LEKCIJA 3: OPRAVLJANJE STORITEV - img.dashofer.skimg.dashofer.sk/cif_si/Dokumenti/ppu/3_11_1.pdf · predstavljajo prikrito izplačilo dividend. To je material, ki ne sodeluje v poslovnem

3.11 Stroški

Avtorji: Andreja Schwarzmann, Anica Ţgajnar

www.racunovodstvovpraksi.si

Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.Dunajska cesta 21

1000 Ljubljana

Brezplačna modra številka: 080 80 92

Urednik: Mihael Sket, [email protected]

mailto:[email protected]

Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.

Računovodstvo v stroki in praksi

3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah

2

Kazalo

3.11 Stroški 2

3. 11.1 Stroški materiala - konti skupine 40 5

3.11.1.1 Stroški materiala - konto 400 7

3.11.1.2 Stroški pomoţnega materiala - konto 401 11

3.11.1.3 Stroški energije - konto 402 12

3.11.1.4 Stroški nadomestnih delov za osnovna sredstva in materiala za vzdrţevanje osnovnih

sredstev - konto 403

17

3.11.1.5 Odpis drobnega inventarja in embalaţe - konto 404 20

3.11.1.6 Uskladitev stroškov materiala in drobnega inventarja zaradi ugotovljenih popisnih razlik-

konto 405

21

3.11.1.7 Stroški pisarniškega materiala in strokovne literature - konto 406 27

3.11.1.8 Drugi stroški materiala - konto 407 32

3.11.2 Stroški storitev - konti skupine 41 33

3.11.2.1 Stroški storitev pri ustvarjanju proizvodov in opravljanju storitev - konto 410 35

3.11.2.2 Stroški transportnih storitev - konto 411 38

3.11.2.3 Stroški storitev v zvezi z vzdrţevanjem opredmetenih osnovnih sredstev - konto 412 38

3.11.2.4 Stroške najemnin - konto 413 40

3.11.2.5 Stroški povračil zaposlencem v zvezi z delom - konto 414 50

3.11.2.6 Stroški plačilnega prometa, stroški bančnih storitev, stroški poslov in zavarovalne premije -

konto 415

56

3.11.2.7 Stroški intelektualnih in osebnih storitev - konto 416 59

3.11.2.8 Stroški sejmov, reklame in reprezentance - konto 417 60

3.11.2.9 Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti skupaj z dajatvami, ki bremenijo

podjetje - konto 418

66

3.11.2.10 Stroški drugih storitev - konto 419 66

3.11.2.11 Avtorski honorarji ter drugi dohodki fizičnih oseb, ki ne izhajajo iz delovnega razmerja 66

3.11.3 Stroški amortizacije - konti skupine 43 99

3.11.4 Rezervacije - konti skupine 44 108

3.11.5 Stroški obresti - konti skupine 45 115

3.11.7 Drugi stroški - konti skupine 48 118

3.11.8 Prenos stroškov - konti skupine 49 122




3

3.11 Stroški

Stroške opredeljujejo SRS in sicer:

SRS 13 obravnava stroške amortizacije

SRS 14 obravnava stroške materiala in storitev

SRS 15 obravnava stroške dela in stroške povračil zaposlencem

SRS 16 obravnava stroške po vrstah, mestih in nosilcih

Med stroške sodijo tudi rezervacije, ki jih opredeljuje SRS 10.

Stroški po definiciji predstavljajo cenovno izraţene potroške prvin poslovnega procesa.

Stroški preko odhodkov vplivajo na poslovni izid in zato sodijo med dinamične ekonomske

kategorije, ki jih izkazujemo v izkazu poslovnega izida.

Zakon o gospodarskih druţbah nas napoti na obvezno uporabo kontnega okvirja. Na podlagi

uporabe kontnega okvirja so stroški razdeljeni v kontne skupine. Razdelitev stroškov na

kontne skupine omogoča enotno izdelavo izkaza poslovnega izida.

Stroške evidentiramo v okviru kontov razreda 4 in jih razporejamo na naslednje skupine

kontov:

40 – Stroški materiala

41 – Stroški storitev

43 – Amortizacija

44 – Rezervacije

45 – Stroški obresti

47 – Stroški dela

48 – Drugi stroški

49 – Prenos stroškov

Obdavčitev

Stroški podjetja predstavljajo v načelu davčno priznane odhodke poslovanja, razen v primeru,

ko je na podlagi ZDDPO-2 to drugače opredeljeno. Osnovno pravilo je, da predstavljajo

stroški poslovanja tudi davčno priznane odhodke. To ne velja, če stroški niso potrebni za

pridobitev prihodkov. Sem sodijo stroški, ki niso skladni z običajno poslovno prakso, imajo

značaj privatnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti oziroma niso pogoj za opravljane

dejavnosti. To je navedeno v 29. členu ZDDPO-2.

29. člen

(splošno)

(1) Za ugotavljanje dobička se priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so

obdavčeni po tem zakonu.




4

(2) Odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, so odhodki, za katere glede na dejstva

in okoliščine izhaja, da:

a. niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja

dejavnosti;

b. imajo značaj privatnosti;

c. niso skladni z običajno poslovno prakso.

(3) Odhodki niso skladni z običajno poslovno prakso, če niso običajni pri poslovanju v

posamezni dejavnosti glede na pretekle in druge izkušnje in primerjavo z drugimi dejavnostmi

ter dejstvi in okoliščinami, razen odhodkov, nastalih zaradi izrednih in nepogostih dogodkov,

kot so naravne nesreče ali zaradi drugih izrednih in nepogostih dogodkov.

Nadrobneje stroške, ki predstavljajo davčno nepriznane odhodke opredeljuje 30. člen

ZDDPO-2.

30. člen

(nepriznani odhodki)

1. Davčno nepriznani odhodki so:

(1) dohodki, ki so podobni dividendam, vključno s prikritim izplačilom dobička;

(2) odhodki za pokrivanje izgub iz preteklih let;

(3) stroški, ki se nanašajo na privatno ţivljenje, primeroma za zabavo, oddih, šport in

rekreacijo, vključno s pripadajočim davkom na dodano vrednost;

(4) stroški prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev;

(5) kazni, ki jih izreče pristojni organ;

(6) davki, ki jih je plačal druţbenik kot fizična oseba;

(7) davek na dodano vrednost, ki ga zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja davek na dodano

vrednost, ni uveljavil kot odbitek vstopnega davka, čeprav je imel to pravico po zakonu, ki

ureja davek na dodano vrednost;

(8). obresti:

* od nepravočasno plačanih davkov ali drugih dajatev;

* od posojil, prejetih od oseb, ki imajo sedeţ, kraj dejanskega delovanja poslovodstva ali

prebivališče v drţavah, razen drţav članic EU, v katerih je splošna oziroma povprečna

nominalna stopnja obdavčitve dobička niţja od 12,5 % in je drţava objavljena na seznamu v

skladu z 8. členom tega zakona;




5

(9) donacije;

(10) podkupnine in druge oblike premoţenjskih koristi, dane fizičnim ali pravnim osebam

zato, da nastane oziroma ne nastane določen dogodek, ki drugače ne bi, primeroma, da se

hitreje ali ugodneje opravi ali se opusti določeno dejanje.

2. Stroški iz 3. točke prvega odstavka tega člena so:

stroški, ki se nanašajo na privatno ţivljenje lastnikov oziroma povezanih oseb iz 16. in

17. člena tega zakona, vključno s stroški sredstev v lasti ali najemu zavezanca, ki se

nanašajo na privatno ţivljenje teh oseb;

stroški, ki se nanašajo na privatno ţivljenje drugih oseb, vključno s stroški sredstev v

lasti ali najemu zavezanca, ki se nanašajo na privatno ţivljenje teh oseb, razen

stroškov za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če so

obdavčena po zakonu, ki ureja dohodnino.

(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se stroški iz 3. točke prvega odstavka tega

člena priznajo, če gre za odplačno uporabo, vendar največ do višine plačila oziroma povračila.

Stroški sredstev v lasti ali najemu zavezanca, ki se nanašajo na privatno ţivljenje, nastali v

času uporabe teh sredstev za privatno rabo, se ne priznajo sorazmerno takšni rabi.

Nekateri stroški se v skladu z ZDDPO-2 samo delno priznavajo kot davčno priznani odhodki.

Glede na to, da se to nanaša na posamezne skupine stroškov, bomo o tem opozorili pri vsaki

posamezni skupini stroškov.

3. 11.1 Stroški materiala - konti skupine 40

Stroške materiala obravnava SRS 14. Ta standard se opira na:

mednarodne računovodske standarde (MRS) 1, 2, 8, 11 in 17 (2004)

4. in 7. direktivo Evropske unije

Povezan je s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) 4, 12, 16, 17 in 25.

Skupina 40

Stroški materiala se evidentirajo v okviru kontne skupine 40 in so razporejeni na:


401 – Stroški pomoţnega materiala

402 – Stroški energije

403 – Stroški nadomestnih delov za osnovna sredstva in materiala za vzdrţevanje

osnovnih sredstev

404 – Odpis robnega inventarja in embalaţe

405 – Uskladitev stroškov materiala in drobnega inventarja zaradi ugotovljenih

popisnih razlik




6

406 – Stroški pisarniškega materiala in strokovne literature

407– Drugi stroški materiala (Slovenski inštitut za revizijo – KONTNI NAČRT ZA

GOSPODARSKE DRUŢBE)

Razvrščanje stroškov materiala

Skladno s SRS 14 predstavljajo stroške materiala cenovno izraţeni potroški neposrednega

materiala in tistega dela materiala, na katerega se nanašajo posredi proizvajalni stroški ter

posredni stroški nabavljanja, prodajanja in splošni sluţb. (SRS 14.1)

V skladu s SRS 14 se stroški materiala razvrščajo po izvirnih vrstah, podrobnejšo razčlenitev

pa določi podjetje samo. (SRS 14.2)

Med stroške materiala se razvrščajo tudi v naprej vračunani stroški materiala, čeprav se

pojavijo šele kasneje. (SRS 14.5)

Med stroške materiala pa se ne razvrščajo tisti stroški materiala ki ostajajo med usredstvenimi

(aktivnimi) kratkoročnimi časovnimi razmejitvami. (SRS 14.6)

Pripoznavanje stroškov materiala

Skladno s SRS 14 se stroški materiala pripoznajo na podlagi listin, ki dokazujejo da so

praviloma povezani z nastalimi gospodarskimi koristmi. (SRS 14.10)

Med stroške materiala se štejejo tudi stroški, ki izhajajo iz prevrednotenja stroškov materiala,

kar pa ne velja za izgubo, ki se pojavi kot posledica oslabitve zalog materiala. (SRS 14.11)

Začetno računovodsko merjenje stroškov materiala

Stroški materiala, ki s pred uporabo zadrţujejo v zalogah, se izkazujejo v zneskih, ki so pred

nastankom potroškov materiala oblikovali vrednost zalog. Odvisni so od izbrane metode

vrednotenja zalog. Podjetje lahko uporablja metodo tehtanih povprečnih cen, metodo drsečih

povprečnih cen ali metodo zaporednih cen (fifo) (SRS 14.12)

Stroški materiala, ki se pred uporabo ne zadrţujejo v zalogah, se praviloma izkazujejo v

dejanskih zneskih ob nabavi tega materiala (SRS 14.13)

Ocenjeni zneski v naprej vračunanih stroškov materiala se izkazujejo v postavkah, v katerih bi

se sicer izkazali takšni dejanski stroški materiala. Ti stroški s krijejo v breme ustrezne

postavke udogovljenih (pasivnih) kratkoročnih časovnih razmejitev. (SRS 14.15)

Rezervacije za kritje prihodnjih stroškov materiala se obravnavajo kot posebne vrste stroškov

in ne kot stroški materiala. Krijejo pa se neposredno v breme ustreznih rezervacij. (SRS

14.16)

Prevrednotovanje stroškov materiala




7

Prevrednotenje stroškov materiala je sprememba njihove knjigovodske vrednosti po njihovem

začetnem zajetju. Opravi se na koncu poslovnega leta. (SRS 14.17)

Stroški materiala se zaradi spremembe kupne moči valute ne prevrednotujejo. (SRS 14.18)

Prevrednotenje stroškov materiala se opravi, če se pri letnem popisu ugotovijo preseţki ali

primanjkljaji, za katere ni nihče osebno odgovoren. V takem primeru se šteje, da so izkazani

stroški materiala nepopolni; preseţki jih zmanjšujejo, primanjkljaji pa povečujejo. (SRS

14.19)

Prevrednotenje zalog materiala zaradi njihove oslabitve ne poveča izkazanih stroškov

materiala, temveč poveča prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi z zalogami. (SRS

14.20)

Razkrivanje stroškov materiala

Podjetja, ki niso zavezana reviziji, morajo razkrivati samo zakonsko določene informacije in

podatke, preostala podjetja pa morajo zadostiti tudi zahtevam po razkrivanju v skladu s SRS.

Ta razkritja so predpisana za vse pomembne zadeve. Naravo in stopnjo pomembnosti opredeli

podjetje v svojih aktih. (SRS 14.26)

Stroški materiala v podjetju nastajajo kot poraba surovin, materiala, kupljenih polizdelkov in

vgradnih delov v proizvodni dejavnosti. Ravno tako se pojavljajo stroški zaradi porabe

pomoţnega materiala, zaradi izrabe energije, odpisa drobnega inventarja, odpisa povratne

embalaţe, porabe pisarniškega materiala, porabe strokovne literature in porabe drugega

materiala. Med stroške materiala sodijo tudi stroški popisnih razlik pri surovinah, materialu,

kupljenih polizdelkih in vgradnih delih.

