla, temna �rtna ploskev. Medpredmetne povezave: MA SO SL
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok in reprodukcije Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri Likovno podro�je: SLIKANJE
Likovna naloga (likovni problem): �iste (nemešane) in ne�iste (mešane) barve Likovna tehnika: Tempera barve
Cilji reševanja likovnih problemov: - s pomo�jo barvnih ponazoril (barvni listi ...) spoznajo pojme �ista barva – barve 1. stopnje: magentno rde�a, cianovo modra, rumena - s pomo�jo barvnih ponazoril (barvni listi ...) spoznajo: nastanek barv 2. stopnje – mešane barve (oranžna, zelena, vijoli�asta) - pojasnijo posebnosti �rne in bele barve ter nastanek lestvice sivin
- iz barv 1. stopnje mešajo barve 2. in 3. stopnje ter gradijo svobodno kompozicijo - mešajo �rno in belo barvo ter s svetlimi in temnimi toni oblikujejo uravnoteženo kompozicijo
- se navajajo na mešanje barvnih razli�ic - razvijajo ob�utek za postopno mešanje barv z barvo - privzgajajo doslednost pri mešanju �rne in bele barve
Standardi znanja: Prepoznajo: �iste barve – barve 1. stopnje; mešane barve – barve 2. stopnje; siva lestvica. Medpredmetne povezave: SO SLO GL MA
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok in reprodukcije Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 4 ure Likovno podro�je: PROSTORSKO OBLIKOVANJE
Likovna naloga (likovni problem): Zaprti prostor Likovna tehnika: Papir
Cilji reševanja likovnih problemov: - pojasnijo pojem zaprti prostor - naštejejo primere zaprtih prostorov v doma�em kraju - opišejo gradbene materiale, ki omogo�ajo trdnost – stabilnost zgradb - opišejo razli�ne oblike zaprtih prostorov - navedejo namembnost zaprtih prostorov
- iz embalažnih škatlic sestavljajo vodoravne in navpi�ne prostorske tvorbe - iz ploskovitega materiala oblikujejo razli�ne oblike zaprtih prostorov in jih sestavljajo v ve�je prostorske tvorbe
- pri oblikovanju tridimenzionalnih oblik razvijajo spretnost - pri sestavljanju zaprtih prostorov v razli�ne kompozicije razvijajo domišljijo - pri oblikovanju iz razli�nih materialov razvijajo vztrajnost in natan�nost
Standardi znanja: Opišejo: zaprti prostor, oblika zaprtega prostora, gradbeni materiali, namembnost zaprtega prostora, sestavljen prostor.
Medpredmetne povezave: MA SLO SO ŠV U�ne metode: Razlaga, pogovor, demonstracija U�ne oblike: Frontalna, delo v dvojicah
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok in fotografije
Predmet: Likovna vzgoja Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 5/9 Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri Likovno podro�je: GRAFIKA
Cilji reševanja likovnih problemov: - utrdijo pojem umetniška grafika (umetnik izdelovalec osnutka, risbe, matrice, odtisa) - spoznajo pomen ozna�be umetniške grafike in števila odtisov - spoznajo dela vidnejših slovenskih grafikov - spoznajo zna�ilnosti strojnega tiskanja (osnutek, tisk s stroji, število izvodov, ozna�itev) - pojasnijo namen množi�nega reproduciranja strojno natisnjenih grafik - razložijo razliko med risbo, sliko in grafiko
- izvedejo tehniko ploskega tiska v ve� barvah
- razvijajo zmožnost rokovanja z zahtevnejšimi grafi�nimi orodji in materiali - se navajajo na postopnost in doslednost izvajanja grafi�ne tehnike - razvijajo smisel za kombiniranje materialov razli�nih površin - privzgajajo �ut za pomembnost �istosti grafi�nega lista
Standardi znanja: Razlikujejo pojme: umetniška grafika, ro�ni tisk; osnutek, risba, matrica, odtis, število odtisov, ozna�itev grafike, strojni tisk; oblikovalec; Medpredmetne povezave: SO MA SLO
Cilji reševanja likovnih problemov: - s pomo�jo primerov v naravi in okolju pojasnijo že znani pojem ravnotežje - razložijo osnovne zna�ilnosti likovnega ravnotežja - spoznajo pojma: simetri�no in asimetri�no ravnotežje - na primerih v naravi in okolju ter umetniških delih dolo�ajo simetri�no in asimetri�no ravnotežje
- narišejo kompozicijo v simetri�nem ali asimetri�nem ravnotežju
- privzgajajo smisel za uravnoteženo razporejanje narisanih elementov - pridobivajo ob�utek za druga�nost asimetri�ne kompozicije
Standardi znanja: Opredelijo pojme: ravnotežje, likovno ravnotežje, simetri�no ravnotežje, asimetri�no ravnotežje. Medpredmetne povezave: MA SO GV SL
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok in reprodukcije, plakat
Predmet: Likovna vzgoja Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 5/9 Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri Likovno podro�je: SLIKANJE
Likovna naloga (likovni problem): Svetle in temne barve ter njihovi odtenki Likovna tehnika: Tempera barve
Cilji reševanja likovnih problemov: - s pomo�jo ponazoril (barvni listi ...)dolo�ijo najsvetlejšo in najtemnejšo barvo - barve razvrstijo po svetlosti - pojasnijo posledice mešanja svetlih in temnih barv (barva se spreminja) - usvojijo pojem barvni odtenek - na primerih umetniških del opišejo nastanek posameznih odtenkov barv
- z odtenki razli�nih barv naslikajo sliko z motivom
- razvijajo samostojnost pri mešanju barv - razvijajo ob�utljivost za odtenek iste barve - pri postopnem mešanju barv si privzgajajo ob�utek za vztrajnost
Standardi znanja: Razumejo pojme: svetlost barve; najsvetlejša in najtemnejša barva; spreminjanje barve, barvni odtenek. Medpredmetne povezave: MA SLO SO GL
Cilji reševanja likovnih problemov: - spoznajo pojem doprsni kip - primerjajo cel in doprsni kip in pojasnijo razlike - opišejo posebnosti oblikovanja detajlov na glavi (lasje, o�i, nos, usta, izraz na obrazu – mimika) - se seznanijo s poenostavljanjem detajlov - razložijo pojem portret - ugotovijo posebnosti doprsnih kipov slovenskih in tujih umetnikov
- iz razli�nih materialov oblikujejo doprsno figuro
- pri oblikovanju mimike na obrazu si razvijajo samostojnost v vnašanju lastnih idej - privzgajajo smisel za poenostavljanje oblik in njenih detajlov - pri oblikovanju z razli�nimi materiali si razvijajo ro�no spretnost
Standardi znanja: Opredelijo pojme: doprsni kip; izraz na obrazu – mimika; detajl; poenostavljanje oblik; portret. Medpredmetne povezave: MA SO ŠV
Likovna naloga (likovni problem): Polzaprti prostor Likovna tehnika: Papir
Cilji reševanja likovnih problemov: - spoznajo pojem polzaprti prostor - polzaprti prostor primerjajo z zaprtim prostorom - opišejo sestavne dele polzaptrega prostora - naštejejo primere polzaprtih prostorov v okolju
- oblikujejo gibljiv scenski prostor kot polzaprti prostor v zaprtem prostoru
- razvijajo samostojnost pri konstruiranju polzaprtih prostorov - krepijo ob�utek za druga�en prostor
Standardi znanja: Razlikujejo pojme: polzaprti prostor; sestavni deli polzaprtega prostora; scenski prostor. Medpredmetne povezave: SO MA SLO
Cilji reševanja likovnih problemov: - utrdijo pojem umetniška grafika (umetnik izdelovalec osnutka, risbe, matrice, odtisa) - spoznajo pomen ozna�be umetniške grafike in števila odtisov - spoznajo dela vidnejših slovenskih grafikov - spoznajo zna�ilnosti strojnega tiskanja (osnutek, tisk s stroji, število izvodov, ozna�itev) - pojasnijo namen množi�nega reproduciranja strojno natisnjenih grafik - razložijo razliko med risbo, sliko in grafiko - spoznajo materiale in orodja ter postopke za izdelavo zahtevnejših grafi�nih tehnik
- uredijo kompozicijo in za izdelavo matrice uporabijo razli�ne materiale
- razvijajo zmožnost rokovanja z zahtevnejšimi grafi�nimi orodji in materiali - se navajajo na postopnost in doslednost izvajanja grafi�ne tehnike - razvijajo smisel za kombiniranje materialov razli�nih površin - privzgajajo �ut za pomembnost �istosti grafi�nega lista
Standardi znanja: Razlikujejo pojme: množi�nost izvodov, naklada. Medpredmetne povezave: SO SLO MA
Cilji reševanja likovnih problemov: - razložijo pojem ponavljanje elementov po obliki, velikosti in barvi - spoznajo pojem ritem - povedo, kje ga sre�ujemo v naravnih in življenjskih procesih - spoznajo pojma: enakomeren in neenakomeren ritem - se seznanijo s pomembnostjo presledka med nizanjem narisanih elementov - na primerih umetniških risb poiš�ejo razli�na ritmi�na zaporedja
- komponirajo razli�na ritmi�na zaporedja elementov (enakomerna, neenakomerna)
- razvijajo ob�utek za enakost presledkov med nanizanimi elementi - razvijajo domiselnost pri oblikovanju posameznih ritmi�nih elementov in celotnih zaporedij
Standardi znanja: Razumejo pojme: ponavljanje elementov, ritem, enakomeren in neenakomeren ritem, presledek. Medpredmetne povezave: GV SL MA ŠV SO
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok in reprodukcije Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri Likovno podro�je: SLIKANJE
Likovna naloga (likovni problem): Svetlitev in temnitev barve Likovna tehnika: Tempera barve
Cilji reševanja likovnih problemov: - s pomo�jo ponazoril (barvni listi ...) dolo�ijo belo kot najsvetlejšo in �rno kot najtemnejšo barvo - obnovijo nastanek sive barve - pojasnijo svetlenje in temnenje barve z belo in �rno - na primerih umetniških del opišejo svetlenje in temnenje barv
- svetlijo in temnijo izbrano barvo in naslikajo sliko z motivom
- se navajajo na postopno dodajanje bele in �rne barve k izbrani barvi - ostrijo �ut za dolo�anje svetlosti barve
Standardi znanja: Utrdijo pojme: najsvetlejša in najtemnejša barva, siva barva, svetlenje barv, temnenje barv. Medpredmetne povezave: MA SLO SO GL
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok in reprodukcije
Predmet: Likovna vzgoja Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 5/9 Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri Likovno podro�je: KIPARSTVO
Likovna naloga (likovni problem): Površina in barva kipa Likovna tehnika: Glina
Cilji reševanja likovnih problemov: - ob opazovanju razli�nih materialov pojasnijo posebnosti njihovih površin - opredelijo materiale na naravne in umetne - opišejo barvo razli�nih naravnih materialov - ob fotografijah umetniških kipov pojasnijo namen barvanja površin kipov
- oblikujejo kip iz razli�nih materialov in ga barvno poenotijo
- se navajajo na odkrivanje posebnosti površin naravnih in umetnih kiparskih materialov - se navajajo na smiselno uporabo barve - privzgajajo smisel za lepoto barve in površine razli�nih materialov
Standardi znanja: Spoznajo pojme: površina kipa, barva kipa, barvno poenotenje kipa. Medpredmetne povezave: SO GL MA
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok in reprodukcije Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 4 ure Likovno podro�je: PROSTORSKO OBLIKOVANJE
Likovna naloga (likovni problem): Likovno preoblikovanje okolja Likovna tehnika: Papir ali delo v ra�unalnici
Cilji reševanja likovnih problemov: - se pogovorijo o ureditvi šolskega okolja (vrste, oblike, velikosti, namembnosti, uporabnosti zgradb, zdravi materiali) - po lastni zamisli predlagajo možnosti preureditve navedenih zgradb v šolskem okolju - naštejejo kulturne spomenike v šolskem okolju - opredelijo pomembnost in skrb zanje
- po lastni zamisli oblikujejo zgradbe, ki si jih želijo druga�ne v šolskem okolju
- razvijajo kriti�en odnos do neurejenosti okolja - se navajajo na uporabo zdravih materialov - razvijajo pravilen odnos do kulturnih spomenikov v kraju
Standardi znanja: Poznajo pojme: primernost oblik, velikosti, materialov zgradb; uporabnost zgradb; kulturni spomeniki. Medpredmetne povezave: SO SL MA
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok in reprodukcije
Predmet: Likovna vzgoja Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 5/9 Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri Likovno podro�je: GRAFIKA
Likovna naloga (likovni problem): Tiskarstvo – grafika Likovna tehnika: Tiskanje z radirko ali krompirjem
Cilji reševanja likovnih problemov: - utrdijo pojem umetniška grafika (umetnik izdelovalec osnutka, risbe, matrice, odtisa) - ponovijo zna�ilnosti strojnega tiskanja - pojasnijo namen množi�nega reproduciranja strojno natisnjenih grafik - razložijo razliko med risbo, sliko in grafiko
- izvedejo tehniko tiskanja s krompirjem ali radirko
- se navajajo na postopnost in doslednost izvajanja grafi�ne tehnike - razvijajo smisel za kombiniranje materialov razli�nih površin - privzgajajo �ut za pomembnost �istosti grafi�nega lista
Standardi znanja: Razlikujejo pojme: umetniška grafika, ro�ni tisk; osnutek, risba, matrica, Medpredmetne povezave: SO MA SLO
Cilji reševanja likovnih problemov: - utrdijo spoznanje, da so �rke in besedila zbirke znakov, ki služijo kot sporo�ilo - razložijo možnosti pisanja teh znakov: ro�no (pisani znaki) ali s posebnimi pripomo�ki (pisalni stroj, ra�unalnik, tiskarski stroj ...) – tiskani znaki - spoznajo osnovne možnosti oblikovanja �rk - seznanijo se z osnovami povezovanja besedila in risbe v enotno sporo�ilo - na fotografijah primerov sporo�il pojasnijo jasnost sporo�ila in enakovredno zastopanost pisave in risbe
- oblikujejo kompozicijo v kombinaciji risbe in besedila, sestavljenega iz izrezanih tiskanih �rk
- razvijajo zmožnost smiselnega kombiniranja besedila in risbe - razvijajo ob�utek za likovno oblikovano sporo�ilo
Standardi znanja: Spoznajo pojme: sporo�ilo – �rke in besedila (znaki), ro�no napisani znaki; znaki, napisani s pripomo�ki; besedilo. Medpredmetne povezave: MA SLO GV
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok, revije
Predmet: Likovna vzgoja Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 5/9 Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri Likovno podro�je: SLIKANJE
Likovna naloga (likovni problem): Tople in hladne barve Likovna tehnika: Tempera barve
Cilji reševanja likovnih problemov: - na primerih pojavov in predmetov v naravi in okolju opredelijo tople in hladne barve - naštejejo primere toplih in hladnih barv in pojasnijo ob�utke hladnosti in toplote - ugotovijo uporabnost toplih in hladnih barv
- izberejo motiv in ga naslikajo s toplimi in hladnimi barvami - z lepljenjem barvnih ploskev oblikujejo kompozicijo z motivom
- pri mešanju barv si razvijajo ob�utek za postopno spreminjanje tople in hladne barve - razvijajo smisel za komponiranje toplih in hladnih barv - pri slikanju razvijajo samostojnost pri izbiri toplih in hladnih barv
Standardi znanja: Lo�ijo pojme: topla in hladna barva. Medpredmetne povezave: SO GL SLO
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok in reprodukcije
OSNOVNA ŠOLA ....................................................................