Obdavčitev

Stroški materiala predstavljajo davčno nepriznane odhodke, če imajo značaj privatnosti ali

predstavljajo prikrito izplačilo dividend. To je material, ki ne sodeluje v poslovnem procesu,

temveč ga fizične osebe uporabljajo v privatne namene oziroma se fizičnim osebam podari.

Kot primer bi lahko navedli nakup rezervnih delov za osnovno sredstvo, ki ga podjetje nima

niti v lastni niti v najemu, material za gradnjo, kadar podjetje nima v lasti poslovnih

prostorov, niti nima soglasja za tovrstna popravila s strani najemodajalca in drugo.

Ravno tako predstavljajo davčno nepriznane stroške vsi inventurni primanjkljaji materiala in

ugotovljeni kalo materiala, ki presega stopnjo davčno priznanega kala iz pravilnika o davčno

priznanem kalu za posamezno dejavnost. Ti stroški niso skladni z običajno poslovno prakso in

niso neposredno pogoj za opravljanje dejavnosti.

3.11.1.1 Stroški materiala - konto 400




8

Med stroške materiala sodijo surovine, polizdelki in vgradni deli, ki so namenjeni proizvodnji

dejavnosti in so bili predhodno evidentirani v zalogah surovin, materiala, polizdelkov in

vgradnih delov. Porabo vrednotimo po eni izmed izbranih metod vrednotenja zalog, ki nam

jih dopuščajo SRS. Podjetje se lahko odloči za metodo zaporednih cen (FIFO), metodo

tehtanih povprečnih cen ali pa metodo drsečih povprečnih cen. Izbrano metodo mora podjetje

uporabljati tudi v naslednjih letih. V primeru, ko podjetje spremeni izbrano metodo

vrednotenja zalog, mora to tudi razkriti, skupaj z učinkom. Strošek evidentiramo na podlagi

notranje knjigovodske listine o porabi materiala. Proizvodnja podjetja navadno evidentirajo

porabo materiala na podlagi normativa, ki ga izdela podjetje za vsak proizvod ali skupino

proizvodov.

Podjetje za porabo materiala izdela normativ pri katerem upošteva tudi odpadni material in

kalo 1 % od porabe materiala. Podjetje opravlja dejavnost priprave in prodaje hrane.

Dejanski kalo pa podjetje ugotavlja na podlagi inventurnih popisov in je v pravilniku o kalu

podjetja določen na 1,5 % od porabe materiala. Stopnja kala ne presega stopnje določene v

pravilniku o stopnjah davčno priznanega kala za dejavnost podjetja.

Predvidena poraba po normativu na enoto:

material 100 DE

odpadni material 5 DE

kalo 1 % porabe materiala 2 DE

delo 6 DE

Podjetje izdela 20 enot.

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

OBR

Poraba materiala

2.000

310

Stroški materiala

2.000

400

2.

OBR

Odpadni material

100

310




9

Stroški odpadnega materiala

100

4001

3.

OBR

Kalo materiala po normativu

20

310

Stroški materiala kalo

20

405

4.

OBR

Obračun prenosa stroškov v zaloge

2.240

490

Stroški materiala

2.000

400

Stroški odpadnega materiala

100

4001

Stroški materiala kalo

20

405

Stroški dela

120

470

5.

TEM

Prenos stroškov zaloge

2.240

490

Zaloge proizvodov v skladišču

2.240

630

Konto

Zap.

št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro

310 – Zaloge surovin in materiala v skladišču

ZSt

(1)

2.000


(2)

100


(3) 20




10


(1)

2.000

(4)

2.000

4001 - Stroški odpadnega materiala

(2)

100

(4)

100

405 – Uskladitev stroškov materiala in drobnega inventarja

zaradi ugotovljenih popisnih razlik

(3)

20

(4)

20

470 – Plače zaposlencev

ZSt

(4)

120

490 – Prenos stroškov v zaloge

(4)

2.000

(5)

2.240


(4)

100


(4)

20


(4)

120

630 – Proizvodi v lastnem skladišču

(5)

2.240

V našem primeru imamo evidentirano zmanjšanje zalog materiala zaradi porabe, ki

predstavlja nastanek stroškov materiala (2.000 DE).

Kljub racionalni izrabi materiala se pojavi odpadni material (odpadna zelenjava zaradi

trebljenja, odpadni deli mesa kot so kite, kosti, maščoba in drugo), ki zmanjšuje zaloge

materiala in povečuje stroške materiala (100 DE). Stroške odpadnega materiala smo

evidentirali na samostojni konto stroškov odpadnega materiala (4001) v okviru kontov

stroškov materiala (400). Stroške odpadnega materiala bi lahko evidentirali na osnovni konto

stroškov materiala. Samostojen konto za stroške odpadnega materiala je stvar odločitve

poslovodstva in potrebe po teh podatkih.

Stroški odpadnega materiala predstavljajo davčno priznane odhodke, če so le ti običajni za

dejavnost podjetja. Podjetje mora poskrbeti za ustrezno uničenje in o tem pridobiti potrdilo.




11

Podjetje način uničenja opredeli v svojih aktih. V primer, da ima odpadni material še kakšno

uporabno vrednost, ga evidentiram na zaloge odpadnega materiala.

Kot zmanjšanje zalog materiala evidentiramo tudi kalo materiala, do katerega v našem

primeru prihaja zaradi izhlapevanja, izsušitve ali uničenja v času transporta, nakladanja,

razkladanja in skladiščenja. Po normativu je predviden 1 % kala od porabe materiala. To

podjetje evidentira kot zmanjšanje zalog materiala in povečanje stroškov materiala zaradi

ugotovljenih popisnih razlik (405).

Ker obravnavamo proizvodni proces, moramo ugotoviti na podlagi normativa tudi proizvodno

vrednost zalog gotovih proizvodov.

To ugotovimo z uporabo posebnega konta v razredu kontov stroškov in sicer konta prenos

stroškov v zaloge (490).

Posamezni stroški po normativu za skupno količino se z vknjiţbo v dobro vsakega

posameznega konta stroška (stroški materiala, stroški odpadnega materiala, stroški kala in

stroški dela) evidentirajo kot protivknjiţba na kontu prenos stroškov v zaloge.

S seštevkom vseh vknjiţb na kontu prenos stroškov v zaloge ugotovimo vrednost zalog.

Konto prenos zalog v stroške uravnoteţimo z vknjiţbo v dobro prenosa stroškov v zaloge in

protivknjiţbo na konto zalog gotovih proizvodov v skladišču.

3.11.1.2 Stroški pomoţnega materiala - konto 401

Stroški pomoţnega materiala predstavljajo material manjših vrednosti, ki ga podjetje ne

evidentira v zalogah, je pa kljub temu potreben za proizvodni proces. Tukaj bi lahko

evidentirali na primer, dodatna lepila, ţeblje, matice. Navadno govorimo o materialu, ki ima

vrednost na eno enoto zanemarljivo in ga ne evidentiramo v zaloge, temveč neposredno med

stroške pomoţnega materiala. Stroške pomoţnega materiala evidentiramo na podlagi

prejetega računa dobavitelja in jih izkazujemo v dejanskih zneskih iz računa dobavitelja.

Podjetje za namene proizvodnje kupi 100.000 tesnil, katerih nabavna vrednost po računu

dobavitelja naša 100 DE. Dobavitelj obračuna tudi 22 % DDV, vrednost za plačilo znaša 122

DE. Zaradi zanemarljive vrednosti in porabe, ki je odvisna od kvalitete ostalih materialov

podjetje ta material evidentira med pomoţni material.




12

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

PRAČ

Obveznost do dobavitelja

122

220

Stroški pomoţnega materiala

100

401

Terjatev za 20% DDV

22

160

Konto

Zap. št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro

160 – Kratkoročne terjatve za odbitni DDV

(1)

22

220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev v

drţavi

(1)

122

401 – Stroški pomoţnega materiala

(1)

100

(1)

3.11.1.3 Stroški energije - konto 402

Stroški energije zajemajo stroške porabe električne energije, plina, ogrevanja poslovnih

prostorov, goriv za vozila in drugo. Stroške izkazujemo na podlagi prejetih računov

dobaviteljev. Pri stroških energije moramo biti pazljivi na njihovo časovno povezanost s

poslovanjem. Paziti je torej potrebno na stroške energije, ki jih podjetju zaračunajo dobavitelji

in njihovo dejansko izrabo. Nakup bencinskih bonov ne predstavlja stroška energije, temveč

kratkoročno odloţene stroške - usredstvene (aktivne) kratkoročne časovne razmejitve. Strošek

energije predstavljajo šele v trenutku porabe, ko dejansko pride do nakupa in posledično

porabe energije (Črpanje usredstvenih (aktivnih) kratkoročnih časovnih razmejitev in

nastanek stroška energije.) Ravno tako moramo biti pazljivi konec obračunskega obdobja, da

v primeru, ko še ne prejmemo računa dobavitelja, za obdobje od zadnjega obračuna do konca

poslovnega leta vnaprej vračunamo stroške energije – udogovljene (pasivne) kratkoročne

časovne razmejitve.




13

Podjetje 30. septembra kupi 5.000 l. kurilnega olja v nabavni vrednosti 4.000 DE. Dobavitelj

izstavi račun v višini 4.800 DE. Povprečna letna poraba kurilnega olja je 6.000 l..

Št.

Dok.

Vsebina

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

PRAČ


4.880

220

Kratkoročno odloţeni stroški

4.000

190

Terjatev za 22% DDV

880

160

2.

TEM

Črpanje kratkoročno

odloţenih stroškov oktober

400

190

Stroški energije

400

402

3.

TEM


odloţenih stroškov november

400

190

Stroški energije

400

402

4.

TEM


odloţenih stroškov december

400

190

Stroški energije

400

402




14

Konto

Zap. št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro

160 – Kratkoročne terjatve za

odbitni DDV

(1)

880

220 – Kratkoročne obveznosti

(dolgovi) do dobaviteljev v drţavi

(1)

4.880


(2)

400


(3)

400


(4)

400

190 – Kratkoročno odloţeni stroški

oziroma odhodki

(1)

4.000

(2)

400


oziroma odhodki

(3)

400.


oziroma odhodki

(4)

400

Podjetje se glede na izkušnje odloči z enakomernim obremenjevanjem poslovnega izida s

stroški porabe energije skozi celotno poslovno leto, neodvisno od kurilne sezone. Glede na

izkušnje o porabi (6.000 l. na leto), se stroški energije mesečno obremenijo s 500 l kurilnega

olja. V našem primeru to znese 400 DE.

Račun torej evidentiramo v dobro konta kratkoročna obveznost do dobavitelja (4.800 DE) in v

breme kontov terjatve za 20 % DDV (800 DE) in kratkoročno odloţenih stroškov energije

(4.000 DE).




15

Podjetje mesečno črpa kratkoročno odloţene stroške v dobro tega konta in protivknjiţbo

vbreme konta stroškov energije (400 DE).

Podjetje lahko porabo evidentira skladno z dejansko porabo (spremljanje dejanske porabe) ali

pa povprečno letno porabo razdeli na kurilno sezono, ki običajno traja od začetka oktobra do

konca marca. Kurilna sezona torej traja šest mesecev in povprečna poraba v kurilnem mesecu

znaša 1000 l. kurilnega olja.

Št.

Dok.

Vsebina

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

PRAČ


4.880

220


4.000

190

Terjatev za 22% DDV

880

160

2.

TEM

Črpanje kratkoročno odloţenih

stroškov oktober

800

190

Stroški energije

800

402

3.

TEM


stroškov november

800

190

Stroški energije

800

402




16

4.

TEM


stroškov december

800

190

Stroški energije

800

402

Konto

Zap. št.

V

breme

Zap. št.

V

dobro


odbitni DDV

(1)

880


(dolgovi) do dobaviteljev

(1)

4.880


(2)

800


(3)

800


(4)

800

190 – Kratkoročno odloţeni

stroški oziroma odhodki

(1) 4.000

(2)

800



(3)

800



(4)

800




17

3.11.1.4 Stroški nadomestnih delov za osnovna sredstva in materiala za vzdrţevanje

osnovnih sredstev - konto 403

Med stroške nadomestnih delov in materiala za vzdrţevanje osnovnih sredstev evidentiramo

tiste nadomestne dele in material, ki ne predstavljajo investicijskega vzdrţevanja. Kdaj

nadomestni del ali material evidentiramo kot strošek je odvisno predvsem od dobe koristnosti

in delno tudi od vrednosti. Tu govorimo predvsem o rednem servisiranju, ki se ponavlja vsaj

enkrat letno. V primeru, ko ima nadomestni del oziroma material dobo koristnosti daljšo od

enega koledarskega leta, pa bi v skladu s SRS 1.16 povečeval nabavno vrednost osnovnega

sredstva, oziroma bi ga izkazali kot samostojni del tega istega osnovnega sredstva, ko bi bila

njegova doba koristnosti različna od dobe koristnosti osnovnega sredstva in njegova vrednost

večja.

Podjetje kupi rezervni del za svoje opredmeteno osnovno sredstvo. Rezervni deli imajo

vrednost 2.700 DE, DDV 22 % znaša 594 DE, vrednost za plačilo znaša 3.294 DE. Rezervni

del je večje vrednosti, njegova doba koristnosti je devet mesecev. Rezervni del moramo

vsakih devet mesecev zamenjati.

Št.

Dok.

Vsebina

Znesek

V

breme

V dobro

1.

PRAČ


3.294

220

Stroški nadomestnih delov za osnovna

sredstva

2.700

403

Terjatev za 22% DDV

594

160

Konto

Zap.

št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro




18


(1)

592


drţavi

(1)

3.294

403 – Stroški nadomestnih delov za osnovna sredstva in

materiala za vzdrţevanje osnovnih sredstev

(1)

2.700

Rezervni del predstavlja strošek rezervnih delov in bremeni direktno stroške tekočega leta.

Kupili in zamenjali smo ga v mesecu februarju. Izdelujemo le letne računovodske izkaze.

V primeru, ko bi izdelovali mesečne obračune, bi ob nabavi evidentirali vrednost rezervnega

dela kot kratkoročno odloţene stroške in nato mesečno črpanje kratkoročno odloţenih

stroškov in protivknjiţbo na konto stroškov nadomestnih delov za osnovno sredstvo. To bi

evidentirali na sledeč način.

Rezervni del je večje vrednosti, njegova doba koristnosti je devet mesecev. Nakup je izveden

30. oktobra. Evidentirali bomo samo izrabo v tekočem letu.

Št.

Dok.

Vsebina

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

PRAČ


3.294

220

Kratkoročno odloţeni

stroški

2.700

190

Terjatev za 22% DDV

594

160




19

2.

TEM


odloţenih stroškov

300

190

Stroški rezervnih delov za

osnovna sredstva

november

300

403

3.

TEM


odloţenih stroškov

300

190

Stroški rezervnih delov za

osnovna sredstva

december

300

403

Konto

Zap. št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro

160 – Kratkoročne terjatve za odbitni

DDV

(1)

594


oziroma odhodki

(1)

2.700

(2)

300


oziroma odhodki

(3)

300

220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi)

do dobaviteljev v drţavi

(1)

3.294

403 – Stroški nadomestnih delov za

osnovna sredstva in materiala za

vzdrţevanje osnovnih sredstev

(2)

300




20




(3)

300

3.11.1.5 Odpis drobnega inventarja in embalaţe - konto 404

Drobni inventar predstavlja tisti del opreme oziroma strojev, ki jih ne evidentiramo med

opredmetena osnovna sredstva, ker je njihova doba koristnosti krajša od enega leta in njihova

kupna cena ne presega 500 EUR. Sem sodijo razna orodja manjših vrednosti, manjši strojčki,

pisarniški pripomočki. Drobnega inventarja se danes ne kupuje več na zalogo, zaradi tega tudi

ni več potrebe po vodenju zalog drobnega inventarja. Navadno se smatra, da je drobni

inventar ob prenosu v uporabo tudi ţe izrabljen. Drobni inventar, ki ima dobo koristnosti

daljšo od enega koledarskega leta se skladno s SRS 1 evidentira med del opredmetenih

osnovnih sredstev in se v času predvidene dobe koristnosti tudi amortizira. Torej postopoma

skozi stroške amortizacije prehaja v vrednost poslovnih učinkov in vpliva na poslovni izid.

Embalaţa

Embalaţa, ki jo evidentiramo kot strošek, predstavlja povratno embalaţo v zvezi s katero

vodimo tudi evidenco o njeni porabi. To je tisti del embalaţe, ki nam jo naši dobavitelji

zaračunavajo.

Podjetje kupi mobilni telefon, katerega maloprodajna vrednost znaša 61 DE, dobavitelj izstavi

račun na katerem prikaţe vrednost 22 % DDV v višin 11 DE, vrednost mobilnega telefona 50

DE in vrednost za plačilo 61 DE. Podjetje mobilnih telefonov nima evidentiranih med

opredmetenimi osnovnimi sredstvi.

Podjetje opredeli mobilni telefon kot drobni inventar. Določi tudi dobo koristnosti in sicer 9

mesecev. Glede na izkušnje iz preteklosti je doba uporabe realno izkazana.

Podjetje ima tudi v svojih aktih navedeAvtorski honorarji ter drugi dohodki fizičnih osebno,

da se vsa sredstva drobnega inventarja, ki imajo dobo koristnosti krajšo od enega leta v

trenutku prenosa v uporabo tudi izrabijo in se v zvezi z njimi ne vodi nobenih evidenc.

Št.

Dok.

Vsebina

Znesek

V breme

V

dobro




21

1.

PRAČ


61

220

Stroški drobnega

inventarja

50

404

Terjatev za 22% DDV

11

160

Konto

Zap. št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro


(1)

11


drţavi

(1)

61

404 – Odpis drobnega inventarja in embalaţe

(1)

50

V izogib nekontroliranega porasta stroškov drobnega inventarja mnoga podjetja ob prenosu

drobnega inventarja pridobijo od uporabnikov potrdilo o prevzemu (reverz).

3.11.1.6 Uskladitev stroškov materiala in drobnega inventarja zaradi ugotovljenih

popisnih razlik- konto 405

To skupino stroškov predstavljajo popisne razlike, ki nastajajo v zvezi z evidencami surovin

in materiala v zalogah. Tu izkazujemo inventurne primanjkljaje, in obračunani oziroma

dejansko ugotovljeni kalo.

Inventurni primanjkljaj predstavlja popisno razliko med knjigovodskim in dejanskim stanjem

zalog surovin, materiala in drobnega inventarja, ki so največkrat posledica neugotovljivih

napak pri evidentiranju ali pa kraj. Kalo predstavlja primanjkljaj surovin in materiala, do

katerega pride v času transporta, razkladanja, nakladanja in skladiščenja zaradi raztrosa,

izsušitve, razlitja, izhlapevanja itd. Predstavlja tudi tisti del materiala, ki je v času transporta,




22

razkladanja, nakladanja oziroma skladiščenja poškodovan ali uničen in zaradi tega

neuporaben.

Stopnjo dopustnega oziroma predvidenega kala določi podjetje samo svojih aktih. Podjetje se

pri določitvi stopnje kala lahko sklicuje na pravilnik o davčno priznani stopnji kala za vsako

posamezno panogo. V primeru, ko pravilnik določa stopnjo kala glede na nabave tekočega

leta, se podjetje lahko odloči, da kalo obračuna od vsake nabave posebej, nato pa ugotavlja

dejanski kalo takrat, ko ta dejansko nastane.

Računovodski izkazi

To pomeni, da od vsake nabave izkaţe strošek kala v predpisanem odstotku in kot proti

vknjiţbo izkaţe kratkoročno vnaprej vračunane stroške (PČR). V trenutku dejansko nastalega

kala evidentira podjetje zmanjšanje zalog in črpanje kratkoročno vnaprej vračunanih stroškov

(PČR).

Podjetje se odloči za evidentiranje kala neposredno pri vsaki nabavi materiala. V aktih je

dovoljen kalo 1 % od nabave. V poslovnem letu ima podjetje nabave materiala v višini 30.000

DE (obveznost do dobavitelja znaša 36.600 DE, 22 % DDV 6.600 DE), poraba materiala

znaša 15.000 DE, inventurno stanje pa znaša 14.800 DE (inventurnih primanjkljajev ni).

Št.

Dok.

Vsebina

Znesek

V breme

V

dobro

1.

PRAČ


36.600

220

Povečanje zalog

materiala

30.000

310

Terjatev za 22% DDV

6.600

160

2.

OBR

Obračun kala ob nabavi

300

405




23

Kratkoročne PČR

300

290

3.

OBR

Poraba materiala

15.000

310

Stroški materiala

15.000

400

4.

TEM

Dejansko ugotovljeni

kalo

200

290

Zmanjšanje zalog

materiala

200

310

Konto

Zap.

št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro


(1)

6.600


drţavi

(1)

36.600

290 – Vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki

(4)

200

(2)

300


(1)

30.000

(3)

15.000


(4)

200


(3)

15.000

405 – Uskladitev stroškov materiala in drobnega inventarja (2) 300




24


Podjetje ima konec poslovnega leta še za 100 DE v naprej vračunanega kala, ki ga bo lahko

koristilo v naslednjem poslovnem letu.

V primeru, ko bi se podjetje odločilo evidentirati kalo ob njegovem nastanku, bi ob

predhodnih podatkih o nabavi in porabi materiala upoštevalo še dejstva o nastanku kala. Pri

skladiščenju pride do razlitja materiala v vrednosti 1000 DE. Zapisnik o ugotovljenem razlitju

materiala podpiše komisija. Na podlagi podpisanega zapisnika podjetje evidentira nastali kalo.

Št.

Dok.

Vsebina

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

PRAČ


36.600

220

Povečanje zalog materiala

30.000

310

Terjatev za 22% DDV

6.600

160

2.

OBR

Poraba materiala

15.000

310

Stroški materiala

15.000

400

3.

OBR

Zmanjšanje zalog materiala

1.000

310

Stroški kala

1.000

405




25

4.

TEM

Obračun DDV 22% od preseţka

kala

154

260

Strošek DDV od kala

154

480

Konto

Zap.

št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro


(1)

6.600


drţavi

(1)

36.600

260 – Obveznosti za obračunani DDV

(4)

154


(1)

30.000

(2)

15.000


(3)

1.000


(2)

15.000



(3)

1.000

480 – Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela ali drugih

vrst stroškov

(4)

154

Podjetje je izkazalo kalo, ki je višji od predvidenega in davčno priznanega. Dejanski kalo

presega davčno priznanega za 700 DE. Od davčno nepriznanega kala mora podjetje

obračunati DDV. Višina davčno nepriznanega kala skupaj z DDV predstavlja davčno

nepriznane odhodke.




26

Enako bi evidentirali tudi inventurne primanjkljaje, od katerih mora podjetje tudi obračunati

DDV. Tudi inventurni primanjkljaji skupaj z DDV predstavljajo davčno nepriznane odhodke.

Sedaj si oglejmo gornji primer ob predpostavki, da podjetje kala ne ugotovi, ugotovi pa

primanjkljaj materiala, ravno tako v višini 1000 DE.

Podjetje je izkazalo inventurni primanjkljaj, ki predstavlja v celoti davčno nepriznan odhodek.

Od davčno nepriznanega primanjkljaja mora podjetje obračunati DDV. Višina davčno

nepriznanega primanjkljaja skupaj z DDV predstavlja davčno nepriznane odhodke.

Št.

Dok.

Vsebina

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

PRAČ


36.600

220


30.000

310

Terjatev za 22% DDV

6.600

160

2.

OBR

Poraba materiala

15.000

310

Stroški materiala

15.000

400

3.

TEM


1.000

310

Stroški inventurnega manjka

1.000

405

4. TEM Obračun DDV 22% od inventurnega

200

260




27

manjka

Strošek DDV od kala

200

480

Konto

Zap.

št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro


(1)

6.600


drţavi

(1)

36.600


(4)

220


(1)

30.000

(2)

15.000


(3)

1.000


(3)

15.000



(3)

1.000


vrst stroškov

(4)

220

3.11.1.7 Stroški pisarniškega materiala in strokovne literature - konto 406





28

Stroški pisarniškega materiala se evidentirajo na podlagi prejetih računov dobaviteljev, saj se

danes pisarniški material ne nabavlja več na zalogo. Enako velja tudi za strokovno literaturo.

Izjemo predstavlja le tista vrsta strokovne literature, ki izhaja postopoma, zanjo pa prejmemo

račun v naprej. Govorimo o naročninah, ki se ne izkaţejo ob prejetju računa dobavitelja kot

strošek, temveč kot kratkoročno odloţeni strošek (AČR) in postopoma prehajajo v stroške

strokovne literature skladno z dobavo te literature s strani dobavitelja.

Podjetje ima naročeno strokovno literaturo Obračun plač in delovna razmerja v praksi, za kar

prejme račun dobavitelja 23.5.20X1 v višini 265,82 DE. Račun je specificiran takole:

Aktualizacija – maj 20X1

52,00 DE

Aktualizacija – avgust 20X1

52,00 DE

Aktualizacija – november 20X1

52,00 DE

Aktualizacija – februar 20X2

52,00 DE

Manipulativni stroški 20X1

23,40 DE


7,80 DE

DDV po stopnji 22%

6,86 DE

DDV po stopnji 9,5%

19,76 DE

SKUPAJ ZA PLAČILO 265,82 DE




29

Prejeti račun evidentiramo takole:

Št.

Dok.

Vsebina

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

PRAČ


265,82

220

Kratkoročno odloţeni stroški strokovne literature

208,00

190


23,40

419

Kratkoročno odloţeni manipulativni stroški 20X2

7,80

190

Terjatev za 22%DDV

6,86

160

Terjatev za 9,5%DDV

19,76

160

2.

TEM

Stroški strokovne literature maj 20X1

52,00

406

Črpanje kratkoročno odloţenih stroškov strokovne

literature

52,00

190

3.

TEM

Stroški strokovne literature avgust 20X1

52,00

406


literature

52,00

190

4 TEM Stroški strokovne literature november 20X1 52,00 406




30


literature

52,00

190

Vknjiţbe v letu 20X1

Konto

Zap.

št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro


(1)

6,86


(1)

17,68

190 – Kratkoročno odloţeni stroški oziroma odhodki

(1)

208,00

(2)

52,00


(1)

7,8

(3)

52,00


(4)

52,00

220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev

v drţavi

(1)

265,82

406 – Stroški pisarniškega materiala in strokovne

literature

(2)

52,00


literature

(3)

52,00


literature

(4)

52,00




31

419 – Stroški drugih storitev

(1)

23,40

V poslovnem letu 20X2 sledijo še dodatne vknjiţbe

Št.

Dok.

Vsebina

Znesek

V

breme

V

dobro

1.


literature

52,00

190

Stroški strokovne literature februar 20X2

52,00

406

2.


7,80

419

Črpanje kratkoročno odloţenih manipulativnih stroškov

20X2

7,80

190

Vknjiţbe na T kontih v letu 20X2

Konto

Zap.