LETNA PRIPRAVA NA POUK ZA 6. razred DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
LIKOVNA VZGOJA
Šolsko leto 2008/2009
Likovn(i/a) pedagog(inja): Ljubljana, september 2008 ...................................
Predmet: Likovna vzgoja Razred: 6.a, b
Tedensko število ur: 1
Risanja ~ 8 ur Slikanja ~ 9 ur
Kiparstva ~ 6 ur Grafike ~ 6 ur
Prostorskega oblikovanja ~ 6 ur
Letno število ur: 35
Literatura(u�beniki, priro�niki, revije.....): i) za u�ence: � U�benik Likovno izražanje za 5. razred osemletne osnovne šole(Tonka Tacol) oz. za 6. razred
devetletne osnovne šole j) za u�itelja: � Tacol, Tonka, Likovno izražanje – didakti�na izhodiš�a za problemski pouk likovne vzgoje v
devetletni osnovni šoli, Ljubljana: Debora, 2003. � Tacol, Tonka, Didakti�ni pristop k na�rtovanju likovnih nalog, Izbrana poglavja iz likovne
1991 � Berce Golob, Helena, Likovna vzgoja, Na�ini dela pri likovni vzgoji, Priro�nik za u�itelje na
predmetni stopnji osnovne šole, Ljubljana: DZS, 1993 � �adež, Dragica, Glina, les, papir, kovina, Ljubljana: MK,1983 � �adež Lapajne, Dragica, Od glave do portreta, Modeliranje v glini, Ljubljana: Debora, 2000 � Didek, Zoran, Raziskovanje oblikotvornosti, Ljubljana: DDU Univerzum, 1982 � Golob, Nataša, Umetnost na Slovenskem, Ljubljana: DZS, 1999 � Jerman, Frane, Sprehodi po estetiki, Ljubljana: MK, 1983 � Likovno snovanje, Priro�nik za u�itelje srednjih šol, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1999 � Muhovi�, Jožef, Vstop v likovno logiko I, II, Ljubljana: ALU, 1986 � Revija Likovna vzgoja, Ljubljana: Debora, letniki 1, 2, 3… � Revija Likovne besede, zbirka, Ljubljana: Društvo slovenskih likovnih umetnikov � Vrhunci likovne umetnosti: Cankarjeva založba, 1994 � Umetnost na Slovenskem: Mladinska knjiga, 1998 � Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti: Modrijan, 1998 � Umetnost v zgodovini �loveštva: Državna založba, 1993 � Risanje in slikanje: Tehniška založba Slovenije, 1997
SPLOŠNI CILJI PREDMETA U�enci: - razvijajo interes za razli�ne oblike likovne dejavnosti, - bogate in ohranjajo zmožnost za likovno izražanje, - usvajajo znanje prvin likovne teorije in ostrijo �ut za likovne vrednote, - se seznanjajo z likovnimi izrazili in se usposabljajo za njihovo samostojno uporabo, - ob rokovanju z razli�nimi materiali in orodji razvijajo motori�no spretnost in ob�utljivost, - z oblikovanjem prostorov in kiparskih volumnov razvijajo telesnokiparski odnos in ob�utenje
likovnega prostora, - se seznanjajo z razlikami in povezavami med vizualnim in likovnim svetom, - razvijajo zmožnost opazovanja, predstavljivosti, likovnega mišljenja, likovnega spomina, in
domišljije, - razvijajo likovnoizrazne zmožnosti in ustvarjalnost, - ob likovno dejavnem delu bogatijo emocionalne, socialne in estetske osebnostne kvalitete, - ob ozaveš�anju �ustev razvijajo �ut za lepo, - spoznavajo vlogo in pomen estetskih vizualnih komunikacij v ožjem in širšem okolju, - razvijajo zmožnost doživljanja lepote v naravi in umetninah, - razvijajo �ut do likovnih stvaritev, do nacionalne in splošne �loveške likovne kulturne dediš�ine, - razvijajo zmožnost oblikovanja meril za kriti�no vrednotenje lastnih del, del vrstnikov ter stvaritev
umetnikov, - razvijajo zmožnost razumevanja razli�nih medijev vizualne kulture in zmožnost vrednotenja
uporabnih predmetov ter likovne problematike v okolju. Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Grafi�na stiskalnica, AV sredstva (LCD projektor, grafoskop), videorekorder, televizor, ra�unalnik z likovnimi programi, pe� za keramiko, ki naj bi bila nameš�ena v samostojnem prostoru, fotoaparat, videokamera. Metode in oblike dela: Metode dela: pogovor, razlaga, demonstracija, prikazovanje, metoda grafi�nih izdelkov. Oblike dela: frontalna, individualna, delo v dvojicah, delo v skupinah.
SPECIALNO DIDAKTI�NA PRIPORO�ILA ZA DRUGO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE Pri u�encih v starosti od devet do enajst let prihaja do združevanja kognitivnega in vizualnega razvoja. Spontanost se torej umika razumu, u�enci želijo prikazati realne podobe, zato pogosto opazimo pasivno posnemanje drugih izdelkov z realisti�nimi podobami. Da bo likovno izražanje u�encev postajalo bolj dovršeno in samosvoje, jih je potrebno nujno likovno razvijati in bogatiti. Že v �etrtem in petem razredu so u�enci zmožni kriti�no in z razumom dojeti in upoštevati linearne, barvne in prostorsko-oblikovalske vrednote. Torej dosledneje oblikovati in bogatiti �rtne površine, mešati barve, uporabiti kontraste barv in njihove harmonije, kontraste oblik in prostora, upoštevati kompozicijska na�ela, ki pa jih ne motijo še zna�ilna nepravilna oblikovalna razmerja. Že v šestem razredu pa se likovni izraz u�encev izpopolni, likovno izražanje pa je že �isto zavestno. Zmožni so že lo�evanja in raz�lenjevanja ter sestavljanja elementov v nove skladne celote na likovni in verbalni na�in. Dovršenost likovnega izražanja je v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju povezana tudi z razvitejšimi motori�nimi zmožnostmi. zmožni so rokovati z zahtevnejšimi materiali in orodji. Cilji reševanja likovnih problemov:
Usvajanje likovnih pojmov Dejavnost usvajanja likovnih pojmov od 4. do 6. razreda temelji na u�iteljevi uspešni motivaciji u�encev z razli�nimi metodami, posebej še z metodo širjenja in elaboriranja likovnih senzibilnosti in z metodo estetske komunikacije. U�enci z njihovo pomo�jo na neprisiljen na�in bogatijo ob�utljivost za likovne elemente, njihovo lo�evanje, raz�lenjanje in sestavljanje v nove skladne celote, spodbujajo izvirnost in lastno iskanje rešitev, spoznavajo posebnosti zahtevnejših likovnih materialov in orodij, spoznavajo in dojemajo likovna dela umetnikov ter kulturne ustanove, vizualne komunikacije, pa tudi razli�ne na�ine likovnega izražanja. Bolj kriti�no in razumno dojemanje likovnih elementov in zakonitosti oblikovalnih na�el omogo�ajo u�itelju, da u�ence ob sproš�anju �ustvenih in razumskih zmogljivosti navaja na vrednotenje lastnih likovnih del in del njihovih vrstnikov. Likovno izražanje Likovno izražanje predstavlja spontano in ustvarjalno interpretacijo doživetij u�encev in zavestnejšo uporabo spoznanih likovnih pojmov. Gre za svobodno in spontano interpretacijo z likovnimi znaki oblikovanih misli s pomo�jo raznolikih likovnih materialov in orodij. U�itelj spodbuja u�ence k samostojnemu, samosvojemu na�inu izražanja misli z individualnim izrazom. To pa dosega s spodbujanjem u�encev k strukturiranemu razumevanju predmetov in pojavov v naravi ter okolju. Z uporabo zahtevnejših materialov in orodij si razvijajo u�enci ro�ne spretnosti in ob�utljivost ter zmožnost samostojnega raziskovanja posebnosti likovnih materialov in orodij, kar omogo�a, da vnašajo v likovno izražanje lastne zamisli, �utenja, spoznanja in originalen na�in izražanja.
Privzgajanje doživljajskih naravnanosti Predstavlja skladno in celovito ponotranjenje pridobljenega in usvojenega, ki se pri u�encih na zunaj kaže kot odnos do lastnega dela, dela sošolcev, dela umetnikov, kot spoštljiv odnos do naravnega, kulturnega in socialnega okolja ter �ustvenega odnosa do narave. Pri izvajanju likovnih nalog pa se kaže kot u�en�eva samoiniciativnost, samostojnost, sproš�enost in originalen na�in izražanja. Zato je zelo pomembno, kako u�itelj spodbuja u�ence k likovni dejavnosti, kako posve�a pozornost njihovi individualni izraznosti glede na starostno stopnjo in razvoj �utov, zanimanju za likovno izražanje ter razvoju ustvarjalnosti. VREDNOTENJE U�EN�EVIH IZDELKOV IN ZAPIS DOSEŽKOV Likovno vrednotenje predstavlja dolo�anje vrednosti opravljenega u�en�evega dela v u�ni uri glede na u�en�evo prizadevnost za uresni�evanje ciljev pri usvajanju likovnih pojmov, likovnem izražanju ter privzgajanju doživljajskih naravnanosti. Cilj vrednotenja ni samo ocena izdelka, temve� tudi ocena u�en�evega dela, ki temelji na napredovanju v celotnem u�nem procesu. Zato mora u�itelj vrednotiti u�en�evo dejavnost v celotnem u�nem procesu. Tak na�in vrednotenja u�en�evega dosežka (njegovo delo in napredek) obsega dosežke na afektivnem, psihomotori�nem in kognitivnem podro�ju.