št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro


ZSt

52,00

(1)

52,00


ZSt

7,80

(2)

7,80


literature

(1)

52,00




32


(2)

7,80

V letu 20X1 ima podjetje pravico do odbitka celotnega DDV-ja. Kot strošek pa lahko

uveljavlja le dobavljeno strokovno literaturo v letu 20X1, kar znese 156,00 DE in

manipulativne stroške leta 20X1 v višini 23,40 DE. Stroški strokovne literature v višini 52,00

DE in manipulativni stroški v višini 7,80 DE morajo ostati kot kratkoročno odloţeni stroški,

ki predstavljajo strošek poslovnega leta 20X2.

3.11.1.8 Drugi stroški materiala - konto 407

Med druge stroške materiala sodi tisti material, ki ne sodeluje v proizvodnem procesu, ni

strošek materiala, ne predstavlja nadomestnih delov oziroma materiala za opredmetena

osnova sredstva, drobnega inventarja, povratne embalaţe, popisnih razlik, pisarniškega

materiala ali strokovne literature. Sem lahko sodijo razna čistila, higienski material in drugo.

Podjetje kupi čistila in toaletne potrebščine, ki jih potrebuje za svoje poslovanje (toaletni

papir, mila, čistila za WC in čajno kuhinjo). Vrednost po računu dobavitelja znaša 244 DE,

vrednost DDV po 22 % znaša 44 DE in vrednost toaletnega materiala in čistil znaša 200 DE.

Št.

Dok.

Vsebina

Znesek

V breme

V

dobro

1.


244

220

Stroški drugega materiala

200

407

Terjatev za 22% DDV

44

160

Konto Zap. št. V Zap. V




33

breme

št.

dobro

160 – Terjatve za DDV

(1)

44


drţavi

(1)

244

407 – Drugi stroški materiala

(1)

200

3.11.2 Stroški storitev - konti skupine 41

Stroške storitev obravnava SRS 14. Ta standard se opira na:

mednarodne računovodske standarde (MRS) 1, 2, 8, 11 in 17 (2004)

in 7. direktivo Evropske unije


Skupina 41

Stroški storitev se evidentirajo v okviru kontne skupine 41 in so razporejeni na:

410 – Stroški storitev pri ustvarjanju proizvodov in opravljanju storitev

411 – Stroški transportnih storitev

412 – Stroški storitev v zvezi z vzdrţevanjem

413 – Najemnine

414 – Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom

415 – Stroški plačilnega prometa, stroški bančnih storitev, stroški poslov in

zavarovane premije

416 – Stroški intelektualnih in osebnih storitev

417 – Stroški sejmov, reklame in reprezentance

418 – Stroki storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, skupaj z dajatvami, ki

bremenijo podjetje (stroški po pogodbah o delu avtorskih pogodba, sejnine

zaposlencem in drugim osebam…)

419 – Stroški drugih storitev (Slovenski inštitut za revizijo – KONTNI NAČRT ZA

GOSPODARSKE DRUŢBE)

Razvrščanje stroškov storitev




34

Stroški storitev so stroški, ki se ne štejejo kot stroški materiala, amortizacij ali dela. (SRS

14.1)

V skladu s SRS 14 se stroški storitev razvrščajo po izvirnih vrstah, podrobnejšo razčlenitev pa

določi podjetje samo. (SRS 14.2)

Med stroške storitev se razvrščajo tudi v naprej vračunani stroški storitev, čeprav se pojavijo

šele kasneje. (SRS 14.5)

Med stroške storitev pa se ne razvrščajo tisti stroški storitev, ki ostajajo med usredstvenimi

(aktivnimi) kratkoročnimi časovnimi razmejitvami. (SRS 14.6)

Pripoznavanje stroškov storitev

Stroški storitev se pripoznajo na podlagi listin, ki dokazujejo da so praviloma povezani z

nastalimi gospodarskimi koristmi. (SRS 14.10)

Začetno računovodsko merjenje stroškov storitev

Ocenjeni zneski v naprej vračunanih stroškov storitev se izkazujejo v postavkah, v katerih bi

se sicer izkazali takšni dejanski stroški storitev. Ti stroški s krijejo v breme ustrezne postavke

udogovljenih (pasivnih) kratkoročnih časovnih razmejitev. (SRS 14.15)

Rezervacije za kritje prihodnjih stroškov storitev se obravnavajo kot posebne vrste stroškov in

ne kot stroški storitev. Krijejo pa se neposredno v breme ustreznih rezervacij. (SRS 14.16)

Prevrednotovanje stroškov storitev

Prevrednotenje stroškov storitev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti po njihovem

začetnem zajetju. Opravi se na koncu poslovnega leta. (SRS 14.17)

Razkrivanje stroškov storitev





Stroški storitev so stroški, ki nastajajo pri proizvajanju proizvodov in opravljanju storitev,

vendar jih ne opravimo sami, ampak jih po našem naročilu za nas opravijo naši poslovni

partnerji. V to skupino ne sodijo stroški lastnih storitev, ki se izkazujejo po izvirnih vrstah

(stroški materiala, stroški amortizacije, stroški dela).

Obdavčitev

Stroški storitev predstavljajo davčno priznane odhodke, če niso v nasprotju z 29. in 30.

členom ZDDPO-2. Delno priznani so na primer le stroški reprezentance, ki predstavljajo

davčno priznane odhodke v višini 50 % v skladu z 31. členom ZDDPO-2.




35

31. člen

(delno priznani odhodki)

(1) Kot odhodki se priznajo v višini 50 %:

stroški reprezentance;

stroški nadzornega sveta oziroma drugega organa, ki opravlja zgolj funkcijo nadzora.

(2) Za stroške reprezentance se štejejo stroški za pogostitev, zabavo ter darila (z logotipom ali

brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji.

3.11.2.1 Stroški storitev pri ustvarjanju proizvodov in opravljanju storitev - konto 410

Kooperanti

Stroški storitev pri ustvarjanju proizvodov in opravljanju storitev predstavljajo predvsem

obdelovalne, dodelovalne, predelovalne storitve povezane s proizvodnjo oziroma poslovnimi

učinki in jih za nas opravijo naši poslovni partnerji po našem naročilu. To so neposredni

stroški poslovnih učinkov, ki neposredno bremenijo posamezne poslovne učinke. Govorimo

predvsem o stroških, ki jih za nas opravijo kooperanti.

Podjetje ima s kooperantom sklenjeno pogodbo, po kateri mu preda v predelavo material v

vrednosti 1000 DE. V pogodbi je naveden tudi normativ porabe materiala s katerim se

kooperant strinja. Dogovorjeno je, da kooperant zaračuna svojo storitev v višini 610 DE

skupaj z 22 % DDV. Kooperant porabi za 10 % več materiala, kot je predvideno v normativu,

za kar ga podjetje tudi dodatno bremeni im mu izstavi račun za material v višini 122 DE

skupaj z 22 % DDV. Kooperant prizna svojo napako in potrdi prejem računa.

Št.

Dok.

Vsebina

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

ODD


1.000

310

Zaloge materiala v dodelavi 1.000 316




36

2.

PRAČ


610

220

Stroški kooperantskih storitev

500

410

Terjatev za 22%DDV

110

160

3.

OBR

Obračun porabe materiala

900

316

Stroški materiala

900

400

4.

IRAČ

Terjatev do kooperanta

122

120

Prihodki od prodaje materiala

100

762

Obveznost za 22% DDV

22

260

5.

TEM

Obračun porabe materiala

nepravilno porabljenega

materiala

100

316

Stroški materiala

100

400

Konto

Zap. št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro

120 – Kratkoročne terjatve do

kupcev v drţavi

(4)

122




37


odbitni DDV

(2)

110



(2)

610

260 – Obveznosti za obračunani

DDV

(2)

22

310 – Zaloge surovin in materiala v

skladišču

ZSt

(1)

1.000


dodelavi in predelavi

(1)

1.000

(3)

900


dodelavi in predelavi

(5)

100


(3)

900


(5)

100

410 – Stroški storitev pri

ustvarjanju proizvodov in

opravljanju storitev

(2)

500

762 – Prihodki od prodaje

trgovskega blaga in materiala na

domačem trgu

(4)

100




38

3.11.2.2 Stroški transportnih storitev - konto 411

Med stroške transportnih storitev sodijo stroški prevozov, ki ne predstavljajo nabavne vrednosti surovin,

materiala, blaga, prevozni stroški oseb, stroški poštnin in podobni stroški, ki predstavljajo transport.

Podjetje prejme račun za prevoz službenega vozila v okvari v višini 183 DE skupaj z 22 % DDV.

Št.

Dok.

Vsebina

Znesek

V breme

V dobro

1.

PRAČ


183

220

Stroški transportnih storitev

150

411

Terjatev za 22% DDV

33

160

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro


(1)

33

220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev v državi

(1)

183

411 – Stroški transportnih storitev

(1)

150

3.11.2.3 Stroški storitev v zvezi z vzdrţevanjem opredmetenih osnovnih sredstev - konto 412

Stroški storitev v zvezi z vzdrţevanjem opredmetenih osnovnih sredstev so stroški, ki

nastanejo v zvezi s sprotnimi popravili opredmetenih osnovnih sredstev in ne predstavljajo

stroškov investicijskih vzdrţevanj, ki neposredno povečujejo nabavno vrednost opredmetenih

osnovnih sredstev oziroma njihovih delov.




39

Podjetje izvede redna vzdrţevalna dela na motorju delovnega stroja. Redna vzdrţevalna dela

so po navodilih dobavitelja potrebna za normalno delovanje delovnega stroja. Opravi se

zamenjavo olj, filtrov in tesnil. Vrednost teh del znaša 580 DE, vrednost materiala znaša 300

DE, vrednost storitve znaša 280 DE. Vzdrţevalna dela opravi mali davčni zavezanec.

Št.

Dok.

Vsebina

Znesek

V

breme

V

dobro

1.


580

220

Stroški nadomestnih delov

za osnovna sredstva

300

403

Stroški storitev v zvezi z

opredmetenimi osnovnimi

sredstvi

280

412

Konto

Zap. št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro



(1)

580




(1)

300

412 – Stroški storitev v zvezi z

vzdrţevanjem

(1)

280




40

3.11.2.4 Stroške najemnin - konto 413

Stroški najemnin predstavljajo stroške, ki nam jih zaračunavajo lastniki opreme oziroma

prostorov, ki jih podjetje uporablja v svojem poslovnem procesu stalno ali občasno. Sem

sodijo tudi stroški poslovnega najema, ki nam jih zaračunava lizingodajalec.

Podjetje ima v najemu poslovne prostore. Najemno pogodbo ima sklenjeno s fizično osebo. V

pogodbi je dogovorjeno, da najemodajalec zaračuna, najemojemalec pa plača najemnino za

čas od 1.3.20X1 do 29.2.20X2. Znesek najemnine znaša 1000 DE mesečno. Najemojemalec

mora najemodajalcu nakazati tudi varščino v višini 500 DE kot zavarovanje morebitne nastale

škode. Najemnina vključuje vse stroške. Najemodajalec najemniku izstavi račun dne

25.2.20X1, skladno z ZDoh-2 in sicer za bruto najemnino v višini 12.500 DE. Račun zapade v

plačilo 10.3.20X1.

Obdavčitev

Najemojemalec mora v skladu z ZDoh-2 preveriti pravilnost obračuna najemnine izkazane na

računu, pri čemer davčno osnovo zmanjša za 10 % normiranih stroškov in od tako

ugotovljene osnove obračuna 25 % davek od dohodkov od oddajanja nepremičnin v najem.

Ob izplačilu najemnine mora davčnemu organu posredovati tudi REK 2 obrazec.

Ker je najemnina obračunana za obdobje daljše od poslovnega leta, mora najemnine prikazati

kot kratkoročno odloţene stroške in jih prenašati mesečno med stroške najemnin.

Varščina ne predstavlja stroška!

Bruto prejemek

12.000,00 DE

10 % normiranih stroškov

1.200,00 DE

Osnova za obračun davka

od prejemov

10.800,00 DE




41

Davek od prejemka 25%

od osnove

2.700,00 DE

Neto prejemek

9.300,00 DE

Št.

Dok.

Vsebina

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

PRAČ


12.000

220

Kratkoročno odloţeni stroški najemnin

12.000

190

2.

TEM

Obračun najemnin

12.500

220

Obveznost do najemodajalca

9.300

285

Obveznost za davek iz najemnin

2.700

265

Plačilo varščine

500

134

3.

BI

Zmanjšanje TRR

12.500

110

Plačilo neto najemnine

9.300

285

Plačilo davka od najemnine

2.700

265

Plačilo varščine

500

134




42

4.

TEM

Črpanje kratkoročno odloţenih stroškov

najemnin marec

1.000

190

Stroški najemnin

1.000

413

5.

TEM


najemnin april

1.000

190

Stroški najemnin

1.000

413

6.

TEM


najemnin maj

1.000

190

Stroški najemnin

1.000

413

7.

TEM


najemnin junij

1.000

190

Stroški najemnin

1.000

413

8.

TEM


najemnin julij

1.000

190

Stroški najemnin

1.000

413

9.

TEM


najemnin avgust

1.000

190

Stroški najemnin

1.000

413




43

10.

TEM


najemnin september

1.000

190

Stroški najemnin

1.000

413

11.

TEM


najemnin oktober

1.000

190

Stroški najemnin

1.000

413

12.

TEM


najemnin november

1.000

190

Stroški najemnin

1.000

413

13.

TEM


najemnin december

1.000

190

Stroški najemnin

1.000

413

Konto

Zap.

št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro

110 – Denarna sredstva na računih, razen deviznih

(3)

12.500

134 – Dane kratkoročne varščine

(3)

500


(1)

12.000

(4)

1.000




44


(5)

1.000


(6)

1.000


(7)

1.000


(8)

1.000


(9)

1.000


(10)

1.000


(11)

1.000


(12)

1.000


(13)

1.000


drţavi

(2)

12.000

(1)

12.000

265 – Obveznosti za davčni odtegljaj

(3)

1.800

(2)

1.800

285 - Kratkoročna obveznost do najemodajalca

(3)

10.200

(2)

10.200

413 – Najemnine

(4)

1.000




45

413 – Najemnine

(5)

1.000

413 – Najemnine

(6)

1.000

413 – Najemnine

(7)

1.000

413 – Najemnine

(8)

1.000

413 – Najemnine

(9)

1.000

413 – Najemnine

(10)

1.000

413 – Najemnine

(11)

1.000

413 – Najemnine

(12)

1.000

413 – Najemnine

(13)

1.000

Najemodajalec lahko s pisnim zahtevkom, če je najemojemalec plačnik davka uveljavlja

namesto 10 % normiranih stroškov, dejanske stroške, ki so mu nastali v zvezi z oddajanjem v

najem.

Podjetje sklene najemno pogodbo pod istimi pogoji s pravno osebo. V takšnem primeru se

evidentira le račun in plačila.

Obdavčitev




46

Dajanje nepremičnin v najemnin je po 2. točki 44. člena DDV-1 oproščeno obračuna in

plačila DDV-ja. V kolikor pa imata oba, tako najemodajalec kot najemnik, pravico do 100 %

odbitnega deleţa, lahko podpišeta izjavo o obračunavanju DDV-ja in jo posredujeta vsak

svojemu davčnemu uradu. To moţnost lahko koristimo na podlagi 45. člena ZDDV-1.

V primeru, ko bi sklenilo podjetje najemno pogodbo s pravno osebo in nebi podpisalo izjave o

obračunavanju DDV-ja na podlagi 45. člena ZDDV- 1, bi bile vknjiţbe sledeče:

Št.

Dok.

Vsebina

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

PRAČ


12.000

220


najemnin

12.000

190

2.

BI

Zmanjšanje TRR

12.500

110

Plačilo obveznosti do

dobavitelja

12.000

220

Plačilo varščine

500

134

3.

TEM


stroškov najemnin marec

1.000

190

Stroški najemnin

1.000

413

4.

TEM


stroškov najemnin april

1.000

190

Stroški najemnin

1.000

413




47

5.

TEM


stroškov najemnin maj

1.000

190

Stroški najemnin

1.000

413

6.

TEM


stroškov najemnin junij

1.000

190

Stroški najemnin

1.000

413

7.

TEM


stroškov najemnin julij

1.000

190

Stroški najemnin

1.000

413

8.

TEM


stroškov najemnin avgust

1.000

190

Stroški najemnin

1.000

413

9.

TEM


stroškov najemnin september

1.000

190

Stroški najemnin

1.000

413

10.

TEM


stroškov najemnin oktober

1.000

190

Stroški najemnin

1.000

413




48

11.

TEM


stroškov najemnin november

1.000

190

Stroški najemnin

1.000

413

12.

TEM


stroškov najemnin december

1.000

190

Stroški najemnin

1.000

413

Konto

Zap. št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro

110 – Denarna sredstva na

računih, razen deviznih

(1)

12.500

134 – Dane kratkoročne varščine

(2)

500



(1)

12.000

(3)

1.000



(4)

1.000



(5)

1.000



(6)

1.000

190 – Kratkoročno odloţeni (7) 1.000




49




(8)

1.000



(9)

1.000



(10)

1.000



(11)

1.000



(12)

1.000



(2)

12.000

(1)

12.000

413 – Najemnine

(3)

1.000

413 – Najemnine

(4)

1.000

413 – Najemnine

(5)

1.000

413 – Najemnine

(6)

1.000

413 – Najemnine

(7)

1.000




50

413 – Najemnine

(8)

1.000

413 – Najemnine

(9)

1.000

413 – Najemnine

(10)

1.000

413 – Najemnine

(11)

1.000

413 – Najemnine

(12)

1.000

3.11.2.5 Stroški povračil zaposlencem v zvezi z delom - konto 414

Med stroške povračil zaposlencem v zvezi z delom sodijo stroški, ki nastanejo v zvezi z

zaposlenci in niso predmet pogodbe o delu sklenjene med zaposlencem in delodajalcem. Sem

sodijo povračila stroškov v zvezi s sluţbenimi potovanji in sicer kilometrine, dnevnice,

nočitve itd. Pri obračunu stroškov povračil zaposlencem v zvezi z delom moramo upoštevati

zneske povračil, ki so predpisani v kolektivnih pogodbah in seveda tudi določila uredbe o

davčni obravnavi povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v

davčno osnovo.

Obdavčitev

Trenutno veljavna uredba je objavljena v Ul RS 76/08.

Stroški prevoza na sluţbenem potovanju

Povračila stroškov prevoza na sluţbenem potovanju se ne všteva v davčno osnovo

dohodka iz delovnega razmerja do višine dejanskih stroškov za prevoz z javnimi

prevoznimi sredstvi, za prevoz, ki se izvaja z osebnim ali kombiniranim vozilom v

komercialne namene, ali za najem osebnega avtomobila.

Za povračilo stroškov prevoza na sluţbenem potovanju se šteje tudi povračilo stroškov

za takse (letališke takse, peronske karte in podobno), povračilo stroškov za gorivo, če

se uporablja sluţbeno vozilo, cestnine in parkirnine ter povračilo stroškov za prevoz in

prenos stvari oziroma prtljage.

V primeru, da delojemalec uporablja lastno prevozno sredstvo, se povračilo stroškov

prevoza na sluţbenem potovanju ne všteva v davčno osnovo do višine 0,37 EUR za

vsak prevoţeni kilometer.




51

Povračilo stroškov prevoza na sluţbenem potovanju se ne všteva v davčno osnovo, če

je dokumentirano s potnim nalogom in z računi. Iz potnega naloga mora biti razvidna

odobritev delodajalca za posamezno vrsto prevoza.

Stroški dnevnic

Če traja sluţbeno v Sloveniji nad 12 do 24 ur, se v davčno osnovo dohodka iz

delovnega razmerja ne všteva dnevnica do višine 21,39 EUR, če traja sluţbeno

potovanje v Sloveniji nad 8 do 12 ur, se v davčno osnovo ne všteva dnevnica do

višine10,68 EUR, če traja sluţbeno potovanje v Sloveniji nad 6 do 8 ur, se v davčno

osnovo ne všteva dnevnica do višine 7,45 EUR.

Višina dnevnice za sluţbena potovanja je določena v predpisu Vlade Republike

Slovenje, ki ureja povračila stroškov za sluţbena potovanja v tujino, za posamezno

drţavo oziroma območje (predpis). Če traja sluţbeno potovanje v tujini nad14 do 24

ur, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva dnevnica do višine

zneska iz predpisa; če traja sluţbeno potovanje v tujini nad 8 do14 ur, se v davčno

osnovo ne všteva dnevnica do višine 75 % zneska iz predpisa; če traja sluţbeno

potovanje v tujini nad 6 do 8 ur, se v davčno osnovo ne všteva dnevnica do višine 25

% zneska iz predpisa.

Če je narava dela takšna, da se v preteţni meri opravlja izven sedeţa delodajalca in se

delo opravlja na območju Slovenije, delojemalec pa se vsakodnevno vrača v kraj kjer

prebiva, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, ne glede na določbe o

višini dnevnic za sluţbena potovanja v Sloveniji in tujini, ne všteva povračilo stroškov

prehrane med delom, do višine in pod pogoji, ki so določeni v členu, ki opredeljuje

prehrano med delom.

Stroški prenočevanja na sluţbenem potovanju

Povračilo stroškov prenočevanja na sluţbenem potovanju se ne všteva v davčno

osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine dejanskih stroškov za prenočevanje.

Povračilo stroškov prenočevanja na sluţbenem potovanju se ne všteva v davčno

osnovo, če je dokumentirano s potnim nalogom in z računi.

Če stroški prenočevanja na sluţbenem potovanju v Sloveniji, ki traja nad 8 do 12 ur,

vključujejo tudi plačilo zajtrka, se znesek dnevnice iz uredbe o stroških dnevnic

zmanjša za 15 %; če stroški prenočevanja na sluţbenem potovanju v Sloveniji, ki traja

nad 12 do 24 ur, vključujejo tudi plačilo zajtrka, se znesek dnevnice iz uredbe o

stroških dnevnic zmanjša za 10 %.

Če stroški prenočevanja na sluţbenem potovanju v tujini, ki traja nad 8 do 14 ur,

vključujejo tudi plačilo zajtrka, se znesek dnevnice iz uredbe o stroških dnevnic

zmanjša za 15 %; če stroški prenočevanja na sluţbenem potovanju v tujini, ki traja nad

14 do 24 ur, vključujejo tudi plačilo zajtrka, se znesek dnevnice iz uredbe o stroških

dnevnic zmanjša za 10 %.

Vsi stroški povračil za sluţbena potovanja morajo temeljiti na podpisanih, izpolnjenih in

obračunanih potnih nalogih z vsemi prilogami, iz katerih je nedvoumno razvidno, da je bila

navedena sluţbena pot dejansko tudi opravljena (kratko poročilo o sluţbeni poti, navedba

poslovnih partnerjev oziroma dogodkov v zvezi s katerimi je bila ta pot opravljena). Pazljivi

moramo biti tudi na to, da zaposlencu na dan sluţbene poti v primeru, ko se ta ni pričela in

zaključila na mestu opravljanja dela, ne obračunamo in izplačamo tudi nadomestila za prevoz




52

na delo in iz dela; v primeru obračuna in izplačila dnevnic ali nočitev, ki vključujejo tudi

prehrano, pa mu ne smemo obračunati in izplačati tudi nadomestila za prehrano med delom.

Poslovodja podjetja pošlje zaposlenca na sluţbeno pot. Sluţbena pot se izvede zaradi

udeleţbe na konferenci v Portoroţu. Konferenca se bo odvijala od 3.10. do 5.10.20x1.

Zaposlencu se prizna potovanje z njegovim osebnim vozilom in povračilo za nočitev.

NALOG ZA SLUŢBENO POTOVANJE

ŠT:01/X1

Odredbodajalec:

PODJETJE

d.o.o.

DELOVNA 1

1000

LJUBLJANA

POSLOVODJA

Odrejam, da

odpotuje :

FIZIČNA

OSEBA

Stanujoč : FIZIČNA 1,




53

LJUBLJANA

Dne :

3.10.20X1

V/na :

Portoroţ

Potovanje bo

trajalo:

do 5.10.20X1

Z nalogo :

udeleţba na konferenci

Način prevoza

osebno vozilo

Registrska

št.vozila :

LJ XX-

2XY

Ostali stroški

nočnine

Odredbodajalec:

Poslovodja

OBRAČUN

dne

ura

dnevnice




54

Odhod :

3.10.20X1

7,30

Prihod :

5.10.20X1

19,00

dni :

2

ur

:11,30

1

dnevnic:

21,39

21,39

DE

1

dnevnic:

19,25

19,25

DE

1

dnevnic:

9,08

9,08

DE

ceni

ostali stroški

Prevoţeni

kilometri:

265

po

0,37

DE

98,05

DE

nočnine po računu 291/X1

130,00

DE

DE

Skupaj

277,77

DE

Ljubljana,

5.10.20X1

Upravičenec

:

Fizična

oseba




55

Ljubljana,

6.10.20X1

skupaj

277,77

DE

Obračun pregledal in odobril :

Izplačevalec

Zaposlencu so priznani stroški dnevnic v času sluţbenega potovanja in sicer prvi dan, ko je bil

na sluţbeni poti več kot 12 ur, dnevnica v višini 21,39 DE, drugi dan, ko je bil na sluţbeni

poti 24 ur, vendar račun za nočitev izkazuje nočitev z zajtrkom, zato se mu dnevnica v višini

21,39 DE zmanjša za 10 % in znaša 19,25 DE, tretji dan pa je bil odsoten zaradi sluţbene poti

11 ur in pol, zato mu pripada dnevnica v višini 10,68 DE, ki pa jo je potrebno zaradi nočitve z

zajtrkom zniţati za 15 % in tako znaša 9,08 DE.

Št.

Dok.

Vsebina

Znesek

V breme

V dobro

1.

Obveznost za sluţbeno pot

277,77

285

Stroški dnevnic

49,72

414

Stroški kilometrin

98,05

414

Stroški nočitev

130,00

414

Analitično razčlenjevanje stroškov povračil za sluţbena potovanja je odločitev podjetja.




56

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro

285 – Ostale kratkoročne poslovne obveznosti

(1)

277,77


(1)

49,72


(1)

98,05


(1)

130,00

3.11.2.6 Stroški plačilnega prometa, stroški bančnih storitev, stroški poslov in

zavarovalne premije - konto 415

Stroški plačilnega prometa zajemajo stroške vodenja transakcijskih računov, stroške bančnih

in drugih provizij v zvezi s plačilnim prometom, stroške uporabe elektronskega plačilnega

prometa, stroške povezane s pridobitvijo denarnih sredstev ali odobritve okvirnega posojila,

stroške povezane z uporabo plačilnih kartic kupcev. Ti stroški nastanejo navadno na podlagi

obračunov izvajalcev plačilnega prometa ali pa računov za opravljeno storitev.

Stroški zavarovalnih premij zajemajo stroške, ki jih podjetju zaračunajo zavarovalnice za

zavarovanje opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev, naloţbenih

nepremičnin, zalog in drugega premoţenja. Ravno tako sem sodijo stroški zavarovalnih

premij v zvezi z zavarovanji odgovornosti oseb in podjetja. Podjetje lahko sklene nezgodno

zavarovanje tudi za vse zaposlence za čas dela v podjetju, pri poslovnih partnerjih, med

sluţbenimi potmi, za čas prihoda na delo in iz edela. Upravičenec do odškodnine mora biti v

takšnem primeru podjetje in ne zaposlenec. V kolikor je upravičenec do odškodnine

zaposlenec, takšna premija predstavlja boniteto tega zaposlenca, ki pa se izkazuje med stroški

dela. Med stroške dela sodijo tudi razna rentna zavarovanja na podlagi individualnih pogodb o

zaposlitvi.