Predmet: Likovna vzgoja Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 6. razred Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri Likovno podro�je: RISANJE
Likovna naloga (likovni problem): �rtne vrednote in površine Likovna tehnika: Risarske tehnike
Cilji reševanja likovnih problemov: - pojasnijo nastanek �rte - lo�ijo prostoro�no in tehni�no �rto - spoznajo pojem obris ali kontura - pojasnijo posebnosti gostega in redkega nizanja �rt na ploskvah, nastalih z obrisom - spoznajo pojem struktura in tekstura predmeta - pojasnijo možnosti �rtne upodobitve strukture in teksture - spoznajo pojem faktura (sled roke, orodja na izdelku) in patina (posledica vpliva ozra�ja) in možnosti �rtne upodobitve takih površin - lo�ijo zna�ilnosti naravnih in umetnih površin
- narišejo kompozicijo, z obrisi in s �rtami predstavijo razli�ne površine - narišejo ritmi�no kompozicijo in izpolnijo površine
- bogatijo opazovalne sposobnosti - se navajajo na doslednost pri izpolnjevanju površin - privzgajajo �ut za uravnoteženo razporejanje svetlih in temnih površin po risarskem formatu
Standardi znanja: Opredelijo pojme: to�ka, �rta, prostoro�na, tehni�na �rta; obris ali kontura; struktura, tekstura, faktura; Medpredmetne povezave: MA SO ŠV SL
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok in reprodukcije Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 3 ure Likovno podro�je: SLIKANJE
Likovna naloga (likovni problem): Barve in barvni krog + Nevtralne barve Likovna tehnika: Tempera barve
Cilji reševanja likovnih problemov: - spoznajo pomen svetlobe za nastanek barve - spoznajo pojma barvni spekter in barvni prehodi (mavrica) - spoznajo posebnosti barvnega kroga in pojem nasi�ena barva - utrdijo znanje o barvah 1., 2., 3. stopnje - spoznajo pojem nevtralne barve in tonska lestvica
- mešajo barve iz barvnega kroga in uredijo svobodno kompozicijo - naslikajo motiv z mešanjem nevtralnih barv
- razvijajo ob�utek za razli�nost ene barve - razvijajo zmožnost mešanja barv - se navajajo na postopno mešanje barv
Cilji reševanja likovnih problemov: - navedejo posebnosti izražanja z linijo, barvo in otipljivo obliko - opredelijo obhodni kip - razložijo zna�ilnosti reliefa kot kiparske oblike - lo�ijo nizek, visok in ugreznjen relief - naštejejo razli�ne materiale, barve materialov (patina) in opišejo na�ine obdelave - pojasnijo namembnost kipov (eksterieri, interieri) - spoznajo pojme: doma�a obrt in ljudska umetnost ter industrijsko oblikovanje predmetov
- oblikujejo razgiban obhodni kip iz mehkega materiala - oblikujejo razli�ne vrste reliefov iz razli�nih materialov
- razvijajo zmožnost za uporabo razli�nih kiparskih materialov in njihovih pripomo�kov - se navajajo na samostojno izvajanje postopkov kiparske tehnike pri oblikovanju razli�nih reliefov - se navajajo na cenjenje kipov kot umetnin na javnih površinah, v galerijah in stanovanjih
Standardi znanja: Poznajo pojme: otipljivost oblike; obhodni kip; relief – nizek, visok, ugreznjen. Medpredmetne povezave: SO MA SLO ŠV
Cilji reševanja likovnih problemov: - opredelijo pojme prostor, stavbarstvo (arhitektura) - pojasnijo delo arhitekta (skica, idejni na�rt, gradbeni, izvedbeni na�rt) - razložijo posebnosti naravnega in umetnega prostora - opišejo zna�ilnosti notranjega in zunanjega prostora - opredelijo zaprt, polzaprt in polodprt prostor - se seznanijo s konstrukcijo in stabilnostjo zgradbe - opišejo posebnosti enovitega prostora in razli�nost �lenjenja prostorov - naštejejo primere razli�nih prostorov v doma�em kraju
- iz upogibnega materiala in embalažnih škatel oblikujejo prostorsko tvorbo s prehodi iz zaprtih prostorov v polzarte in polodprte prostore
- razvijajo zmožnost kombiniranja razli�nih oblik prostorov pri oblikovanju prostorske tvorbe - privzgajajo ob�utek za kombiniranje prostorskih oblik s ploskovitimi materiali - se navajajo na samostojno konstruiranje prostorske tvorbe - se navajajo na natan�nost in doslednost
Standardi znanja: Poznajo pojme: prostor, stavbarstvo (arhitektura), arhitekt (skica, idejni, izvedbeni, gradbeni na�rt); Medpredmetne povezave: MA SO
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok, reprodukcije
Predmet: Likovna vzgoja Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 6. razred Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri Likovno podro�je: GRAFIKA
Likovna naloga (likovni problem): Umetniška in industrijska grafika
Likovna tehnika: Linorez Cilji reševanja likovnih problemov: - pojasnijo neponovljivost risbe in slike (unikat) - razložijo možnosti reproduciranja podob z matrico - naštejejo primere naravnih in umetnih materialov za izdelavo matrice - razložijo zna�ilnosti umetniške grafike (osnutek, risba, matrica, tiskanje, omejeno število odtisov – grafi�nih listov, ozna�itev) - spoznajo pojem industrijska grafika - spoznajo zna�ilnosti industrijske grafike (osnutek, strojni tisk, visoka naklada, podpis oblikovalca) - spoznajo postopke zahtevnejših grafi�nih tehnik - na primerih umetniških grafik ugotavljajo izvedbo razli�nih grafi�nih tehnik
- izdelajo matrico in odtisnejo grafi�ni list v visokem tisku - izvedejo ploski tisk s tempera ali tiskarskimi barvami
- krepijo ob�utek za uporabo svetle linije na temnem ozadju - se navajajo na izvirno �rtno izpolnjevanje površin - pridobivajo spretnost ob rokovanju z novimi materiali - se navajajo na vztrajnost pri oblikovanju matrice - privzgajajo odgovornost za �istost izvedbe grafi�nega lista
Cilji reševanja likovnih problemov: - spoznajo pomembnost uravnoteženega razporejanja narisanih elementov po risalnem formatu - usvojijo pojem kompozicija - razlikujejo zna�ilnosti somerne ali simetri�ne ter nesomerne ali asimetri�ne kompozicije - spoznajo pomembnost navidezne središ�ne osi na likovnem delu - primerjajo kompozicijo na risbi s kompozicijo na sliki, kipu in zgradbi - na primerih umetniških del ugotavljajo razli�nost kompozicij
- narišejo risbo z motivom po na�elu simetri�ne ali asimetri�ne kompozicije
- ostrijo �ut za simetri�no in asimetri�no razporejanje elementov po formatu risalnega lista - razvijajo zmožnost opažanja ravnotežja na likovnem delu ali primerih iz vsakdanjega življenja
Standardi znanja: Utrdijo pojme: ravnotežje, simetri�nost (somernost), asimetri�nost (nesomernost); Medpredmetne povezave: MA SO GV SLO ŠV
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok, reprodukcije
Predmet: Likovna vzgoja Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 6. razred Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 3 ure Likovno podro�je: SLIKANJE
Likovna naloga (likovni problem): Pestre, manj pestre in nepestre barve Likovna tehnika: Tempera barve
Cilji reševanja likovnih problemov: - razložijo pojem �ista (nasi�ena) barva - razlikujejo pestre in nepestre barve - spoznajo postopek nastajanja manj pestrih barv - opredelijo uporabnost pestrih in nepestrih barv - naštejejo primere pestrih in nepestrih barv v okolju in naravi
- z lepljenjem barvnih ploskev oblikujejo sliko z motivom v pestrih ali nepestrih barvah - naslikajo sliko z motivom v kombinaciji pestrih in nepestrih barv
- se navajajo na izbiro ustreznega motiva za slikanje s pestrimi ali nepestrimi barvami
- razvijajo senzibilnost za barvno mo�
Standardi znanja: Razumejo pojme: nasi�ena (�ista) barva; pestra, nepestra in manj pestra barva. Medpredmetne povezave: SO SLO GV
- narišejo risbo z motivom po na�elu simetri�ne ali asimetri�ne kompozicije
- ostrijo �ut za simetri�no in asimetri�no razporejanje elementov po formatu risalnega lista - razvijajo zmožnost opažanja ravnotežja na likovnem delu ali primerih iz vsakdanjega življenja
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok, reprodukcije, plakat Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri Likovno podro�je: PROSTORSKO OBLIKOVANJE
Likovna naloga (likovni problem): Enovit – raz�lenjen prostor
Likovna tehnika: Papir ali drugi materiali Cilji reševanja likovnih problemov: Poznajo pojme: - prostor - stavbarstvo (arhitektura) - arhitekt (skica, idejni, izvedbeni, gradbeni na�rt) - naravni, umetni materiali - notranji, zunanji prostor - zaprt, polzaprt, polodprt prostor - enovit, raz�lenjen prostor - konstrukcija, stabilnost prostora - opišejo posebnosti enovitega prostora in razli�nost �lenjenja prostorov
- iz upogibnega materiala in embalažnih škatel oblikujejo prostorsko tvorbo
- se navajajo na samostojno konstruiranje prostorske tvorbe - se navajajo na natan�nost in doslednost
Standardi znanja: Poznajo pojme: naravni, umetni materiali; Medpredmetne povezave: MA SO
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok, reprodukcije Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 3 ure Likovno podro�je: SLIKANJE
Likovna naloga (likovni problem): Svetlostni in barvni odtenki
Likovna tehnika: Tempera barve Cilji reševanja likovnih problemov: - razlikujejo barvne lastnosti ali zna�ilnosti (barvnost, barvna �istost, barvna svetlost) - razložijo spreminjanje barve z belo in �rno –svetlostni odtenek - utrdijo znanje o nastanku razli�ice barve – barvni odtenek - opredelijo uporabnost svetlostnih in barvnih odtenkov - na umetniških delih opisujejo prevladujo�e svetlostne in barvne odtenke
- izbrano barvo svetlijo in temnijo z belo in �rno ter oblikujejo kompozicijo - naslikajo sliko z barvnimi in svetlostnimi odtenki
- razvijajo ob�utek za stopnjevanje barve po svetlostni stopnji - razvijajo ob�utek za postopno spreminjanje barve z barvo - privzgajajo ob�utek za komponiranje svetlostnih in barvnih odtenkov - razvijajo vztrajnost pri mešanju odtenkov
Standardi znanja: Utrdijo pojme: barvna lastnost (barvnost, barvna svetlost, barvna �istost); svetlostni odtenek; razli�ica barve – barvni odtenek. Medpredmetne povezave: MA SO GV SLO ŠV
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok, reprodukcije
Predmet: Likovna vzgoja Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 6. razred Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri Likovno podro�je: PROSTORSKO OBLIKOVANJE
Likovna naloga (likovni problem): Zaprt, pol-odprt, polzaprt prostor
Likovna tehnika: Les Cilji reševanja likovnih problemov: - se seznanijo s konstrukcijo in stabilnostjo zgradbe Poznajo pojme: - prostor - stavbarstvo (arhitektura) - arhitekt (skica, idejni, izvedbeni, gradbeni na�rt)
- iz lesa oblikujejo prostorsko tvorbo
- se navajajo na samostojno konstruiranje prostorske tvorbe - se navajajo na natan�nost in doslednost
Standardi znanja: Poznajo pojme: notranji, zunanji prostor; zaprt, polzaprt, polodprt prostor; enovit, raz�lenjen prostor; konstrukcija, stabilnost prostora. Medpredmetne povezave: SO SLO GL MA
1991 � Berce Golob, Helena, Likovna vzgoja, Na�ini dela pri likovni vzgoji, Priro�nik za u�itelje na
predmetni stopnji osnovne šole, Ljubljana: DZS, 1993 � �adež, Dragica, Glina, les, papir, kovina, Ljubljana: MK,1983 � �adež Lapajne, Dragica, Od glave do portreta, Modeliranje v glini, Ljubljana: Debora, 2000 � Didek, Zoran, Raziskovanje oblikotvornosti, Ljubljana: DDU Univerzum, 1982 � Golob, Nataša, Umetnost na Slovenskem, Ljubljana: DZS, 1999 � Jerman, Frane, Sprehodi po estetiki, Ljubljana: MK, 1983 � Likovno snovanje, Priro�nik za u�itelje srednjih šol, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1999 � Muhovi�, Jožef, Vstop v likovno logiko I, II, Ljubljana: ALU, 1986 � Revija Likovna vzgoja, Ljubljana: Debora, letniki 1, 2, 3… � Revija Likovne besede, zbirka, Ljubljana: Društvo slovenskih likovnih umetnikov � Vrhunci likovne umetnosti: Cankarjeva založba, 1994 � Umetnost na Slovenskem: Mladinska knjiga, 1998 � Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti: Modrijan, 1998 � Umetnost v zgodovini �loveštva: Državna založba, 1993 � Risanje in slikanje: Tehniška založba Slovenije, 1997
SPLOŠNI CILJI PREDMETA U�enci: - razvijajo interes za razli�ne oblike likovne dejavnosti, - bogate in ohranjajo zmožnost za likovno izražanje, - usvajajo znanje prvin likovne teorije in ostrijo �ut za likovne vrednote, - se seznanjajo z likovnimi izrazili in se usposabljajo za njihovo samostojno uporabo, - ob rokovanju z razli�nimi materiali in orodji razvijajo motori�no spretnost in ob�utljivost, - z oblikovanjem prostorov in kiparskih volumnov razvijajo telesnokiparski odnos in ob�utenje
likovnega prostora, - se seznanjajo z razlikami in povezavami med vizualnim in likovnim svetom, - razvijajo zmožnost opazovanja, predstavljivosti, likovnega mišljenja, likovnega spomina, in
domišljije, - razvijajo likovnoizrazne zmožnosti in ustvarjalnost, - ob likovno dejavnem delu bogatijo emocionalne, socialne in estetske osebnostne kvalitete, - ob ozaveš�anju �ustev razvijajo �ut za lepo, - spoznavajo vlogo in pomen estetskih vizualnih komunikacij v ožjem in širšem okolju, - razvijajo zmožnost doživljanja lepote v naravi in umetninah, - razvijajo �ut do likovnih stvaritev, do nacionalne in splošne �loveške likovne kulturne dediš�ine, - razvijajo zmožnost oblikovanja meril za kriti�no vrednotenje lastnih del, del vrstnikov ter stvaritev
umetnikov, - razvijajo zmožnost razumevanja razli�nih medijev vizualne kulture in zmožnost vrednotenja
uporabnih predmetov ter likovne problematike v okolju. Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Grafi�na stiskalnica, AV sredstva (LCD projektor, grafoskop), videorekorder, televizor, ra�unalnik z likovnimi programi, pe� za keramiko, ki naj bi bila nameš�ena v samostojnem prostoru, fotoaparat, videokamera. Metode in oblike dela: Metode dela: pogovor, razlaga, demonstracija, prikazovanje, metoda grafi�nih izdelkov. Oblike dela: frontalna, individualna, delo v dvojicah, delo v skupinah.
SPECIALNO DIDAKTI�NA PRIPORO�ILA ZA TRETJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE V starosti od enajst do petnajst let se u�enci likovno izražajo na temelju trdnejših, jasno premišljenih kriterijev, ki so si jih pridobili vizualno in z abstrakcijo. To je �as upodobitev. Spontano likovno izražanje usiha, u�enci preidejo k zavestnejšemu reševanju likovnih problemov z materialnim, perceptivnim pristopom. Likovno izražanje postane namerno, cilj je že likovni. Še posebej starejši u�enci uživajo v zavestnem upodabljanju predmetov, ki so po vizualni plati najbliže videzu. Obvladajo empiri�ni vidni svet in ga razumejo na prakti�en na�in. Pri likovnem izražanju razumsko obvladajo �ustveno doživetje in vodijo svojo ustvarjalnost. Zato je u�iteljeva naloga, da pozna in spremlja likovni razvoj posameznega u�enca, njegovo spoznavanje in razumevanje likovnih problemov ter individualni na�in izražanja. Posebej je pozoren na doživljanje in izražanje emocij, u�en�ev socialni razvoj – njegov odnos z drugimi, in na �ustva, ki se pri tem porajajo, pa tudi na u�en�ev interes in zanimanje za likovne stvaritve in na�ine izražanja, odnos do predmetov – doživljanje lepega in razvijanje zmožnosti za ustvarjanje lepega.
Usvajanje likovnih pojmov Dejavnost usvajanja likovnih problemov od 7. do 9. razreda v osnovnem programu temelji na u�iteljevi uspešni motivaciji u�enca z metodo pogovora, demonstracije in opazovanja, posebej še z metodo širjenja in elaboriranja likovnih senzibilnosti, metode transponiranja in alternative ter metode estetske komunikacije. S temi metodami dosega, da u�enci na neprisiljen na�in bogatijo ob�utljivost za likovne elemente in njihove odnose, ob tem pa spodbuja njihovo izvirnost in lastno iskanje rešitev, spoznavanje posebnosti likovnih materialov in orodij, vizualnih komunikacij ter dojemanje likovnih del umetnikov iz vseh umetnostnozgodovinskih obdobij, posebej še sodobne likovne umetnosti, njene namembnosti in posebnosti rešitev. Zavestno dojemanje likovnih problemov omogo�a u�itelju, da u�ence ob sproš�anju �ustvenih in razumskih zmogljivosti navaja na kriti�no vrednotenje lastnih likovnih del in del njihovih vrstnikov. Likovno izražanje Likovno izražanje predstavlja v osnovnem programu zavestno in ustvarjalno interpretacijo doživetij u�encev in uporabo temeljnih in obogatenih spoznanj likovnih problemov. Gre za svobodno in zavestno interpretacijo z likovnimi znaki oblikovanih misli ob pomo�i raznolikih likovnih materialov in orodij. U�itelj aktivno spodbuja in usmerja u�ence, da samostojno, na samosvoj likovni na�in izrazijo svoje misli ter da pri tem ostajajo svojski in prepoznavni. S pravilnim vodenjem delovnih postopkov razvija tudi motori�no spretnost in ob�utljivost. Spodbuja tudi samostojno vklju�evanje u�en�evih likovnih zmožnosti v izvirno reševanje likovnih problemov.
Privzgajanje doživljajskih naravnanosti Predstavlja skladno in celovito ponotranjenje pridobljenega in usvojenega, ki se pri u�encu na zunaj kaže kot odnos do lastnega dela, dela sošolcev, dela umetnikov, kot spoštljiv odnos do naravnega, kulturnega in socialnega okolja ter �ustvenega odnosa do narave. Kaže se tudi kot u�en�eva izvirnost, domiselnost, samostojnost pri izvajanju likovnih nalog, zmožnost ravnanja, presojanja in vklju�evanje emocionalnih funkcij. Zato je zelo pomembno, kako u�itelj spodbuja u�ence k likovni dejavnosti in kako posve�a pozornost individualni izraznosti u�enca glede na starostno stopnjo in razvoj �utov, zainteresiranosti za likovno izražanje ter razvoju ustvarjalnosti. VREDNOTENJE U�EN�EVIH IZDELKOV IN ZAPIS DOSEŽKOV Likovno vrednotenje predstavlja dolo�anje vrednosti opravljenega u�en�evega dela v u�ni uri glede na njegovo prizadevnost pri uresni�evanju ciljev pri usvajanju likovnih pojmov, likovnem izražanju ter privzgajanju doživljajskih naravnanosti. Cilj vrednotenja ni samo ocena izdelka, temve� tudi ocena u�en�evega dela, ki temelji na napredovanju v celotnem u�nem procesu. Zato mora u�itelj vrednotiti u�en�evo dejavnost v celotnem u�nem procesu. Tak na�in vrednotenja u�en�evega dosežka (njegovo delo in napredek) obsega dosežke na afektivnem, psihomotori�nem in kognitivnem podro�ju.
Po vsaki kon�ani likovni nalogi u�itelj z u�enci ob razstavljenih, dokon�anih in nedokon�anih likovnih izdelkih vrednoti z u�enci dosežene cilje po izoblikovanih kriterijih, ki izhajajo iz likovne naloge. Objektivne kritike morajo biti smernice za nadaljnje delo. Krepiti morajo u�en�evo emocionalno, moralno, motivacijsko, estetsko in intelektualno komponento.
Predmet: Likovna vzgoja Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 7. razred Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 4 ure Likovno podro�je: RISANJE
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok in reprodukcije ............................................................................................................................................................................ Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 4 ure (�e je mogo�e, delitev skupin) Likovno podro�je: GRAFIKA
Likovna naloga (likovni problem): Tiskarstvo – umetniška in industrijska grafika
- opišejo zna�ilnosti in posebnosti industrijske in umetniške grafike
- opišejo ro�ni in industrijski tisk
- spoznajo posebnosti grafi�nih tehnik
- na demonstriranih umetniških grafikah opišejo posebnosti kompozicijskih rešitev, grafi�ne tehnike in tiskov
- oblikujejo matrico in odtisnejo grafi�ni list v visokem tisku
- oblikujejo preprosto kompozicijo in jo realizirajo v globokem ali ploskem tisku
- se navajajo na dejavno sodelovanje pri skupinski demonstraciji
- razvijajo zmožnost ustvarjalne uporabe posredovanih navodil za
izvajanje grafi�ne tehnike - se navajajo na izvirno linearno izpolnjevanje površin pri upodabljanju motiva - se navajajo na �isto izvedbo grafi�nega lista
- analizirajo ureditev okolja glede na funkcionalnost in estetskost
- naštejejo posebnosti notranjih prostorov
- oblikujejo razli�ne prostorske tvorbe
- razvijajo samostojnost ob oblikovanju razli�nih prostorov
- razvijajo natan�nost pri izrezovanju posameznih ploskev
- pridobivajo ob�utek za uporabno ureditev prostora
- razvijajo smisel za kombiniranje razli�nih vrst prostorov
- se navajajo na vrednotenje ob primerjavi arhitekturnih prostorov
Standardi znanja: Razložijo pojme: arhitekturni prostor, zunanji prostor, notranji prostor, zaprt, polzaprt, polodprt prostor, urbanisti�ni prostor; oblike naselij;
Medpredmetne povezave: MA TiT GE ZG U�ne metode: Razlaga, pogovor, demonstracija U�ne oblike: Frontalna, individualna
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok, reprodukcije ................................................................................................................................................................... Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri Likovno podro�je: RISANJE
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok in reprodukcije ......................................................................................................................................................................... Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 4 ure Likovno podro�je: KIPARSTVO
- spoznajo pomen vida in tipa za zaznavanje kiparskih oblik - opredelijo pojem obhodna plastika
- opišejo pomen kompozicije v kiparskem delu
- naštejejo zna�ilnosti otipljivih oblik – geometrijske in negeometrijske oblike
- na primerih kiparskih umetnin ugotovijo namembnost kipov
- naštejejo kiparske materiale in orodja
- modelirajo obhodne (prosto stoje�e) razgibane kipe z dodajanjem in odvzemanjem materiala
- razvijajo ob�utek za tretjo dimenzijo - se navajajo na sproš�eno vgrajevanje lastnih idej za oblikovanje razgibane figure - ob izvajanju razli�nih likovnih tehnik si razvijajo samostojnost in ro�no spretnost
Standardi znanja: Opredelijo pojme: kip: volumen, prostor, gmota, stojnost, oblika, površina, barva, kiparstvo (plasti�no oblikovanje), obhodni kip, geometrijska, negeometrijska oblika; kiparski materiali in orodja. Medpredmetne povezave: MA TiT KE FI ZG
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok, reprodukcije ............................................................................................................................................................................ Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 3 ure Likovno podro�je: PROSTORSKO OBLIKOVANJE
Likovna naloga (likovni problem): Zunanji in notranji arhitekturni prostori
Likovna tehnika: Papir ali drug material Cilji reševanja likovnih problemov: - spoznajo vrste gradenj: masivna, skeletna, ploska - navedejo posebnosti gradenj (poudarek na moderni gradnji)
- oblikujejo razli�ne prostorske tvorbe
- razvijajo smisel za kombiniranje razli�nih vrst prostorov
- se navajajo na vrednotenje ob primerjavi arhitekturnih prostorov
Standardi znanja: Razložijo pojme: vrste gradenj: masivna, skeletna, ploska. Medpredmetne povezave: MA TiT GE ZG
domišljije, - razvijajo interes za razli�ne oblike likovne dejavnosti, - bogate in ohranjajo zmožnost za likovno izražanje, - usvajajo znanje likovne teorije in ostrijo �ut za likovne vrednote, - se seznanjajo z likovnimi izrazili in se usposabljajo za njihovo samostojno uporabo, - ob rokovanju z razli�nimi materiali in orodji razvijajo motori�no spretnost in ob�utljivost, - z oblikovanjem prostorov in kiparskih volumnov razvijajo kiparski odnos in ob�utenje likovnega
prostora, - se seznanjajo z razlikami in povezavami med vizualnim in likovnim svetom, - razvijajo likovnoizrazne zmožnosti in ustvarjalnost, - ob likovno dejavnem delu bogatijo emocionalne, socialne in estetske osebnostne kvalitete, - ob ozaveš�anju �ustev razvijajo �ut za lepo, - spoznavajo vlogo in pomen estetskih vizualnih komunikacij v ožjem in širšem okolju, - razvijajo zmožnost doživljanja lepote v naravi in umetninah, - razvijajo odnos za likovne stvaritve, do nacionalne in splošne �loveške likovne kulturne dediš�ine, - razvijajo zmožnost oblikovanja meril za kriti�no vrednotenje lastnih del, del vrstnikov ter stvaritev
umetnikov, - razvijajo zmožnost razumevanja razli�nih medijev vizualne kulture in zmožnost vrednotenja
uporabnih predmetov ter likovne problematike v okolju. Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Grafi�na stiskalnica, AV sredstva (LCD projektor, grafoskop), videorekorder, televizor, ra�unalnik z likovnimi programi, pe� za keramiko, ki naj bi bila nameš�ena v samostojnem prostoru, fotoaparat, videokamera. Metode in oblike dela: Metode dela: pogovor, razlaga, demonstracija, prikazovanje, metoda grafi�nih izdelkov. Oblike dela: frontalna, individualna, delo v dvojicah, delo v skupinah.
Predmet: Likovno snovanje I Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 7., 8. ali 9. raz. Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 3 ure Likovno podro�je: RISANJE
Likovna naloga (likovni problem): Linearni elementi in kompozicijska na�ela Likovna tehnika: Risarski materiali
Cilji reševanja likovnih problemov: - dojamejo risbo kot izhodiš�e pri likovnem izražanju
- poglobijo znanje o pojmih: simetri�nost, asimetri�nost, razgibanost in nerazgibanost narisanih elementov
- pojasnijo povezanost oblike kompozicije s formatom risarske podloge
- na umetniških delih opredelijo posebnosti kompozicijskih rešitev
- z linearnimi elementi narišejo risbe po spominu, domišljiji, po poprejšnjem opazovanju narave, pri tem pa upoštevajo kompozicijske odnose
- se navajajo na samostojnejše komponiranje risbe po na�elih kompozicije
- ostrijo �ut za opazovanje predmetov v okolju in naravi
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok in reprodukcije ........................................................................................................................................................................... Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 4 ure Likovno podro�je: SLIKANJE
Likovna naloga (likovni problem): Komponiranje barvnih ploskev in njihovo mehko u�inkovanje Likovna tehnika: Tempera barve
Cilji reševanja likovnih problemov: - razširijo znanje pojmov: svetlostni odtenek, barvni odtenek, skladni – ubrani – harmoni�ni barvni toni - obrazložijo svetlostno vrednost barve v devetstopenjski svetlostni lestvici (tonski lestvici in lestvici barve) - razdelijo svetlostno lestvico na tri stopnje (triade) - dolo�ijo tri kombinacije svetlostnih tonov ene barve – svetlo, srednjo in temno ubranost - s ponazorili obrazložijo mehko u�inkovanje barvne kombinacije na �loveka - ugotovijo uporabnost ubranih barvnih skladij
- zgradijo kompozicijo s tremi skladnimi svetlostnimi toni - z ra�unalnikom skomponirajo ubrane barvne tone triad (izrazito svetle, srednje in izrazito temne)
- bogatijo zmožnost mešanja barv in kombiniranja skladnih svetlostnih tonov
- bogatijo ob�utek za barvno ravnovesje - razvijajo ob�utljivost za mehke prehode barvnih tonov
- spoznajo ra�unalnik kot slikarsko orodje
Standardi znanja: Smiselno združijo pojme: harmoni�ni barvni ton; svetlostni in barvni odtenek; svetlostna vrednost barve; svetlostna lestvica; svetla, srednja, temna ubranost; mehko u�inkovanje. Medpredmetne povezave: GV SLO MA TIT ŠV
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok ............................................................................................................................................................. Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 3 ure Likovno podro�je: RISANJE
Likovna naloga (likovni problem): Linearni elementi in prikazovanje materialnosti površin Likovna tehnika: Risarski materiali
Cilji reševanja likovnih problemov: - na umetniških delih in primerih v naravi
opredelijo grafi�ne vrednote, - pojasnijo zna�ilnosti dejanskih in
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok, reprodukcije, plakat ................................................................................................................................................................... Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 4 ure Likovno podro�je: KIPARSTVO
- z uporabo razli�nih materialov in orodij (tudi ra�unalnik) smiselno skomponirajo razli�ne pisane in tiskane tekste
- opti�no porazdelijo �rke in besede ter jih uskladijo z risbo (strip, voš�ilnica, znak, knjižna ali embalažna oprema, slogan, grafit, vabilo, karikatura)
- razvijajo zmožnost oblikovanja lastnih idej
- si privzgajajo smisel za komponiranje teksta in risbe
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok ....................................................................................................................................................................... Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri Likovno podro�je: RISANJE
Likovna naloga (likovni problem): Pisana, tiskana pisava in risba (Kaligrafija)
Likovna tehnika: Risarski materiali Cilji reševanja likovnih problemov: - nau�ijo se pisati s posebnimi kaligrafskimi pisali
- z uporabo razli�nih materialov in orodij (tudi ra�unalnik) smiselno skomponirajo razli�ne pisane in tiskane tekste
1991 � Berce Golob, Helena, Likovna vzgoja, Na�ini dela pri likovni vzgoji, Priro�nik za u�itelje na
predmetni stopnji osnovne šole, Ljubljana: DZS, 1993 � �adež, Dragica, Glina, les, papir, kovina, Ljubljana: MK,1983 � �adež Lapajne, Dragica, Od glave do portreta, Modeliranje v glini, Ljubljana: Debora, 2000 � Didek, Zoran, Raziskovanje oblikotvornosti, Ljubljana: DDU Univerzum, 1982 � Golob, Nataša, Umetnost na Slovenskem, Ljubljana: DZS, 1999 � Jerman, Frane, Sprehodi po estetiki, Ljubljana: MK, 1983 � Likovno snovanje, Priro�nik za u�itelje srednjih šol, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1999 � Muhovi�, Jožef, Vstop v likovno logiko I, II, Ljubljana: ALU, 1986 � Revija Likovna vzgoja, Ljubljana: Debora, letniki 1, 2, 3… � Revija Likovne besede, zbirka, Ljubljana: Društvo slovenskih likovnih umetnikov � Vrhunci likovne umetnosti: Cankarjeva založba, 1994 � Umetnost na Slovenskem: Mladinska knjiga, 1998 � Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti: Modrijan, 1998 � Umetnost v zgodovini �loveštva: Državna založba, 1993 � Risanje in slikanje: Tehniška založba Slovenije, 1997
SPLOŠNI CILJI PREDMETA U�enci: - razvijajo interes za razli�ne oblike likovne dejavnosti, - bogate in ohranjajo zmožnost za likovno izražanje, - usvajajo znanje prvin likovne teorije in ostrijo �ut za likovne vrednote, - se seznanjajo z likovnimi izrazili in se usposabljajo za njihovo samostojno uporabo, - ob rokovanju z razli�nimi materiali in orodji razvijajo motori�no spretnost in ob�utljivost, - z oblikovanjem prostorov in kiparskih volumnov razvijajo telesnokiparski odnos in ob�utenje
likovnega prostora, - se seznanjajo z razlikami in povezavami med vizualnim in likovnim svetom, - razvijajo zmožnost opazovanja, predstavljivosti, likovnega mišljenja, likovnega spomina, in
domišljije, - razvijajo likovnoizrazne zmožnosti in ustvarjalnost, - ob likovno dejavnem delu bogatijo emocionalne, socialne in estetske osebnostne kvalitete, - ob ozaveš�anju �ustev razvijajo �ut za lepo, - spoznavajo vlogo in pomen estetskih vizualnih komunikacij v ožjem in širšem okolju, - razvijajo zmožnost doživljanja lepote v naravi in umetninah, - razvijajo �ut do likovnih stvaritev, do nacionalne in splošne �loveške likovne kulturne dediš�ine, - razvijajo zmožnost oblikovanja meril za kriti�no vrednotenje lastnih del, del vrstnikov ter stvaritev
umetnikov, - razvijajo zmožnost razumevanja razli�nih medijev vizualne kulture in zmožnost vrednotenja
uporabnih predmetov ter likovne problematike v okolju. Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Grafi�na stiskalnica, AV sredstva (LCD projektor, grafoskop), videorekorder, televizor, ra�unalnik z likovnimi programi, pe� za keramiko, ki naj bi bila nameš�ena v samostojnem prostoru, fotoaparat, videokamera. Metode in oblike dela: Metode dela: pogovor, razlaga, demonstracija, prikazovanje, metoda grafi�nih izdelkov. Oblike dela: frontalna, individualna, delo v dvojicah, delo v skupinah.