Pri izkazovanju stroškov zavarovalnih premij moramo biti pozorni na obračunsko obdobje.

Obračunsko obdobje se navadno nanaša na več kot eno poslovno leto. Zaradi tega je najbolj

pravilno evidentiranje stroškov zavarovalnih premij na obveznost do dobavitelja in

kratkoročno odloţene stroške (AČR). Nato pa sledi mesečno črpanje kratkoročno odloţenih

stroškov (AČR) in prenos na stroške zavarovanih premij tekočega meseca.




57

Podjetje prejme račun za zavarovanje poslovnih prostorov v višini 1.200 DE in 2.400 DE za

zavarovanje zalog. Račun zavarovalnice se nanaša na obdobje od 1.7. tekočega poslovnega

leta pa do 30.6. naslednjega poslovnega leta.

Št.

Dok.

Vsebina

Znesek

V breme

V dobro

1.

PRAČ

Obveznost do

dobavitelja

3.600

220

Kratkoročno odloţeni

stroški

3.600

190

2.

TEM

Črpanje AČR julij

300

190

Stroški zavarovanja

300

415

3.

TEM

Črpanje AČR avgust

300

190


300

415

4.

TEM

Črpanje AČR september

300

190


300

415

5.

TEM

Črpanje AČR oktober

300

190




58


300

415

6.

TEM

Črpanje AČR november

300

190


300

415

7.

TEM

Črpanje AČR december

300

190


300

415

Konto

Zap.

št.

V breme

Zap.

št.

V dobro


(1)

3.600,00

(2)

300,00


(3)

300,00


(4)

300,00


(5)

300,00


(6)

300,00


(7)

300,00


drţavi

(1)

3.600,00




59

415 – Stroški plačilnega prometa, stroški bančnih storitev,

stroški poslov in zavarovalne premije

(2)

300,00



(3)

300,00



(4)

300,00



(5)

300,00



(6)

300,00



(7)

300,00

3.11.2.7 Stroški intelektualnih in osebnih storitev - konto 416

Stroški intelektualnih in osebnih storitev vključujejo stroške, ki jih podjetju zaračunajo za

opravljene storitve odvetniki, notarji, revizorji in tem podobni. Mednje sodijo tudi stroški

storitev v zvezi z izobraţevanjem zaposlencev in stroški zdravstvenih storitev v zvezi s

preprečevanjem in odkrivanjem bolezni in poškodb pri delu.

Stroški, povezani z izobraţevanjem zaposlencev, se morajo nanašati na izobraţevanja v

skladu z njihovimi nalogami in deli, ki jih na svojem delovnem mestu opravljajo ali pa jih

bodo pričeli opravljati po uspešnem zaključku izobraţevanja.


Stroški revizorskih storitev se izkaţejo v letu, za katerega se revizija tudi izvaja in sicer kot

strošek revizorskih storitev na podlagi prejete ponudbe in kot kratkoročno v naprej vračunani

stroški (PČR).




60

Podjetje je k reviziji rednih letnih izkazov zavezano v skladu z Zakonom o gospodarskih

druţbah. V ta namen pridobi ponudbe revizorskih hiš. Izbere ponudbo revizijske hiše Revizor

in z njo podpiše pogodbo. Konec poslovnega leta izkaţe strošek revizijskih storitev kot

kratkoročno vnaprej vračunane stroške na podlagi pogodbe v višini 4.200 DE

Št.

Dok.

Vsebina

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

Stroški revizijskih storitev

4.200

416

Kratkoročno v naprej vračunani stroški revizijskih

storitev

4.200

290

Konto

Zap. št.

V

breme

Zap. št.

V

dobro

290 – Vnaprej vračunani stroški

oziroma odhodki

(1)

4.200

416 – Stroški intelektualnih in

osebnih storitev

(1)

4.200

Stroški revizijskih storitev se nanašajo na poslovno leto, čeprav bo storitev opravljena v

prihodnjem poslovnem letu in bo takrat tudi zaračunana. Strošek se dejansko nanaša na tekoče

poslovno leto, zato ga moramo v skladu z Uvodom v SRS tako tudi evidentirati. Enako velja

za računovodske storitve in ostale storitve!

3.11.2.8 Stroški sejmov, reklame in reprezentance - konto 417

Stroški sejmov vključujejo stroške udeleţbe na nekem sejmu (najem sejemskega prostora),

stroške porabe materiala in blaga za namene udeleţbe na sejmu, lahko pa tudi stroške

zastopanja na sejmu s strani neke druge osebe.




61

Stroški reklamiranja vključujejo nabavo ali izdelavo reklamnega materiala, letakov in

drugega, ki so dostopni širši mnoţici in ne le stalnim kupcem. Sem sodijo tudi stroški

reklamnih oglasov, sponzorske pogodbe (prejemnik sponzorskih sredstev izvaja reklamiranje

podjetja, na podlagi pogodbenega razmerja) in podobne oblike reklamiranja ter oglaševanja

podjetja.

Obdavčitev

Stroški reprezentance so stroški storitev, ki nastajajo v zvezi s poslovnimi partnerji. Sem

sodijo stroški poslovnih daril, stroški pogostitev poslovnih partnerjev in podobni stroški, ki

imajo značaj reprezentance. Podjetje v te namene lahko nameni tudi svoje lastne proizvode,

vendar mora v tem primeru obračunati od teh daril tudi DDV.

Pri pripoznavanju in evidentiranju stroškov reprezentance moramo biti pazljivi tudi na davčno

zakonodajo.

ZDDPO-2 v svojem 31. členu priznava kot davčno priznane le stroške reprezentance v višini

50 %.

31. člen

(delno priznani odhodki)

(1) Kot odhodki se priznajo v višini 50 %:

stroški reprezentance;

stroški nadzornega sveta oziroma drugega organa, ki opravlja zgolj funkcijo nadzora.

(2) Za stroške reprezentance se štejejo stroški za pogostitev, zabavo ter darila (z logotipom ali

brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji.

Zakon o davku na dodano vrednost pravi, da pravice do odbitka vstopnega davka nimamo v

zvezi z reprezentanco. O tem govori 66. člen ZDDV-1 in sicer:

66. člen

(omejitev pravice do odbitka)

Davčni zavezanec ne sme odbiti DDV od:

a. jaht in čolnov, namenjenih za šport in razvedrilo, goriv in maziv ter nadomestnih

delov ter storitev, tesno povezanih s tem, razen od plovil, ki se uporabljajo za

opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za

nadaljnjo prodajo;

b. zrakoplovov, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev, tesno povezanih s tem,

razen od zrakoplovov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in

blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo;




62

c. osebnih avtomobilov ter motornih koles, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter

storitev tesno povezanih s tem, razen od vozil, ki se uporabljajo za opravljanje

dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo

prodajo, vozil, ki se uporabljajo v avtošolah za izvajanje programa usposabljanja iz

voţnje v skladu z veljavnimi predpisi, kombiniranih vozil za opravljanje dejavnosti

javnega linijskega in posebnega linijskega prevoza ter osebnih specialnih vozil,

prilagojenih izključno za prevoz pokojnikov;

d. stroškov reprezentance (pri čemer se kot stroški reprezentance štejejo zgolj stroški

pogostitve in zabave ob poslovnih in druţabnih stikih);

stroškov prehrane (vključno s pijačo) in stroškov nastanitve, razen stroškov, ki so davčnemu

zavezancu nastali pri teh dobavah v okviru opravljanja njegove dejavnosti

Zakon o dohodnini govori o višini vrednosti daril, ki jih lahko damo fizični osebi in so

oproščena obračunu in plačilu davka od osebnih prejemkov. V 108. členu ZDoh-2 je

navedeno, da se v davčno osnovo ne vštevajo darila, če njihova vrednost ne presega 42 EUR

oziroma letno od istega darovalca ne presega 84 EUR.

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb pa pravi, da nam stroški reprezentance

predstavljalo davčno priznane odhodke samo v višini 50 % teh stroškov.

Podjetje pripravi predstavitev novega proizvoda in izobraţevanje poslovnih partnerjev in

zaposlencev, z namenom pospeševanja prodaje. Za organizacijo se dogovori s poslovnim

partnerjem, katerega osnovna dejavnost je organizacija promocijskih predstavitev in

izobraţevanj. Dobavitelj podjetju izstavi račun z naslednjo vsebino:

Najem dvorane

1.000,00 DE

Predstavitev proizvoda

100,00 DE

Predavatelj

300,00 DE

Hrana

300,00 DE

Pijača

350,00 DE

Stroški organizacije

300,00 DE




63

DDV po stopnji 22%

451,00 DE

DDV po stopnji 9,5%

28,50 DE

SKUPAJ ZA PLAČILO

2.829,50 DE

Ker gre v našem primeru za del poslovanja, ima podjetje pravico do odbitka vstopnega davka

tudi od hrane in pijače. Glede na pogodbo, ki jo ima podjetje sklenjeno z dobaviteljem

"principalom", stroške predstavitve prikaţe kot strošek reklamiranja, ostalo pa predstavlja

strošek izobraţevanja.

Št.

Dok.

Vsebina

Znesek

V

breme

V dobro

1.


2.829,50

220

Stroški reklamiranja

100,00

417

Stroški najemnine

1.000,00

413

Stroški predavatelja

300,00

416

Stroški pogostitve med

predavanji

650,00

419

Stroški organizacije

300,00

419

Terjatev za 22% DDV

441,00

160

Terjatev za 9,5% DDV 28,50 160




64

Konto

Zap. št.

V breme

Zap.

št.

V dobro


(1)

451,00

160 – Kratkoročne terjatve za odbitni DDV – 9,5%

(1)

28,50

220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev

v drţavi

(1)

2.829,50

413 – Najemnine

(1)

1.000,00

416 – Stroški intelektualnih in osebnih storitev

(1)

300,00


(1)

100,00


(1)

650,00


(1)

300,00

Podjetje vse stroške hrane in pijače povezane z izobraţevanjem izkazuje na kontu drugih

stroškov. Med te stroške šteje tudi stroške organizacije. Stroške najema dvorane izkaţe na

kontu stroškov najemnin, stroške predavatelja pa med stroške intelektualnih storitev.

Podjetje prejme račun dobavitelja za poslovno kosilo, ki se nanaša na pogostitev poslovnih

partnerjev. Na računu je zaračunana hrana v višini 200 DE, 9,5 %, DDV od hrane v višini 19




65

DE, Pijača v višini 150 DE in 22 % DDV od pijače v višini 33 DE. Skupna vrednost za

plačilo znaša 402 DE.

Ker gre za čisti strošek reprezentance, podjetje nima pravice do odbitka vstopnega davka,

ravno tako pa je celoten strošek reprezentance priznan kot davčni odhodek le v višini 50 %.

Ker podjetje nima pravice do odbitka vstopnega davka, imajo ti konti izkazano vrednost 0,00

DE. DDV v takšnem primeru neposredno povečuje strošek na katerega se nanaša. Zaradi

določila iz ZDDPO-2, da so stroški reprezentance samo v 50 % priznani kot davčni odhodki,

se priporoča analitičen konto v okviru kontov stroški sejmov, reklame in reprezentance.

Št.

Dok.

Vsebina

Znesek

V

breme

V dobro

1.


402

220

Stroški reprezentance hrana

200

4171

Stroški reprezentance 9,5% DDV

19

4171

Stroški reprezentance pijača

150

4171

Stroški reprezentance 22% DDV

33

4171

Konto

Zap. št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro


drţavi

(1)

402,00


(1)

200,00

417 – Stroški sejmov, reklame in reprezentance (1) 19,00




66


(1)

150,00


(1)

33,00

3.11.2.9 Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti skupaj z dajatvami, ki

bremenijo podjetje - konto 418

Glejte članek Avtorski honorarji ter drugi dohodki fizičnih oseb, ki ne izvirajo iz delovnega razmerja.

3.11.2.10 Stroški drugih storitev - konto 419

Stroški drugih storitev so storitve, ki jih za podjetje opravijo poslovni partnerji, teh storitev pa ne moremo

uvrstitvi v nobeno od že naštetih skupin storitev. Sem sodijo razne komunalne storitve, posredniške storitve in

druge.

3.11.2.11 Avtorski honorarji ter drugi dohodki fizičnih oseb, ki ne izhajajo iz delovnega

razmerja

V Uradnem listu RS št. 96/13 je bila objavljena novela Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o

dohodnini – ZDoh-2M, spremembe in dopolnitve Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih

odtegljajev ter o načinu predloţitve davčnemu organu pa so bile objavljene v Uradnem listu številka 85/13.

Navedene zakonske spremembe vplivajo na obseg in način poročanja na REK obrazcih ter določajo nove osnove

za obračun dohodnine.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list RS, št 96/12) je uvedel plačevanje prispevkov za

pokojninsko in invalidsko zavarovanje in sicer:

v breme delodajalca po stopnji 8,85 % - velja od 1.1.2013

v breme prejemnika dohodka po stopnji 15,5 % - velja od 1.1.2014




67

Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 15,5 % se bo obračunaval za vsa izplačala od

1.1.2014 in sicer osebam, ki so prejemniki dohodkov na drugih podlagah (avtorski honorarji, podjemne pogodbe

ali druge pogodbe civilnega prava) in niso zavarovane na podlagi delovnega razmerja za polni delovni čas ali kot

samozaposleni, družbeniki poslovodje, kmetje…

S 1. februarjem 2014 se bo pričel uporabljati tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o

zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. list RS, št 91/13). Zakon uvaja nova prispevka za

zdravstveno zavarovanje in sicer:

v breme prejemnika dohodka po stopnji 6,36 % od vsakega bruto dohodka,

v breme delodajalca po stopnji 0,53 % od bruto dohodka.