SPECIALNO DIDAKTI�NA PRIPORO�ILA ZA TRETJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE V starosti od enajst do petnajst let se u�enci likovno izražajo na temelju trdnejših, jasno premišljenih kriterijev, ki so si jih pridobili vizualno in z abstrakcijo. To je �as upodobitev. Spontano likovno izražanje usiha, u�enci preidejo k zavestnejšemu reševanju likovnih problemov z materialnim, perceptivnim pristopom. Likovno izražanje postane namerno, cilj je že likovni. Še posebej starejši u�enci uživajo v zavestnem upodabljanju predmetov, ki so po vizualni plati najbliže videzu. Obvladajo empiri�ni vidni svet in ga razumejo na prakti�en na�in. Pri likovnem izražanju razumsko obvladajo �ustveno doživetje in vodijo svojo ustvarjalnost. Zato je u�iteljeva naloga, da pozna in spremlja likovni razvoj posameznega u�enca, njegovo spoznavanje in razumevanje likovnih problemov ter individualni na�in izražanja. Posebej je pozoren na doživljanje in izražanje emocij, u�en�ev socialni razvoj – njegov odnos z drugimi, in na �ustva, ki se pri tem porajajo, pa tudi na u�en�ev interes in zanimanje za likovne stvaritve in na�ine izražanja, odnos do predmetov – doživljanje lepega in razvijanje zmožnosti za ustvarjanje lepega.
Usvajanje likovnih pojmov Dejavnost usvajanja likovnih problemov od 7. do 9. razreda v osnovnem programu temelji na u�iteljevi uspešni motivaciji u�enca z metodo pogovora, demonstracije in opazovanja, posebej še z metodo širjenja in elaboriranja likovnih senzibilnosti, metode transponiranja in alternative ter metode estetske komunikacije. S temi metodami dosega, da u�enci na neprisiljen na�in bogatijo ob�utljivost za likovne elemente in njihove odnose, ob tem pa spodbuja njihovo izvirnost in lastno iskanje rešitev, spoznavanje posebnosti likovnih materialov in orodij, vizualnih komunikacij ter dojemanje likovnih del umetnikov iz vseh umetnostnozgodovinskih obdobij, posebej še sodobne likovne umetnosti, njene namembnosti in posebnosti rešitev. Zavestno dojemanje likovnih problemov omogo�a u�itelju, da u�ence ob sproš�anju �ustvenih in razumskih zmogljivosti navaja na kriti�no vrednotenje lastnih likovnih del in del njihovih vrstnikov. Likovno izražanje Likovno izražanje predstavlja v osnovnem programu zavestno in ustvarjalno interpretacijo doživetij u�encev in uporabo temeljnih in obogatenih spoznanj likovnih problemov. Gre za svobodno in zavestno interpretacijo z likovnimi znaki oblikovanih misli ob pomo�i raznolikih likovnih materialov in orodij. U�itelj aktivno spodbuja in usmerja u�ence, da samostojno, na samosvoj likovni na�in izrazijo svoje misli ter da pri tem ostajajo svojski in prepoznavni. S pravilnim vodenjem delovnih postopkov razvija tudi motori�no spretnost in ob�utljivost. Spodbuja tudi samostojno vklju�evanje u�en�evih likovnih zmožnosti v izvirno reševanje likovnih problemov.
Privzgajanje doživljajskih naravnanosti Predstavlja skladno in celovito ponotranjenje pridobljenega in usvojenega, ki se pri u�encu na zunaj kaže kot odnos do lastnega dela, dela sošolcev, dela umetnikov, kot spoštljiv odnos do naravnega, kulturnega in socialnega okolja ter �ustvenega odnosa do narave. Kaže se tudi kot u�en�eva izvirnost, domiselnost, samostojnost pri izvajanju likovnih nalog, zmožnost ravnanja, presojanja in vklju�evanje emocionalnih funkcij. Zato je zelo pomembno, kako u�itelj spodbuja u�ence k likovni dejavnosti in kako posve�a pozornost individualni izraznosti u�enca glede na starostno stopnjo in razvoj �utov, zainteresiranosti za likovno izražanje ter razvoju ustvarjalnosti. VREDNOTENJE U�EN�EVIH IZDELKOV IN ZAPIS DOSEŽKOV Likovno vrednotenje predstavlja dolo�anje vrednosti opravljenega u�en�evega dela v u�ni uri glede na njegovo prizadevnost pri uresni�evanju ciljev pri usvajanju likovnih pojmov, likovnem izražanju ter privzgajanju doživljajskih naravnanosti. Cilj vrednotenja ni samo ocena izdelka, temve� tudi ocena u�en�evega dela, ki temelji na napredovanju v celotnem u�nem procesu. Zato mora u�itelj vrednotiti u�en�evo dejavnost v celotnem u�nem procesu. Tak na�in vrednotenja u�en�evega dosežka (njegovo delo in napredek) obsega dosežke na afektivnem, psihomotori�nem in kognitivnem podro�ju. Po vsaki kon�ani likovni nalogi u�itelj z u�enci ob razstavljenih, dokon�anih in nedokon�anih likovnih izdelkih vrednoti z u�enci dosežene cilje po izoblikovanih kriterijih, ki izhajajo iz likovne naloge. Objektivne kritike morajo biti smernice za nadaljnje delo. Krepiti morajo u�en�evo emocionalno, moralno, motivacijsko, estetsko in intelektualno komponento.
Predmet: Likovna vzgoja Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 8. razred Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 3 ure + 2 uri
Likovno podro�je: RISANJE Likovna naloga (likovni problem): Vidni (vizualni) prostor na ploskvi
Likovna tehnika: Risarski materiali Cilji reševanja likovnih problemov: - usvojijo pojem vidni prostor na ploskvi – likovni prostor - spoznajo na�ine upodobitve prostora na ploskvi (prostorski klju�i): nizanje elementov v višino, nizanje planov z zmanjševanjem elementov, delno prekrivanje, geometrijska ali linearna perspektiva, spreminjanje intenzivnosti linij in obrisov elementov, risarska modelacija (svetloba in senca), fantazijski na�in upodobitve tretje dimenzije
- narišejo risbe po opazovanju ali spominu in upoštevajo razli�ne na�ine upodobitve prostora na ploskvi
- se navajajo na poglobljeno opazovanje predmetov in pojavov v okolju - pridobivajo zmožnost povezovanja opazovanja predmetov v prostoru in risarskega izražanja s pravili - razvijajo smisel za samostojno vizualno interpretacijo
- utrdijo pojme: svetlost, mo�, �istost, nasi�enost (kakovost) barve - spoznajo posebnosti spreminjanja mo�i, �istosti, nasi�enosti barve - opredelijo pojem vrednostno (kakovostno) barvno nasprotje (kontrast) - ugotovijo u�inek svetlih in temnih barv na slikarski površini - analizirajo kakovostno nasprotje na umetniških delih - poiš�ejo primere kakovostnega nasprotja v okolju in naravi
- naslikajo kompozicijo v kombinaciji �iste (nasi�ene, pestre) in mešane barve z belo in �rno barvo - gradijo barvno kompozicijo v uravnoteženem kakovostnem razmerju barvnih ploskev komplementarnih parov
- razvijajo ob�utek za kombiniranje �iste in mešane barve - razvijajo senzibilnost za barvne kvalitete - privzgajajo smisel za oblikovanje harmoni�nega barvnega ravnovesja - se navajajo na samostojno analizo likovnih del
Medpredmetne povezave: MA FI SL GL U�ne metode: Razlaga, pogovor, demonstracija U�ne oblike: Frontalna, individualna
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok, reprodukcije, plakat
Predmet: Likovna vzgoja Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 8. razred Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 4 ure
Likovno podro�je: KIPARSTVO
Likovna naloga (likovni problem): Oblikovanje telesnih (plasti�nih) oblik
Likovna tehnika: Žica in glina ter parafin
Cilji reševanja likovnih problemov: - lo�ijo obhodni (obli) in reliefni kip (plastiko) kot zvrst kiparstva - opredelijo pojem montažni kip - glede na vlogo in nalogo, ki ju ima kip, razlikujejo med samostojnim in arhitekturnim kipom - pojasnijo pojem portalni kip - usvojijo pojem mala in velika (monumentalna) plastika - lo�ijo predmetni (figuralni) in nepredmetni (nefiguralni) kip - spoznajo dela znanih slovenskih in drugih kiparjev
- v mehke ali trde materiale oblikujejo figuralni ali nefiguralni kip - izdelajo montažno plastiko iz odpadnih materialov
- razvijajo prostorsko predstavljivost in domišljijo - se navajajo na samostojno realizacijo lastnih kiparskih idej - se navajajo na vrednotenje figuralnih in nefiguralnih kiparskih oblik
Standardi znanja: Lo�ijo: obhodni (obli) kip (plastika) in relief kot zvrst kiparstva. Opredelijo pojem: montažni kip, samostojni kip; arhitekturni kip; portalni kip; mala plastika; velika (monumentalna) plastika;
Medpredmetne povezave: MA FI TiT ZG U�ne metode: Razlaga, pogovor, demonstracija
U�ne oblike: Frontalna, individualna Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok in reprodukcije Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 3 ure + 2 uri
Likovno podro�je: PROSTORSKO OBLIKOVANJE
Likovna naloga (likovni problem): Arhitekturni prostor in materiali Likovna tehnika: Papir
Cilji reševanja likovnih problemov: - utemeljijo funkcijo lupine pri oblikovanju prostorske tvorbe - ugotovijo pomen ogrodja (konstrukcije) in trdnost materialov za stabilnost zgradbe - spoznajo možnosti na�rtovanja raznolikih uporabnih (funkcionalnih) prostorov iz sodobnih materialov - ugotovijo posebnosti oblikovanja zgradbe glede na njen namen - spoznajo zna�ilnosti sestavnih delov zgradbe in u�inek razli�nih materialov na njihovi površini - utemeljijo primernost oblik zgradb in materialov glede na zna�ilnost okolja
- oblikujejo prostorske tvorbe iz naravnih ali odpadnih materialov
- razvijajo ob�utek za likovno oblikovani arhitekturni prostor - razvijajo smisel za ravnovesje v masi in skladnosti materialov ter njihovih barv in površin - razvijajo zmožnost oblikovanja lastnih idej v kompozicijskem urejanju prostorov in njihovih delov - privzgajajo pravilen odnos do slovenske arhitekturne dediš�ine
Cilji reševanja likovnih problemov: - usvojijo pojme: razmerje (proporc), sorazmerje, nesorazmerje (disproporcionalnost), vizirka, viziranje - spoznajo postopke konstrukcijskega risanja predmeta s pomo�jo vizirke (dolo�anje višine, dolžine, širine predmeta) - spoznajo posebnosti risanja razmerij med ve� predmeti (pozitiven, negativen prostor)
- narišejo predmete s pomo�jo viziranja po pravilih konstrukcijskega risanja - narišejo motiv po opazovanju z dolo�anjem razli�nih velikosti opazovanih elementov
- razvijajo ob�utek za razmerja pri predmetu in ve� predmetov v prostoru - se navajajo na doslednost upoštevanja pravil odmerjanja dimenzij
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok, reprodukcije, plakat ........................................................................................................................................................................................................................
Cilji reševanja likovnih problemov: - med komplementarnimi dvojicami dolo�ijo koli�insko razmerje svetle in temne barve za uravnoteženost barvne kompozicije - pojasnijo vpliv tople in hladne barve na koli�insko razmerje barvnih ploskev - opredelijo pojem koli�insko (kvantitativno) nasprotje (kontrast) - analizirajo kakovostno in koli�insko nasprotje na umetniških delih - poiš�ejo primere kakovostnega in koli�inskega nasprotja v okolju in naravi
- razvijajo senzibilnost za barvne kvalitete - privzgajajo smisel za oblikovanje harmoni�nega barvnega ravnovesja - se navajajo na samostojno analizo likovnih del
Cilji reševanja likovnih problemov: - razlikujejo pojma polna in votla plastika - usvojijo pojme: kerami�no modeliranje, keramika, kerami�no kiparstvo - spoznajo keramiko kot votlo plastiko - lo�ijo pojma umetniška keramika in industrijska keramika - spoznajo ljudsko keramiko (lon�arstvo) kot umetno obrt - opredelijo vrteno in modelirano keramiko - spoznajo razli�ne postopke oblikovanja modelirane keramike - spoznajo pojme uporabna umetnost, umetna obrt in industrijsko oblikovanje - utemeljijo estetsko vrednost uporabnih izdelkov (umetnost in ki�)
- z razli�nimi postopki modelirane keramike oblikujejo votlo plastiko
- privzgajajo �ut za estetsko obliko samostojno oblikovanega predmeta - se navajajo na oblikovanje izvirnih oblik po lastni zamisli, z razli�nimi postopki modelirane keramike - razvijajo pravilen odnos do slovenske kulturne dediš�ine - privzgajajo kriti�en odnos do umetnosti kot oblike �lovekove ustvarjalnosti
Medpredmetne povezave: MA TiT KE FI ZG ZE U�ne metode: Razlaga, pogovor, demonstracija U�ne oblike: Frontalna, individualna
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok, reprodukcije, plakat ...................................................................................................................................................... Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri + 2 uri Likovno podro�je: SLIKANJE
Cilji reševanja likovnih problemov: - med komplementarnimi dvojicami dolo�ijo koli�insko razmerje svetle in temne barve za uravnoteženost barvne kompozicije
- naslikajo kompozicijo v kombinaciji �iste (nasi�ene, pestre) in mešane barve z belo in �rno barvo
- razvijajo ob�utek za kombiniranje �iste in mešane barve
Standardi znanja: Ponovijo pojme: komplementarne dvojice; likovna kompozicija; slikarski prostor. Medpredmetne povezave: MA FI SL GL
domišljije, - razvijajo interes za razli�ne oblike likovne dejavnosti, - bogate in ohranjajo zmožnost za likovno izražanje, - usvajajo znanje likovne teorije in ostrijo �ut za likovne vrednote, - se seznanjajo z likovnimi izrazili in se usposabljajo za njihovo samostojno uporabo, - ob rokovanju z razli�nimi materiali in orodji razvijajo motori�no spretnost in ob�utljivost, - z oblikovanjem prostorov in kiparskih volumnov razvijajo kiparski odnos in ob�utenje likovnega
prostora, - se seznanjajo z razlikami in povezavami med vizualnim in likovnim svetom, - razvijajo likovnoizrazne zmožnosti in ustvarjalnost, - ob likovno dejavnem delu bogatijo emocionalne, socialne in estetske osebnostne kvalitete, - ob ozaveš�anju �ustev razvijajo �ut za lepo, - spoznavajo vlogo in pomen estetskih vizualnih komunikacij v ožjem in širšem okolju, - razvijajo zmožnost doživljanja lepote v naravi in umetninah, - razvijajo odnos za likovne stvaritve, do nacionalne in splošne �loveške likovne kulturne dediš�ine, - razvijajo zmožnost oblikovanja meril za kriti�no vrednotenje lastnih del, del vrstnikov ter stvaritev
umetnikov, - razvijajo zmožnost razumevanja razli�nih medijev vizualne kulture in zmožnost vrednotenja
uporabnih predmetov ter likovne problematike v okolju. Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Grafi�na stiskalnica, AV sredstva (LCD projektor, grafoskop), videorekorder, televizor, ra�unalnik z likovnimi programi, pe� za keramiko, ki naj bi bila nameš�ena v samostojnem prostoru, fotoaparat, videokamera. Metode in oblike dela: Metode dela: pogovor, razlaga, demonstracija, prikazovanje, metoda grafi�nih izdelkov. Oblike dela: frontalna, individualna, delo v dvojicah, delo v skupinah.
Predmet: Likovno snovanje II Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 8. ali 9.
Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 4 ure
Likovno podro�je: RISANJE
Likovna naloga (likovni problem): Likovni prostor
Likovna tehnika: Risarski material
Cilji reševanja likovnih problemov: - poglobijo znanje o pojmih: risarska modelacija, linearna perspektiva, fantazijski prostor - na reprodukcijah umetniških del, iz razli�nih stilnih obdobij, pojasnijo naštete na�ine risanja vizualnega prostora na ploskvi - predstavijo pomembnost prikazovanja prostora na ploskvi pri raznih poklicih (slikar, arhitekt, oblikovalec, scenograf...)
- narišejo prostorske forme na fantazijski na�in s pomo�jo sodobnih risarskih pripomo�kov (ra�unalnik) - po principih grafi�ne modelacije ter linearne perspektive upodobijo opazovani motiv
- si razvijajo zmožnost samostojnega snovanja novega prostora s svobodno kompozicijo oblik - si krepijo ob�utljivost za prikazovanje svetlobe in sence z razli�nim nizanjem linij in to�k - si pridobivajo zmožnost izražanja s pravili
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok in reprodukcije ................................................................................................................................................................ Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 3 ure + 3 ure
Cilji reševanja likovnih problemov: - si poglobijo znanje o barvnih kontrastih in tonskih ubranostih (valerskih klju�ih) - pojasnijo povezave med likovnim in glasbenim jezikom - spoznajo analogijo kot na�in prevajanja glasbe v sliko - poiš�ejo likovna izrazila za glasbene sinonime - primerjajo formalno vsebino glasbenega in likovnega dela - spoznajo teoretske osnove za ustvarjalno prevajanje glasbenega dela v likovno delo - primerjajo oblikovana dela med seboj in ugotovijo ustreznost izbranih likovnih izrazil)
-- naslikajo sliko na izbrano glasbeno delo (izberejo priljubljeno glasbeno delo, ob poslušanju ugotavljajo izrazne zna�ilnosti, po analogiji izberejo ustrezna likovna izrazila (barvni kontrast in tonska ubranost)
- si razvijajo ob�utek za analognost med glasbenim in likovnim jezikom - si krepijo ob�utljivost za ustrezne povezave likovnih izrazil z glasbenimi - se navajajo na globlje doživljanje likovnih in glasbenih del - se navajajo na kriti�no opazovanje povezav med glasbo in sliko (v filmu , gledališ�u, operi, videospotih)
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok, reprodukcije, plakat
Predmet: Likovno snovanje II Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 8. ali 9.
Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 4 ure
Likovno podro�je: GRAFIKA
Likovna naloga (likovni problem): Uporabna (industrijska) grafika Likovna tehnika: Risarski in slikarski material
Cilji reševanja likovnih problemov: - pojasnijo zna�ilnosti uporabne grafike - spoznajo pojem grafi�no oblikovanje in grafi�ni oblikovalec, vidna sporo�ila (vizualne komunikacije) - opišejo pomembnost raznovrstnih medijev - razložijo posebnosti slikovnih informacij vizualnih medijev (�asopisi, revije, nalepke, prospekti, reklame, znaki, emblemi, plakati, spletne strani ...) - spoznajo delo tiskarja - opredelijo namen plakata - predstavijo plakat po vsebini in izraznih elementih - opredelijo poster kot posebno vrsto plakata - spoznajo razli�ne možnosti ra�unalniške animacije
- oblikujejo idejno zasnovo plakata s prostoro�no risbo in jo s pomo�jo ra�unalnika dokon�no oblikujejo - oblikujejo estetsko vizualno sporo�ilo (ovitek, vabilo, znak ...)
- si razvijajo smisel za oblikovanje estetskega vizualnega sporo�ila - se navajajo na samostojno zasnovo osnutka in izbor motiva vizualnega sporo�ila - si razvijajo kriti�en odnos do vizualnih komunikacij v družbenem prostoru
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok in reprodukcije ................................................................................................................................................................ Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 3 ure + 2 uri
Likovno podro�je: PROSTORSKO OBLIKOVANJE
Likovna naloga (likovni problem): Umetnost oblikovanja prostora Likovna tehnika: Razli�ne tehnike
Cilji reševanja likovnih problemov: - si obogatijo pojme o elementih prostora in njihovi funkciji - opredelijo funkcijo arhitektonskih oblik v okolju - opišejo posebnosti sodobnih gradbenih materialov in njihove oblikokotvorne možnosti - pojasnijo pomen ureditve lastnega in skupnega okolja - spoznajo pomen zaš�ite arhitekturne dediš�ine - opredelijo elemente bivalnega prostora - predstavijo funkcionalno in estetsko ureditev bivalnega prostora - opišejo specifi�nosti odrskega prostora - spoznajo zna�ilnosti poklica oblikovalec prostorov
- na�rtujejo in predlagajo spremembe prostorskih zasnov v doma�em kraju - izdelajo idejni osnutek in maketo lastnega stanovanjskega prostora - oblikujejejo skico in maketo scenskega prostora s ploskovnimi ali plasti�nimi scenskimi elementi
- si razvijajo ob�utek za estetsko oblikovan bivalni prostor - si krepijo zavest o primer-nosti prostorskih zasnov in uporabi materialov v razli�nih okoljih - se navajajo na vrednotenje in zaš�ito kulturne dediš�ine - razvijajo smisel za na�rtno delo
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok, reprodukcije, plakat
Predmet: Likovno snovanje II Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 8. ali 9. Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 3 ure + 3 ure
Likovno podro�je: KOMBINIRANO LIKOVNO PODRO�JE
Likovna naloga (likovni problem): Od pojma do znaka Likovna tehnika: Razli�ne tehnike
Cilji reševanja likovnih problemov: - pojasnijo povezave med likovno in pripovedno vsebino likovnih del (naslovi del) - spoznajo razliko med likovno in pripovedno vsebino likovnih del ob delih z isto vsebino (npr. najpogostejši motivi iz krš�anske ikonografije) - razlikujejo med verbalnim pojmom in njegovo likovno podobo
- upodobijo izbrani pojem na sedem razli�nih na�inov (izberejo pojem, na besedni ravni ga raz�lenijo na množico pomenov in asociacij, poiš�ejo likovno ustrezna izrazila za svoje ugotovitve, utemeljijo izdelke in jih zvežejo v knjigo po likovno logi�nem vrstnem redu)
- se navajajo na razlikovanje med besedo in podobo - si razvijajo ob�utek za sorodnost (analognost) razli�nih �lovekovih izraznih podro�ij - si krepijo ob�utljivost za ustrezne povezave likovnih znakov s pojmi - se navajajo na branje vsebin sodobnih vizualnih medijev
Standardi znanja: Razlo�ijo: pojem, znak, znak za pojem; analognost, simbol; kodacija, dekodacija. Medpredmetne povezave: - vse grafi�ne ponazoritve problemov vseh predmetov, strok
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok, reprodukcije, plakat ............................................................................................................................................. Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 4 ure Likovno podro�je: RISANJE
Likovna naloga (likovni problem): Vidno (vizualno) ravnovesje na risbi
Likovna tehnika: Risarski materiali
Cilji reševanja likovnih problemov: - razložijo pojme: simetri�na, asimetri�na, stati�na, dinami�na kompozicija - spoznajo zna�ilnosti upodabljanja predmetnih ali figuralnih ter nefiguralnih oblik - s pomo�jo ponazoril povedo posebnosti vidnega (vizualnega) ravnovesja (oblika, velikost, tekstura, svetlost)
- s pomo�jo ra�unalnika narišejo uravnoteženo kompozicijo z razli�nimi oblikami likov in njihovimi lastnostmi
- si pridobivajo zmožnost dolo�anja navidezne teže likov - si razvijajo ob�utek za uravnoteženo komponiranje razli�nih ploskev - se navajajo na dosledno izvajanje navodil pri risanju kompozicije
Cilji reševanja likovnih problemov: - opišejo umetniško grafi�no dejavnost: izdelava osnutka in risbe, priprava matrice in tiskanje – odtis (originalna grafika), avtoriziranje grafike; - spoznajo posebnosti visokega in globokega tiska in njihove tehnike - spoznajo pomembne slovenske in svetovne grafike
- izdelajo barvno grafiko v visokem tisku ali - izvedejo tehniko globokega tiska
- si privzgajajo pozitiven odnos do umetniške vrednosti originalne grafike - se navajajo na izvirno uporabo razli�nih grafi�nih materialov - se navajajo na obvladovanje ve�je grafi�ne površine
Standardi znanja: Precizirajo pojme: umetniška grafika; matrica, original – unikat, grafi�ni list, naklada, avtoriziranje, grafi�na tehnika (linorez, kolažni tisk, suha igla), vrste tiskov (visoki, globoki).
U�ne oblike: Frontalna, individualna Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok in reprodukcije ............................................................................................................................................................... Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri
Likovno podro�je: RISANJE
Likovna naloga (likovni problem): �rta, ki nastane z gibanjem to�ke
Likovna tehnika: Risarske tehnike...
Cilji reševanja likovnih problemov: - si poglobijo znanje o to�ki in liniji - v likovnih delih najdejo primere, ko to�ka v gibanju tvori ploskovno risbo, - odkrivajo primere iz vsakdanjega življenja, ko to�ka v gibanju opiše prostor - ugotavijo razlike med risbo na ploskvi in �rto v prostoru primerjajo risbe in fotografije ter jih vrednotijo - ugotovijo, da likovno delo lahko nastane v povezavi z glasbo, ritmi�nim gibanjem in njegovo fotoregistracijo
- dolo�ijo motiv, podobo in jo narišejo: - miže na papir - miže na tablo - miže po zraku tako jasno, da sošolci uganejo vsebino podobe - narišejo izbrano podobo s to�kovnim svetilom po zraku v zatemnjeni sobi pred odprtim objektivom fotoaparata (30 sekund)
- si razvijajo ob�utek za povezavo med gibom, to�ko, �rto in prostorom - si razvijajo zmožnosti telesnega gibanja z likovnimi nameni - si razvijajo ob�utek za razmerje med �asom in prostorom v likovnem delu - izkusijo pomen uporabnosti podlage in risala za likovno formo - se navajajo na razlikovanje med likovno zamislijo in likovno realizacijo
Standardi znanja: Pojasnijo zna�ilnosti: to�ka, linija, to�ka v gibanju, linija v prostoru, izrazna mo� linije, linija v �asu in ritmu; telesnost v risbi; vizualna registracija gibanja; risba kot posledica gibanja. Medpredmetne povezave: BIO KEM GV
U�ne metode: Razlaga, pogovor, demonstracija U�ne oblike: Frontalna, individualna Didakti�na sredstva in pripomo�ki: ...................................
OSNOVNA ŠOLA ......................................................................
LETNA PRIPRAVA NA POUK
ZA 9. RAZRED DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
LIKOVNA VZGOJA
Šolsko leto 2008/2009
Likovn (i/a) pedagog(inja): Ljubljana, september 2008 ..........................................