1. Avtorski honorarji

Od 1. 1. 2014 dalje se uporabljajo nove vrste dohodka in sicer:

1701 - Dohodek iz oddajanja nepremičnega premoženja v najem – 10 % norm. stroškov,

1702 - Dohodek iz oddajanja nepremičnega premoženja v najem – 0 % norm. stroškov,

1703 - Zastopniku izplačan dohodek iz oddajanja nepremičnega premoženja v najem - 10 % norm. stroškov,

1704 - Zastopniku izplačan dohodek iz oddajanja nepremičnega premoženja v najem - 0 % norm. stroškov,

1705 - Dohodek iz oddajanja premičnega premoženja v najem – 10 % norm. stroškov,

1706 - Zastopniku izplačan dohodek iz oddajanja premičnega premoženja v najem - 10 % norm. stroškov.

2501 - Dohodek na podlagi pogodbenega razmerja - zavarovani po 18. čl. ZPIZ-2

2502 - Dohodek na podlagi pog. razmerja brez PDDP-zavarovani po 18. čl. ZPIZ-2

2503 - Dohodek za opravljeno delo na drugi podlagi (sejnine) - zavarovani po 18. čl. ZPIZ-2

2504 - Dohodek za opravljeno avtorsko delo - zavarovani po 18. čl. ZPIZ-2

2510 - Bonitete iz drugega pogodbenega razmerja - zavarovani po 18. čl. ZPIZ-2,

2514 - Dohodek na podlagi pogodbenega razmerja (poč. delo) - zavarovani po 18. čl. ZPIZ-2

Do sedaj veljavne vrste dohodkov pa so:

Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja

1501 - Dohodek na podlagi pogodbenega razmerja (podjemna pogodba, tudi posamezni posel)

1502 - Dohodek na podlagi pogodbenega razmerja (podjemna pogodba, tudi posamezni posel) – brez posebnega

davka na določene prejemke

1503 - Dohodek za opravljeno delo ali storitev na drugi podlagi (sejnine, sodni cenilci, izvedenci, tolmači)

1504 - Dohodek za opravljeno avtorsko delo

1505 - Dohodek dijakov in študentov za opravljanje prostovoljne prakse




68

1506 - Dohodek dijakov in študentov od začasnega ali občasnega dela na podlagi napotnice pooblaščene

organizacije

1507 - Dohodek za opravljeno osebno dopolnilno delo

1508 - Dohodki po pogodbi o vojaški službi v rezervni sestavi Slovenske vojske

1509 - Plačilo prispevka za ZZ (delovršna pogodba, delo po napotnici ŠS)

1510 - Bonitete iz drugega pog. razmerja – ni drugega dohodka

1511 - Plačilo prispevkov za ZZ in PIZ (pogodba o splošno koristnem delu za storilce kaznivih dejanj)

1512 - Dohodek verskih delavcev

Dohodki iz oddajanja premoţenja v najem

1701 - Dohodek iz oddajanja v najem (40% norm. stroškov)

1702 - Dohodek iz oddajanja v najem (0% norm. stroškov)

Dohodki iz prenosa premoţenjskih pravic

1750 - Dohodek iz prenosa premoženjske pravice (10% norm.str.)

1751 - Dohodek iz prenosa premoženjske pravice (0% norm.str.)

Drugi dohodki

1801 - Nagrade

1802 – Darila

Avtorski honorar se izplačuje za avtorska dela. Katero delo, ki ga posameznik opravi, šteje med avtorska dela,

ureja Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah. Splošne predpostavke, ki jih mora izpolnjevati delo, da ga lahko

uvrščamo med avtorsko delo:

Stvaritev: Delo mora biti plod človekove ustvarjalne dejavnosti.

Ustvarjalnost: Pri delu gre za ustvarjanje na področju znanosti, književnosti ali umetnosti.

Duhovnost: V delu se izražajo misli, čustva in občutki.

Individualnost: Delo pomeni novost ali pa vsaj izvirnost.

Izraženost: Avtorsko delo mora biti izraženo v neki konkretni obliki (npr. pesem na papirju).

Odvisnega razmerja.

Prenosa premoženjskih pravic.

Avtorski honorar lahko izvira iz:

DDV

Od avtorskega honorarja se plačuje dohodnina, DDV pa le v primeru, če je posameznik tudi zavezanec za DDV.

Od 1.1.2013 se de avtorskih honorarjev iz odvisnega razmerja plačujejo tudi prispevki delodajalca po stopnji

8,85 % od bruto vrednosti honorarja. To pomeni, da se bodo stroški naročnika avtorskega dela povečali za 8,85

%. Plačilo prispevkov pa se prejemnikom honorarjev ne šteje v zavarovalno osnovo, saj prispevek krije le

obvezno zavarovanje za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu in poklicne bolezni.




69

V kolikor je posameznik zavezanec za DDV, se mora ravnati po določbah Zakona o davku na dodano vrednost.

V skladu s tem zakonom so avtorski honorarji storitev, za katero mora davčni zavezanec za DDV izdajati račune

in obračunavati DDV po ustrezni stopnji.

Tabela 1: Pregled načinov obračuna avtorskih honorarjev

Avtorski

honorarji

Normi

rani

odhod

ki

Oseb

na

olajš

ava

Davč

na

osno

va

Davč

na

stop

nja

Prispev

ek PIZ

-

delodaj

alec

Prispe

vek

PIZ -

prejem

nik

doh.

Prispe

vke za

zdravs

tvo

Poško

dbe

pri

delu

Ozna

ka

doho

dka

(iRE

K)

Čle

n

ZDo

h-2

Šifra

doho

dka

Ozna

k

REK

obra

zca

AVTORSKI

HONORARJI

IZ

ODVISNEGA

RAZMERJA

AH iz

odvisnega

razmerja

10%

90%

25%

8,85%

15,50

%

6,36%

0,53%

1230

38.

člen

2504

2

AVTORSKI

HONORARJI

IZ PRENOSA

PREMOŢEN

JSKIH

PRAVIC

AH iz prenosa

oz. odstopa

PP (avtor)

10%

90%

25%

4200

78.

člen

1750

2

AH iz prenosa

oz. odstopa

PP (neavtor)

0%

100

%

25%

4200

78.

člen

1751

2

1a) Avtorski honorar iz odvisnega razmerja

Za dohodke iz zaposlitve je značilno, da izhajajo iz odvisnega razmerja. Odvisno pogodbeno razmerje je delovno

razmerje, pa tudi vsako drugo pogodbeno razmerje, ki glede nadzora in navodil v zvezi z opravljanjem dela ali

storitev, načina opravljanja dela ali storitev, plačila za opravljeno delo ali storitev, zagotavljanja sredstev in

pogojev za opravljanje dela ali storitev in drugih pravic ter odgovornosti fizične osebe in delodajalca kaže na




70

odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično osebo. Za zaposlitev se šteje vsako odvisno

pogodbeno razmerje, v katerega vstopa fizična oseba pri opravljanju fizičnega ali intelektualnega dela, vključno

z opravljanjem storitev in ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela, ne glede na čas trajanja. Za to avtorsko delo

prejme oseba plačilo za opravljeno delo ali storitev na podlagi pogodbe, ki ni pogodba o zaposlitvi, ampak je

avtorska pogodba.

Pri obračunu avtorskega honorarja iz odvisnega razmerja se upoštevajo 10% normirani odhodki, dohodnina po

stopnji 25% pa se obračuna od 90% osnove. Od izplačil avtorskih honorarjev, ki so izvedena po 1.1.2013, se

obračunajo tudi prispevki delodajalca za primer poškodb pri delu ali poklicnih bolezni po stopnji 8,85 % od

bruto vrednosti honorarja.

Za vsa izplačala avtorskih honorarjev od 1.1.2014 se bo dodatno obračunaval prispevek za pokojninsko in

invalidsko zavarovanje po stopnji 15,5 % in sicer osebam, ki so prejemniki avtorskih honorarjev in niso

zavarovane na podlagi delovnega razmerja za polni delovni čas ali na drugih podlagah.

Prispevek po ZZVZZ

S 1. februarjem 2014 pa bo uveden tudi nov prispevka za zdravstveno zavarovanje v breme prejemnika dohodka.

Plačeval se bo po stopnji 6,36% od vsakega bruto izplačanega avtorskega honorarja.

Vsi prispevki v breme prejemnika dohodka znižujejo davčno osnovo.

Izračun avtorskega honorarja iz odvisnega razmerja z vsemi dajatvami:

Odstotek

Avtorski honorar iz odvisnega razmerja

Bruto avtorski honorar

2.000,00

Normirani odhodki

10%

200

Prispevek za PIZ - prejemnik **

15,50%

310

Prispevek za zdravstvo

6,36%

127,2

Osnova za dohodnino

1.362,80

Dohodnina 25% 340,7




71

Prispevek za poškodbe pri delu

0,53%

10,6

Prispevek za PIZ - izplačevalec

8,85%

177

Neto avtorski honorar

1.222,10

Strošek izplačevalca

2.187,60

Prispevek se plače le v primeru, če prejemnik še ni zavarovanna podlagi druge zavarovalne podlage.

Primer knjiženja avtorskega honorarja iz odvisnega razmerja

AVTORSKI HONORAR IZ ODVISNEGA

RAZMERJA

(Sprememba

1.1.2014)

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

OB R

Obračun avtorskega honorarja

2.187,60

418

Obveznost do prejemnika

1.222,10

285

Obveznost za dohodnino

340,70

265

Prispevek za PIZ - prejemnik

310,00

266


127,20

266

Prispevek za PIZ- izplačevalec 177,00

266




72

Prispevek za poškodbo pri delu

10,60

266

2.

BI

Plačilo avtorskega honorarja

2.187,60

110

Plačilo prejemniku

1.222,10

285

Plačilo dohodnine

340,70

265

Plačilo prispevka za PIZ - prejemnik

310,00

266

Plačilo prispevka za zdravstvo

127,20

266

Plačilo prispevka za PIZ - izplačevalec

177,00

266

Prispevek za poškodbo pri delu

10,60

266

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro

110 - Transakcijski račun

(2)

2.187,60


(2)

340,70

(1)

340,70

266 – Druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih

inštitucij

(2)

177

(1)

177


inštitucij

(2)

127,20

(1)

127,20


inštitucij

(2)

310

(1)

310




73


inštitucij

(2)

10,60

(1)

10,60


(2)

1.222

(1)

1.222

418 – Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti,

skupaj z dajatvami, ki bremenijo podjetje

(1)

2.187,6

0

Limit za odmero dohodnine

V skladu z Zakona o davčnem postopku se za dohodke, ki se vštevajo v letno davčno osnovo davčnega

zavezanca, razen dohodkov iz delovnega razmerja pri glavnem delodajalcu ter za dohodke iz opravljanja

dejavnosti, če je izdana odmerna odločba, akontacija dohodnine ne odmeri, če ne preseže zneska 20 EUR. O tem

je potrebno zavezanca pisno obvestiti.

Navodila Ministrstva za finance

Minister za finance je s Pravilnikom o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve

davčnemu organu določil vrsto, obliko in način predložitve podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev in

navodila za izpolnitev in predložitev obračunov davčnih odtegljajev davčnemu organu.

Po določilih Pravilnika je plačnik davka dolžan obračun davčnega odtegljaja predložiti v elektronski obliki. REK

obrazec mora vsebovati:

zbirne podatke in

individualne podatke po davčnem zavezancu.

REK obrazec za avtorski honorar iz odvisnega razmerja, ki se predloži na DURS ob izplačilu dohodka:

Za izvajanje 18. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je REK-2 obrazec dopolnjen s poljem

223 - Prispevek delojemalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Hkrati sta spremenjena naziva polj 221

in 222, tako da se glasita: 221 - Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v breme delodajalca in 222 -

Prispevek za zdravstveno zavarovanje v breme delodajalca.V polje 224 se vpišejo prispevki delojemalca za

zdravstveno zavarovanje.

Primer REK 2 obrazca za izplačilo avtorskega honorarja iz odvisnega razmerja

Obrazec REK 2

OBRAČUN DAVČNIH ODTEGLJAJEV OD DOHODKOV PO ZDoh-2, KI NISO




74

DOHODKI IZ DELOVNEGA

RAZMERJA

PODATKI O IZPLAČEVALCU

001

Firma:

Zavod ABC

002

Naslov:

Jurčkova 1, Ljubljana

003

Davčna številka:

12345678

PODATKI O IZPLAČANEM DOHODKU

010

Vrsta dohodka: 2504 Avtorski honorar

013 število zaposlenih - rezidentov: 1

011

Izplačilo: februar 2014

014 število zaposlenih - nerezidentov:

012

Datum izplačila: 15.2.2014

016 Neto izplačilo:

1.222,10

I. OSNOVE ZA IZRAČUN DAVČNEGA ODTEGLJAJA

Znesek v EUR s

centi

101

Dohodek

2.000,00




75

102

Dohodek, izplačan zavezancem z upošt. posebne olajšave

103

Dohodek, izplačan nerezidentom

104

Dohodek, od katerega se ne odtegne davčni odtegljaj

105

Bonitete

106

Normirani odhodki

10%

200,00

107

Davčna osnova

1.362,80

108

Davčna osnova, nerezident - mednarodna pogodba

109

Davčna osnova, rezident - mednarodna pogodba

110

Davčna osnova, znižana stopnja akontacije dohodnine

Izplačevalec - pravna oseba:

A. DAVČNI ODTEGLJAJ

Stopnja

Vplačilni podračun

Za plačilo

201

po splošni stopnji

25%

01100-8881000030 19-DŠ-

40002

340,70

202

odbitek davka, plačanega v tujini

203

po znižani stopnji po lestvici

204

po nižji stopnji (260. člen ZDavP-2)




76

205

ZA PLAČILO

340,70

B. PRISPEVKI ZA SOC. VAR.

Stopnja

Račun

Za plačilo

221

Prispevki za PIZ - delodajalca

8,85%

01100-8882000003 19- DŠ-

44008

177,00

222

Prispevki za zdravstvo - delodajalec

0,53%

10,6

223

Prispevki za PIZ - delojemalca

15,50%

310,0

224

Prispevek za zdravstvo-delojemalec

6,36%

127,2

Prispevek po ZPIZ-2

Avtorski honorar pa lahko izvira tudi iz delovnega razmerja, kadar gre za opravljanje enake vrste dela kot ga

zaposleni opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi. V tem primeru se avtorski honorar prišteje k plači,

akontacija dohodnine pa se obračuna po lestvici, ki velja za obračun plač in drugih dohodkov iz zaposlitve.