1991 � Berce Golob, Helena, Likovna vzgoja, Na�ini dela pri likovni vzgoji, Priro�nik za u�itelje na
predmetni stopnji osnovne šole, Ljubljana: DZS, 1993 � �adež, Dragica, Glina, les, papir, kovina, Ljubljana: MK,1983 � �adež Lapajne, Dragica, Od glave do portreta, Modeliranje v glini, Ljubljana: Debora, 2000 � Didek, Zoran, Raziskovanje oblikotvornosti, Ljubljana: DDU Univerzum, 1982 � Golob, Nataša, Umetnost na Slovenskem, Ljubljana: DZS, 1999 � Jerman, Frane, Sprehodi po estetiki, Ljubljana: MK, 1983 � Likovno snovanje, Priro�nik za u�itelje srednjih šol, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1999 � Muhovi�, Jožef, Vstop v likovno logiko I, II, Ljubljana: ALU, 1986 � Revija Likovna vzgoja, Ljubljana: Debora, letniki 1, 2, 3… � Revija Likovne besede, zbirka, Ljubljana: Društvo slovenskih likovnih umetnikov � Vrhunci likovne umetnosti: Cankarjeva založba, 1994 � Umetnost na Slovenskem: Mladinska knjiga, 1998 � Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti: Modrijan, 1998 � Umetnost v zgodovini �loveštva: Državna založba, 1993 � Risanje in slikanje: Tehniška založba Slovenije, 1997
SPLOŠNI CILJI PREDMETA U�enci: - razvijajo interes za razli�ne oblike likovne dejavnosti, - bogate in ohranjajo zmožnost za likovno izražanje, - usvajajo znanje prvin likovne teorije in ostrijo �ut za likovne vrednote, - se seznanjajo z likovnimi izrazili in se usposabljajo za njihovo samostojno uporabo, - ob rokovanju z razli�nimi materiali in orodji razvijajo motori�no spretnost in ob�utljivost, - z oblikovanjem prostorov in kiparskih volumnov razvijajo telesnokiparski odnos in ob�utenje
likovnega prostora, - se seznanjajo z razlikami in povezavami med vizualnim in likovnim svetom, - razvijajo zmožnost opazovanja, predstavljivosti, likovnega mišljenja, likovnega spomina, in
domišljije, - razvijajo likovnoizrazne zmožnosti in ustvarjalnost, - ob likovno dejavnem delu bogatijo emocionalne, socialne in estetske osebnostne kvalitete, - ob ozaveš�anju �ustev razvijajo �ut za lepo, - spoznavajo vlogo in pomen estetskih vizualnih komunikacij v ožjem in širšem okolju, - razvijajo zmožnost doživljanja lepote v naravi in umetninah, - razvijajo �ut do likovnih stvaritev, do nacionalne in splošne �loveške likovne kulturne dediš�ine, - razvijajo zmožnost oblikovanja meril za kriti�no vrednotenje lastnih del, del vrstnikov ter stvaritev
umetnikov, - razvijajo zmožnost razumevanja razli�nih medijev vizualne kulture in zmožnost vrednotenja
uporabnih predmetov ter likovne problematike v okolju. Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Grafi�na stiskalnica, AV sredstva (LCD projektor, grafoskop), videorekorder, televizor, ra�unalnik z likovnimi programi, pe� za keramiko, ki naj bi bila nameš�ena v samostojnem prostoru, fotoaparat, videokamera. Metode in oblike dela: Metode dela: pogovor, razlaga, demonstracija, prikazovanje, metoda grafi�nih izdelkov. Oblike dela: frontalna, individualna, delo v dvojicah, delo v skupinah.
SPECIALNO DIDAKTI�NA PRIPORO�ILA ZA TRETJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE V starosti od enajst do petnajst let se u�enci likovno izražajo na temelju trdnejših, jasno premišljenih kriterijev, ki so si jih pridobili vizualno in z abstrakcijo. To je �as upodobitev. Spontano likovno izražanje usiha, u�enci preidejo k zavestnejšemu reševanju likovnih problemov z materialnim, perceptivnim pristopom. Likovno izražanje postane namerno, cilj je že likovni. Še posebej starejši u�enci uživajo v zavestnem upodabljanju predmetov, ki so po vizualni plati najbliže videzu. Obvladajo empiri�ni vidni svet in ga razumejo na prakti�en na�in. Pri likovnem izražanju razumsko obvladajo �ustveno doživetje in vodijo svojo ustvarjalnost. Zato je u�iteljeva naloga, da pozna in spremlja likovni razvoj posameznega u�enca, njegovo spoznavanje in razumevanje likovnih problemov ter individualni na�in izražanja. Posebej je pozoren na doživljanje in izražanje emocij, u�en�ev socialni razvoj – njegov odnos z drugimi, in na �ustva, ki se pri tem porajajo, pa tudi na u�en�ev interes in zanimanje za likovne stvaritve in na�ine izražanja, odnos do predmetov – doživljanje lepega in razvijanje zmožnosti za ustvarjanje lepega.
Usvajanje likovnih pojmov Dejavnost usvajanja likovnih problemov od 7. do 9. razreda v osnovnem programu temelji na u�iteljevi uspešni motivaciji u�enca z metodo pogovora, demonstracije in opazovanja, posebej še z metodo širjenja in elaboriranja likovnih senzibilnosti, metode transponiranja in alternative ter metode estetske komunikacije. S temi metodami dosega, da u�enci na neprisiljen na�in bogatijo ob�utljivost za likovne elemente in njihove odnose, ob tem pa spodbuja njihovo izvirnost in lastno iskanje rešitev, spoznavanje posebnosti likovnih materialov in orodij, vizualnih komunikacij ter dojemanje likovnih del umetnikov iz vseh umetnostnozgodovinskih obdobij, posebej še sodobne likovne umetnosti, njene namembnosti in posebnosti rešitev. Zavestno dojemanje likovnih problemov omogo�a u�itelju, da u�ence ob sproš�anju �ustvenih in razumskih zmogljivosti navaja na kriti�no vrednotenje lastnih likovnih del in del njihovih vrstnikov. Likovno izražanje Likovno izražanje predstavlja v osnovnem programu zavestno in ustvarjalno interpretacijo doživetij u�encev in uporabo temeljnih in obogatenih spoznanj likovnih problemov. Gre za svobodno in zavestno interpretacijo z likovnimi znaki oblikovanih misli ob pomo�i raznolikih likovnih materialov in orodij. U�itelj aktivno spodbuja in usmerja u�ence, da samostojno, na samosvoj likovni na�in izrazijo svoje misli ter da pri tem ostajajo svojski in prepoznavni. S pravilnim vodenjem delovnih postopkov razvija tudi motori�no spretnost in ob�utljivost. Spodbuja tudi samostojno vklju�evanje u�en�evih likovnih zmožnosti v izvirno reševanje likovnih problemov.
Privzgajanje doživljajskih naravnanosti Predstavlja skladno in celovito ponotranjenje pridobljenega in usvojenega, ki se pri u�encu na zunaj kaže kot odnos do lastnega dela, dela sošolcev, dela umetnikov, kot spoštljiv odnos do naravnega, kulturnega in socialnega okolja ter �ustvenega odnosa do narave. Kaže se tudi kot u�en�eva izvirnost, domiselnost, samostojnost pri izvajanju likovnih nalog, zmožnost ravnanja, presojanja in vklju�evanje emocionalnih funkcij. Zato je zelo pomembno, kako u�itelj spodbuja u�ence k likovni dejavnosti in kako posve�a pozornost individualni izraznosti u�enca glede na starostno stopnjo in razvoj �utov, zainteresiranosti za likovno izražanje ter razvoju ustvarjalnosti. VREDNOTENJE U�EN�EVIH IZDELKOV IN ZAPIS DOSEŽKOV Likovno vrednotenje predstavlja dolo�anje vrednosti opravljenega u�en�evega dela v u�ni uri glede na njegovo prizadevnost pri uresni�evanju ciljev pri usvajanju likovnih pojmov, likovnem izražanju ter privzgajanju doživljajskih naravnanosti. Cilj vrednotenja ni samo ocena izdelka, temve� tudi ocena u�en�evega dela, ki temelji na napredovanju v celotnem u�nem procesu. Zato mora u�itelj vrednotiti u�en�evo dejavnost v celotnem u�nem procesu. Tak na�in vrednotenja u�en�evega dosežka (njegovo delo in napredek) obsega dosežke na afektivnem, psihomotori�nem in kognitivnem podro�ju. Po vsaki kon�ani likovni nalogi u�itelj z u�enci ob razstavljenih, dokon�anih in nedokon�anih likovnih izdelkih vrednoti z u�enci dosežene cilje po izoblikovanih kriterijih, ki izhajajo iz likovne naloge. Objektivne kritike morajo biti smernice za nadaljnje delo. Krepiti morajo u�en�evo emocionalno, moralno, motivacijsko, estetsko in intelektualno komponento.
Cilji reševanja likovnih problemov: - usvojijo pojme: opti�na prevara, navidezna skrajšava, stojiš�e, o�iš�e, obzornica (horizont), zorni kot - spoznajo pravila risanja prostora in predmetov (tridimenzionalnih razsežnosti) na ploskvi (risalni površini) - lo�ijo posebnosti linearne perspektive (perspektiva z enim o�iš�em – centralna perspektiva, perspektiva z dvema in perspektiva s tremi o�iš�i – pti�ja in žabja perspektiva) - spoznajo pravila risanja okroglih predmetov - se seznanijo z na�ini prikazovanja prostora in predmetov v preteklosti
- rišejo predmete po pravilih perspektivnega risanja - narišejo motiv po opazovanju in upoštevajo zakonitosti perspektivnega risanja
- razvijajo zmožnost za razumevanje pravil prikazovanja navideznega prostora - krepijo �ut odgovornosti za sprejemanje posredovanih pravil - se navajajo na vztrajnost pri opazovanju in odmerjanju navideznih skrajšav
Standardi znanja: Opredelijo pojme: opti�na prevara; navidezna skrajšava; perspektivno risanje; zorni kot (stojiš�e), obzorje – horizont; o�iš�e; linearna perspektiva; perspektiva z enim o�iš�em (centralna perspektiva); perspektiva z dvema o�iš�ema; perspektiva s tremi o�iš�i (pti�ja, žabja perspektiva); perspektivne deformacije okroglih predmetov.
Medpredmetne povezave: MA FI ZG U�ne metode: Razlaga, pogovor, demonstracija
U�ne oblike: Frontalna, individualna Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok in reprodukcije Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 4 ure
Likovno podro�je: SLIKANJE
Likovna naloga (likovni problem): Zra�na perspektiva Likovna tehnika: Tempera barve
Cilji reševanja likovnih problemov:
- spoznajo na�in prikazovanja prostora na ploskvi s spreminjanjem mo�i barve - ob opazovanju narave pojasnijo u�inek barv in nadrobnosti na bližnjih in oddaljenih predmetih - pojasnijo vzrok postopnega izgubljanja mo�i barv na oddaljujo�ih se predmetih - pojasnijo pojav zra�ne perspektive na primerih umetniških del
- naslikajo kompozicijo z odvzemanjem mo�i barve (dodajanje bele, �rne, sive ali modre barve)
- bogatijo opazovalne zmožnosti - ostrijo ob�utek za postopno spreminjanje mo�i posameznih barv - razvijajo senzibilnost za barvne kvalitete
Standardi znanja: Razložijo pojme: mo� barve, �istost barve, kvaliteta barve; zra�na perspektiva; slikarski prostor; prostorski klju�.
Medpredmetne povezave: MA FI GL ZG U�ne metode: Razlaga, pogovor, demonstracija U�ne oblike: Frontalna, individualna
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok, reprodukcije, plakat
Predmet: Likovna vzgoja Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 9/9 Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri
Likovno podro�je: KIPARSTVO
Likovna naloga (likovni problem): Kiparski prostor Likovna tehnika: Glina (drevo)
Cilji reševanja likovnih problemov: - opredelijo kiparske pojme: masa, oblika (forma), površina, proporc - pojasnijo otipljiv kiparski prostor (kiparski volumen) in prostor (praznino), ki obdaja kiparski volumen (interier, eksterier) - na primerih umetniških del (obhodnih kipih in reliefih) – figuralnih in nefiguralnih – ugotovijo povezanost kiparskega in zunanjega prostora
- z upoštevanjem povezanosti kiparskega in zunanjega prostora izrazijo lastne zamisli
- razvijajo prostorsko predstavljivost - krepijo zavest o pomembnosti povezave kiparskega in zunanjega prostora - se navajajo na estetsko oblikovanje in vrednotenje figuralnih in nefiguralnih kiparskih oblik
Standardi znanja: Naštejejo posebnosti pojmov: masa, oblika (forma), proporc; kiparski prostor; zunanji prostor;
Medpredmetne povezave: MA FI ZG U�ne metode: Razlaga, pogovor, demonstracija
U�ne oblike: Frontalna, individualna Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok in reprodukcije Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 3 ure
Likovno podro�je: PROSTORSKO OBLIKOVANJE
Likovna naloga (likovni problem): Na�rtovanje in oblikovanje stavb, notranjih prostorov Likovna tehnika: Papir (Stol..) in opreme
Cilji reševanja likovnih problemov:
- analizirajo ureditev skupnega okolja (okolje, oblika in velikost zgradb glede na stavbno okolico, namembnost stavb, novogradnje in prenove, zaš�ita stavbne dediš�ine – kulturni spomeniki) - opredelijo osnovne naloge arhitekta kot na�rtovalca stavb (uporabnost, konstrukcijska stabilnost, oblika stavbe, materiali) - analizirajo posebnosti na�rtovanja notranjih prostorov (oblika prostorov, velikostna razmerja notranjih prostorov – uporabnost, skladnost, namembnost prostorov, svetlost, zra�nost, temperatura prostorov)
- z razli�nimi materiali oblikujejo prostorske tvorbe s poudarkom na obliki in konstrukcijski stabilnosti - na�rtujejo preureditev ožjega bivalnega prostora
- privzgajajo �ut za funkcionalno in estetsko obliko zgradb - se navajajo na oblikovanje skladnih in uporabnih oblik notranjih prostorov po lastni zamisli - razvijajo pravilen odnos do zaš�ite slovenske kulturne dediš�ine - privzgajajo zavest o uporabi zdravih, naravnih gradbenih materialov
Standardi znanja: Utemeljijo posebnosti pojmov: na�rtovalec; uporabnost zgradbe, konstrukcijska stabilnost; oblika zgradbe; stavbna dediš�ina; kulturni spomeniki (premi�ni in nepremi�ni); notranji dekorater (oblikovalec).
Medpredmetne povezave: MA KE FI ZG ZE U�ne metode: Razlaga, pogovor, demonstracija U�ne oblike: Frontalna, individualna
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok, reprodukcije, plakat
Cilji reševanja likovnih problemov: - si utrdijo pojma: umetniška in industrijska (uporabna) grafika - pojasnijo pomen u�inkovitosti, hitrega posredovanja podatkov in estetskega oblikovanja uporabne grafike - si razložijo umetniško grafi�no dejavnost: osnutek, risba, matrica, odtis, originalni grafi�ni list, reprodukcija, avtoriziranje - razlikujejo vrste tiska in njihove osnovne tehnike umetniške grafike: visoki tisk, ploski tisk, globoki tisk, sitotisk - pojasnijo zna�ilnosti male grafike (exlibris)
- izdelajo malo grafiko v poljubni grafi�ni tehniki
- privzgajajo pravilen od-nos do vrednosti umetniške grafike - razvijajo estetski �ut ob izvirno oblikovanih primerih uporabne grafike - ob oblikovanju male grafike razvijajo zmožnost oblikovanja izvirnih, lastnih idej
Medpredmetne povezave: SL FI KE ZG U�ne metode: Razlaga, pogovor, demonstracija
U�ne oblike: Frontalna, individualna Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok in reprodukcije Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 4 ure Likovno podro�je: RISANJE
- si utrdijo pojme: razmerje (proporc), sorazmerje, nesorazmerje (disproporc), viziranje - si poglobijo principe risanja razmerij na predmetu in med ve� predmeti - spoznajo pravila dolo�anja razmerij �loveškega telesa - se seznanijo z na�ini odmerjanja velikosti delov �loveškega telesa v preteklosti in danes
- narišejo oble�eno sede�o figuro v prostoru z upoštevanjem proporcev - narišejo sede�o figuro s spreminjanjem proporcev
- razvijajo ob�utek za dolo�anje razmerij na predmetih in �loveškem telesu - razvijajo zmožnost risa-nja figur po lastnih zamislih - privzgajajo samozaupanje pri individualnem izvajanju likovne naloge
Cilji reševanja likovnih problemov: - spoznajo na�in upodobitve prostora s pomo�jo �utne prevare (iluzije) - opredelijo lastnosti top-lih in hladnih barv - opišejo pojav navideznega oddaljevanja in približevanja barv - na reprodukcijah umetniških del pojasnijo pojav fiziološkega in psihološkega dojemanja barv
- naslikajo kompozicijo po na�elih barvne perspektive
- razvijajo zmožnost za razumevanje razli�nih na�inov prikazovanja prostora z barvo na ploskvi - krepijo ob�utljivost za barvne odnose - se navajajo na opazovanje barvnih pojavov v naravi
Standardi znanja: Predstavijo posebnosti pojmov: opti�no približevanje in oddaljevanje barv (iluzija); tople barve, hladne barve; mo� barve; u�inek barve (fiziološki, psihološki) ; barvna perspektiva.
Medpredmetne povezave: FI ZG MA GL BI U�ne metode: Razlaga, pogovor, demonstracija
U�ne oblike: Frontalna, individualna Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok in reprodukcije
Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 2 uri Likovno podro�je: KIPARSTVO
Likovna naloga (likovni problem): Tonsko slikanje Likovna tehnika: Tempera barve
Cilji reševanja likovnih problemov:
- usvojijo pojem slikarski volumen in tonsko slikanje (modelacija) - pojasnijo razliko medploskovito barvno površino in barvno površino s tonskim stopnjevanjem barve - opišejo prikaz trodimenzionalnega predmeta s pomo�jo svetlostnih razlik ene barve - doumejo prikaz globine prostora na ploskvi s tonskim na�inom slikanja - ob opazovanju predmetov razložijo njihovo osvetljenost (lastna in vržena senca) - na reprodukcijah umetniških del obrazložijo, kako slikar s stopnjevanjem barve od svetlega do temnega tona ustvarja iluzijo zaobljenosti predmetov ali prostora
- s tonskim slikanjem prikažejo plasti�nost predmetov in globino prostora
- se navajajo na dosledno opazovanje predmetov v okolju - razvijajo ob�utek za ustvarjanje slikarskega volumna - razvijajo samozaupanje pri samostojnem oblikovanju kompozicije
Standardi znanja: Razložijo pojme: prvotna (lokalna) barva; ploskovita barvna površina; svetlitev barve, temnitev barve; tonska vrednost barve; osvetljeni in osen�eni deli predmeta; slikarski volumen; tonsko slikanje (modelacija); chiaro-scuro; iluzija zaobljenosti; lastna senca, vržena senca.
Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok, reprodukcije, plakat ............................................................................................................................................. Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 4 ure Likovno podro�je: SLIKANJE
Cilji reševanja likovnih problemov: - si utrdijo pojme: svetla, temna barva, topla, hladna barva, mo� barve, tonsko slikanje - spoznajo na�in prikazovanja tretje dimenzije na ploskvi s pomo�jo tople in hladne barve ter svetle in temne barve - usvojijo pojme: kolorizem, koloristi�no slikanje (modulacija) - analizirajo koloristi�ni na�in slikanja ob umetniških delih
- naslikajo kompozicijo tako, da temnost in svetlost barve izrazijo s pomo�jo toplih in hladnih barv
- razvijajo zmožnost samostojnega dolo�anja toplih in hladnih barv za osvetljene in osen�ene dele predmetov - krepijo zmožnost prikaza tretje dimenzije na ploskvi - razvijajo vztrajnost pri poslikavanju površin
domišljije, - razvijajo interes za razli�ne oblike likovne dejavnosti, - bogate in ohranjajo zmožnost za likovno izražanje, - usvajajo znanje likovne teorije in ostrijo �ut za likovne vrednote, - se seznanjajo z likovnimi izrazili in se usposabljajo za njihovo samostojno uporabo, - ob rokovanju z razli�nimi materiali in orodji razvijajo motori�no spretnost in ob�utljivost, - z oblikovanjem prostorov in kiparskih volumnov razvijajo kiparski odnos in ob�utenje likovnega
prostora, - se seznanjajo z razlikami in povezavami med vizualnim in likovnim svetom, - razvijajo likovnoizrazne zmožnosti in ustvarjalnost, - ob likovno dejavnem delu bogatijo emocionalne, socialne in estetske osebnostne kvalitete, - ob ozaveš�anju �ustev razvijajo �ut za lepo, - spoznavajo vlogo in pomen estetskih vizualnih komunikacij v ožjem in širšem okolju, - razvijajo zmožnost doživljanja lepote v naravi in umetninah, - razvijajo odnos za likovne stvaritve, do nacionalne in splošne �loveške likovne kulturne dediš�ine, - razvijajo zmožnost oblikovanja meril za kriti�no vrednotenje lastnih del, del vrstnikov ter stvaritev
umetnikov, - razvijajo zmožnost razumevanja razli�nih medijev vizualne kulture in zmožnost vrednotenja
uporabnih predmetov ter likovne problematike v okolju. Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Grafi�na stiskalnica, AV sredstva (LCD projektor, grafoskop), videorekorder, televizor, ra�unalnik z likovnimi programi, pe� za keramiko, ki naj bi bila nameš�ena v samostojnem prostoru, fotoaparat, videokamera. Metode in oblike dela: Metode dela: pogovor, razlaga, demonstracija, prikazovanje, metoda grafi�nih izdelkov. Oblike dela: frontalna, individualna, delo v dvojicah, delo v skupinah.
Predmet: Likovno snovanje III Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 9. razred Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 4 ure
Likovno podro�je: RISANJE
Likovna naloga (likovni problem): Zlati rez Likovna tehnika: Risarski material
Cilji reševanja likovnih problemov: - si utrdijo pojme: simetri�no ravnovesje, asimetri�no (dinami�no) ravnovesje, sorazmerje ali proporc - lo�ijo posebnosti dolo�anja razmerij med velikostmi znotraj neke oblike (forme) in razmerij med velikostmi ve� oblik v kompoziciji - doumejo dolo�anje idealnega razmerja (zlati rez) na geometri�en (konstrukcijski) na�in in po ob�utku - spoznajo pojme: zlati pravokotnik, neskon�na delitev, zlata spirala, to�ke zlatega reza - na primerih umetniških del razložijo razvrstitev elementov v zlatem rezu - poiš�ejo primere zlatega reza v okolju in naravi
- narišejo kompozicijo s pomo�jo zlatega reza
- si razvijajo zmožnost kompozicijskega raziskovanja - si bogatijo ob�utek za dinami�no komponiranje oblik v kompoziciji - se navajajo na dosledno upoštevanje pravil zlatega reza
U�ne oblike: Frontalna, individualna Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok in reprodukcije ............................................................................................................................................................. Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 8 ur
Cilji reševanja likovnih problemov: - ob fotografijah umetniških del analizirajo možnosti in omejitve oblikovanja instalacij ter njihovo vkomponiranje v naravni prostor
- izdelajo koncept ali maketo za instalacijo - izdelajo instalacijo
- si razvijajo prostorske predstave in plasti�no ob�utljivost - si razvijajo ro�ne spretnosti - si krepijo zavest o pomembnosti harmoni�ne povezave kiparskega, arhitekturnega in naravnega prostora
Standardi znanja: Raz�lenijo in združijo pojme: masa, oblika; razmerje (proporc); kompozicija (dinami�na, stati�na); ravnovesje; površina, barva, kip, ambient; kiparski prostor, zunanji prostor; instalacija.
Medpredmetne povezave: BIO MAT FIZ KEM U�ne metode: Razlaga, pogovor, demonstracija
U�ne oblike: Frontalna, individualna Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok in reprodukcije
Predmet: Likovno snovanje III Šolsko leto: 2008/2009 Razred: 9. razred
Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 7 ur
Likovno podro�je: PROSTORSKO OBLIKOVANJE
Likovna naloga (likovni problem): Na�rtovanje prostorskih sprememb v doma�em kraju Likovna tehnika: Razli�ni materiali
Cilji reševanja likovnih problemov: - poglobijo znanje o elementih urbanizma - ob primerjavi starih in sodobnih fotografij ugotovijo klju�ne prostorske spremembe v doma�em kraju - pojasnijo razloge za spremembe - predlagajo spremembe v prostorski ureditvi doma�ega kraja
- fotografirajo glavne prostorske tvorbe v doma�em kraju - na�rtujejo in izvedejo makete novih prostorskih tvorb - s pomo�jo fotomontaže jih vklju�ijo v obstoje�i prostor - zapišejo pojasnila za spremembe - uredijo razstavo - zberejo in obdelajo mnenja sokrajanov
- spoznajo oblikovani prostor kot kulturno dobrino - se navajajo na projektno delo - krepijo ob�utljivost za prostorske vrednote - se navajajo na kulturo dialoga v odlo�anju o javnih zadevah
Standardi znanja: Lo�ijo in analizirajo pojme: urbanisti�ni na�rt; veduta; elementi urbanizma; infrastruktura; arhitektura; varovanje naravne in kulturne dediš�ine.
Likovna naloga (likovni problem): Vizualna sporo�ila in likovna vsebina Likovna tehnika: Risarski in slikarski materiali
Cilji reševanja likovnih problemov:
- pojasnijo posebnosti razli�nih sporo�il - pojasnijo naloge vizualnih sporo�il - spoznajo psihološki in fiziološki vpliv barv na �loveka - si utrdijo znanje o barvnih kontrastih - spoznajo zna�ilnosti zaporednega (sukcesivnega) in so�asnega (simultanega) barvnega nasprotja - analizirajo u�inkovitost vizualnega sporo�ila (dovršenost v estetski obliki, jasnost ideje, zanimivost vsebine, barvna u�inkovitost) - razložijo vpliv vizualnih sporo�il na urejenost okolja - pojasnijo izbor likovnih izrazil pri oblikovanju vizualnih sporo�il
- oblikujejo estetsko vizualno sporo�ilo (svoboden izbor slikarske tehnike) - oblikujejo idejno zasnovo vizualnega sporo�ila in jo s pomo�jo ra�unalnika ali kako druga�e dokon�no izvedejo - na�rtujejo svoj logo v skladu z lastnimi poklicnimi željami
- si razvijajo pozitiven odnos do vloge vizualnih komunikacij - si razvijajo zmožnost za samostojno oblikovanje lastnih zamisli - si razvijajo smisel za kreativno likovno interpretacijo sporo�ila
Cilji reševanja likovnih problemov: - si poglobijo znanje o perspektivnih pravilih - ob primerjavi o�esa in fotoaparata pojasnijo "realno" sliko vidnega sveta - doumejo uporabo perspektivnih pravil za poploš�itev tridimenzionalnega prostora - pojasnijo odnos med o�iš�em, obzornico in zornim kotom
- izvedejo nalogo v skladu z usvojenimi spoznanji (narišejo kocko po pravilih linearne perspektive) - ozna�ijo o�iš�e in obzornico - dolo�ijo o�iš�e in obzornico v realnem prostoru (u�ilnici) - na prosojnico narišejo geometrijski lik in ga projicirajo v kot u�ilnice - projicirano sliko pobarvajo - projicirano sliko fotografirajo s to�ke projekcije oz. navidezno poploš�ijo realni prostor - izkušnjo uporabijo v zunanjem prostoru šole: oblikujejo anamorfno podobo, ki z izbranega zornega kota sploš�i realni prostor
-si razvijajo zmožnost za dojemanje relativnosti resni�ne podobe sveta - si razvijajo ob�utek za prostorske odnose - se navajajo na odkrivanje aspektiv in anamorfoz v vizualnih komunikacijah - si razvijajo zavest o razlikah med vsakdanjimi in režiranimi zornimi koti
Medpredmetne povezave: MAT U�ne metode: Razlaga, pogovor, demonstracija
U�ne oblike: Frontalna, individualna Didakti�na sredstva in pripomo�ki: Izdelki otrok in reprodukcije ....................................................................................................................................................... Okvirni �as za obravnavo podro�ja: 6 ur
Cilji reševanja likovnih problemov: - pojasnijo razli�nost sporo�il (gibalno, zvo�no, vidno) - analizirajo medij kot sredstvo za prenašanje sporo�il - spoznajo fotografijo kot samostojno sredstvo vizualne komunikacije (informacija o dogodku, osebi, reklamna fotografija, likovna izvedba ideje) – umetniška fotografija (motivi) - pojasnijo zna�ilnosti vidnih sporo�il, ki so v povezavi z drugimi sporo�ili (film – igrani, dokumentarni, animirani; televizija, ra�unalniška in video animacija - analizirajo u�inkovitost kombiniranja gibalnega, zvo�nega, vidnega sporo�ila
- sestavijo preprosto kompozicijo in izdelajo sen�no sliko ali fotogram - fotografirajo razli�ne motive in vnašajo v posnetke lastne ideje, posebnosti kompozicije in izvirnost v prikazih planov, poudarkih svetlega in temnega tona, kontrastih oblik, barv ... - izvedejo projekt z nekim medijem na izbrano temo
- si razvijajo kriti�en odnos do vizuanih sporo�il v lastnem okolju - vrednotijo razlike med realnimi in virtualnimi dogodki - si razvijajo �ut za estetsko izvedbo ideje - si privzgajajo vztrajnost za doseganje veš�in, ki terjajo znanje in tehniko - si razvijajo samostojnost in odgovornost do lastnega dela
Standardi znanja: Razložijo pojme: sredstvo za prenašanje sporo�il (medij); fotografija, umetniška fotografija, motiv (krajina, interier, žanr, tihožitje, portret) in drugi viri, reklamna fotografija; sen�na slika (fotogram), film, filmska umetnost, kader, sekvenca, total, plani; scenarij, scenarist, režiser, montažer; televizija; ra�unalniška, video animacija.