Obračunajo se tudi prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 8,85 %.

V primeru, da je avtorski honorar prejet v delovnem razmerju, se ob izplačilu predloži obrazec REK-1 z oznako

dohodka 1106 in individualni REK-1 z oznako dohodka 1109.

1b) Avtorski honorar iz prenosa premoţenjskih pravic

Prvi primer izračuna avtorskega honorarja iz prenosa ali odstopa premoženjskih pravic se nanaša na avtorje,

drugi primer pa velja za neavtorje. Neavtorjem se ne priznajo 10 % normirani odhodki, medtem ko se avtorjem

davčna osnova zniža za 10 % normiranih odhodkov. Pri avtorskih honorarjih iz prenosa premoženjskih pravic se

prispevki za PIZ ne obračunajo.

Odstotek

Avtorski honorar iz prenosa

premoženjskih pravic - avtorji

Odstotek

Avtorski honorar iz prenosa

premoženjskih pravic –

neavtorji(dediči)




77

Bruto avtorski

honorar

2.000

2.000

Normirani

odhodki

10%

200

0%

0

Osnova za

dohodnino

1.800

2.000

Dohodnina

25%

450

25%

500

Neto avtorski

honorar

1.550

1.500

Strošek

izplačevalca

2.000

2.000

Primer knjiženja avtorskega honorarja iz prenosa premoženjskih pravic, ki ga prejme avtor

AVTORSKI HONORAR - prenos

premoženjskih pravic - avtorji

Št.

Dok.

Vsebina

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

OBR


2.000

418


1.550

285


450

265

2.

BI


2.000

110




78

Plačilo prejemniku

1.550

285

Plačilo dohodnine

450

265

Konto

Zap. št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro


(2)

2.000


(2)

1.550

(1)

450


(2)

1.550

(1)

1.550

418 – Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne

opravljajo dejavnosti, skupaj z dajatvami, ki

bremenijo podjetje

(1)

2.000

Pri avtorskih honorarjih za prenos premoženjskih pravic za avtorje se akontacija dohodnine obračuna od 90 %

osnove oziroma se priznajo 10 % normirani odhodki, dohodnina pa se obračuna po 25 % stopnji.

Primer knjiženja avtorskega honorarja iz prenosa premoženjskih pravic, ki ga prejme dedič

AVTORSKI HONORAR - prenos

premoženjskih pravic - dediči

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

OBR


2.000

461




79


1.500

234


500

216

2.

BI


2.000

110

Plačilo prejemniku

1.500

234

Plačilo dohodnine

500

216

Konto

Zap. št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro


(2)

2.000


(2)

500

(1)

500


(2)

1.500

(1)

1.500

418 – Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne

opravljajo dejavnosti, skupaj z dajatvami, ki

bremenijo podjetje

(1)

2.000

Pri obračunu avtorskega honorarje za prenos premoženjskih pravic neavtorjem (npr. dedičem) se ne priznavajo

normirani odhodki v višini 10 % od bruto vrednosti honorarje. Akontacija dohodnine se obračuna do 100 %

bruto vrednosti honorarje po stopnji 25 %.

1c) Spremembe načina obdavčevanja dohodka iz dejavnosti

Način obdavčevanja dohodkov iz dejavnosti se je s spremembo Zakona o dohodnini – ZDoh-2L in Zakona o

davčnem postopku – ZDavP-2F v letu 2013 bistveno spremenil, zato v nadaljevanju predstavljamo bistvene

novosti, ki bodo vplivale na obdavčitev dohodka iz dejavnosti.

Osebe, ki pridobivajo prihodek iz dejavnosti, se odločajo med dvema načinoma ugotavljanja davčne osnove:

Ne glede na način ugotavljanja davčne osnove pa se ukinja priznavanje prihodkov po principu plačane realizacije

(upoštevanje prihodkov ob njihovem plačilu). Za vse fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, ne glede na to ali

svojo davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih




80

prihodkov in normiranih odhodkov veljala, da svoje prihodke in odhodke pri ugotavljanju davčne osnove

upoštevajo ob njihovem nastanku.

Prispevek po ZZVZZ

S 1.2.2014 je uveden nov prispevek za zdravstvo, ki se bo plačeval po stopnji 6, 36 % od povprečne plače v RS v

mesecu oktobru preteklega leta.

Pri načinu ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov v letu 2013 ni sprememb, za

to bo v nadaljevanju.

UGOTAVLJANJE DAVČNE OSNOVE Z UPOTŠEVANJEM NORMIRANIH ODHODKOV

Pogoji za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

V 48. členu ZDoh-2 so spremenjeni pogoji za vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove z uporabo normiranih

odhodkov za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Ohranja se samo pogoj prihodkov. Črtata se pogoja

zaposlitve in vodenja poslovnih knjig in evidenc, ob tem pa se tudi povečuje višina prihodkov (limita) kot pogoja

za vstop v sistem normiranih, in sicer iz 42.000 EUR na 50.000 EUR.

Postopek za pričetek ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

Zavezanec, ki želi ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, mora opraviti priglasitev

na DURS. V kolikor zavezanec izpolnjuje pogoje, ga davčna uprava vpiše v davčni register normirancev.

Zavezanci, ki bodo na novo pričeli z opravljanjem dejavnosti v letu 2013 in ki se bodo odločili, da bodo v prvem

letu davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti ugotavljali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih

odhodkov, priglasitev pri Davčni upravi RS opravijo najkasneje v osmih dneh od vpisa dejavnosti v primarni

register oziroma evidenco organa, z obrazcem priglasitve ob pričetku opravljanja dejavnosti (Obrazec 1). V

istem roku so dolžni predložiti tudi obrazložen Izračun predvidene davčne osnove, predvidene akontacije in

obrokov akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Do objave obrazca davčnega obračuna dohodnine od

dohodka iz dejavnosti, izračun pripravijo na posebnem obrazcu izračuna (Obrazec 2).

Višina normiranih odhodkov

Določena je enotna stopnja normiranih odhodkov v višini 70 % od doseţenih prihodkov. Posebnih osebnih

olajšav in znižane davčne stopnje ni možno uveljavljati.

Način ugotavljanja prihodkov

Prihodki se ugotavljajo po načelu zaračunane realizacije.

Davčna stopnja

Dohodninska stopnja je 20 %. Gre za cedularno obdavčitev kar pomeni, da je obračunana dohodnina dokončna

in se ne všteva v letno dohodnino.

2. Pogodbe o delu oz. delovršne pogodbe, sejnine ter občasno in začasno delo upokojencev

2. Pogodbe o delu oz. delovršne pogodbe, sejnine ter občasno in začasno delo upokojencev

Pri pogodbi o delu gre za enkratno izpolnitev obveznosti. Naročnik naroča, podjemnik pa se zaveže opraviti

dogovorjeno delo v terminsko določenem času (npr. izdelava ali popravilo kakšne stvari, telesno ali umsko delo).

Čas trajanja podjemnega razmerja obligacijski zakonik ne določa. Pogodba o delu torej preneha veljati, ko je

delo opravljeno in je dosežen rezultat.

http://www.durs.gov.si/fileadmin/durs.gov.si/pageuploads/Davki-predpisi_in_pojasnila/Dohodnina/Obrazci_za_FO__ki_opravljajo_dejavnost/obrazec_1_NORMIRANCI_-_PRIGLASITEV_ob_zacetku_opravljanja_dejavnosti_1_1_2013.doc

http://www.durs.gov.si/fileadmin/durs.gov.si/pageuploads/Davki-predpisi_in_pojasnila/Dohodnina/Obrazci_za_FO__ki_opravljajo_dejavnost/obrazec_2_IZRACUN_predvidene_akontacije_dohodnine_DohDej_za_novo_registrirane_v_2013_.doc




81

2a) Obdavčitev pogodb o delu oz. delovršnih pogodb, sejnin ter občasnega dela upokojencev

Tabela 3 : Pregled načinov obračuna pogodb o delu oz. delovršne pogodbe

Pogodb

e o delu

-

podjem

ne

pogodbe

Normi

rani

odhod

ki

Oseb

na

olajš

ava

Dav

čna

osno

va

Dav

čna

stop

nja

Prispev

ek PIZ

-

delodaj

alec

Prispe

vek

PIZ -

preje

mnik

doh.

Prispe

vke za

zdravs

tvo

Poško

dbe

pri

delu

Ozna

ka

doho

dka

(iRE

K)

Čle

n

ZD

oh-

2

Šifra

doho

dka

Ozna

k

REK

obra

zca

Pose

bni

dave

k

Pose

bna

dajat

ev po

ZUJ

F

Pogodb

a o delu

10%

90%

25%

8,85%

15,50

%

6,36%

0,53%

1230

38.

člen

2501

2

25%

Delovrš

ne

pogodbe

-sejnine

10%

90%

25%

8,85%

6,36%

0,53%

1230

38.

člen

2503

2

Podjem

na

pogodba

- tujci

10%

90%

25%

8,85%

15,50

%

6,36%

1230

38.

člen

2501

2

25%

Delovrš

na

pogodba

sejnine -

tujci

10%

90%

25%

8,85%

6,36%

1230

38.

člen

2503

2

Začasno

in

občasno

delo

upokoje

ncev

10%

90%

25%

8,85%

6,36%

0,53%

1230

38.

člen

1516

2

25%

Prispevki po ZPIZ-2

O d 1.1.2013 se od pogodb o delu oz. delovršnih pogodb plačujejo prispevki Zavodu za pokojninsko in

invalidsko zavarovanje za primer nesreč pri delu in poklicnih bolezni po stopnji 8,85 %. Poleg prispevka za

ZPIZ se plačuje v breme izplačevalca še posebni davek na določene prejemke v višini 25 % in pavšalni

prispevek za zdravstvo v višini 4,55 EUR.




82

Za vsa izplačala po pogodbah o delu se bo od 1.1.2014 dodatno obračunaval prispevek za pokojninsko in

invalidsko zavarovanje po stopnji 15,5 % in sicer osebam, ki so prejemniki dohodka in niso zavarovane na

podlagi delovnega razmerja za polni delovni čas ali na drugih podlagah (upokojenci).

Prispevki po ZZVZZ

S 1. februarjem 2014 pa bo uveden tudi nov prispevka za zdravstveno zavarovanje v breme prejemnika dohodka,

ki se bo plačeval po stopnji 6,36 % od vsakega bruto izplačanega dohodka. Poleg tega se bo od 1.2.2014

plačeval tudi prispevek za poškodbe pri delu v višini 0,53 % od izplačanega dohodka (namesto dosedanjega

pavšala).

2b) Obračun pogodb o delu in delovršnih pogodb

Izračun pogodbe o delu in sejnine:

Odstotek

Pogodba o delu

Odstotek

Sejnina

Bruto prejemek

2.000,00

2.000,00

Normirani odhodki

10%

200,00

10%

200,00

Prispevek za PIZ - prejemnik **

15,50%

310,00


6,36%

127,20

6,36%

127,20

Osnova za dohodnino

1.362,80

1.672,80

Dohodnina

25%

340,70

25%

418,20

Neto izplačilo

1.222,10

1.454,60


8,85%

177,00

8,85%

177,00




83


0,53%

10,60

0,53%

10,60

Posebni davek

25%

500,00


2.687,60

2.187,60

** Prispevek PIZ v višini 15,5% se plača v primeru, če prejemnik ni polno zavarovan po drugih podlagah

(zaposlen, upokojenec …). Glede obveznega pokojninskega zavarovanja po 18. členu ZPIZ-2, je potrebno, da

oseba s katero sklepate pogodbo civilnega prava, napiše izjavo. Če bo izjavila, da je že zavarovana za

pokojninsko zavarovanje po drugi podlagi, na primer, potem ni potrebno plačati 15,5% od pogodbe.

Temeljnica pogodbe o delu

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

OBR

Obračun pogodbe o delu

2.687,60

418

Neto prejemek

1.222,10

285

Prispevek za PIZ - prejemnik

310,00

266


127,20

266


340,70

265

Prispevek za PIZ- izplačevalec

177,00

266


10,60

266

Poseben davek 25 %

500,00

266

2.

BI

Plačilo pogodbenega dela iz TRR

2.687,60

110




84

Neto prejemek

1.222,10

285

Plačilo prispevka za PIZ v breme prejemnika

310,00

266


127,20

266

Plačilo dohodnine

340,70

265

Plačilo prispevka za PIZ v breme izplačevalca

177,00

266

Plačilo prispevka za poškodbe pri delu

10,60

266

Plačilo posebnega davka 25 %

500,00

266

Konto

Zap. št.

V breme

Zap.

št.

V dobro


(2)

2.687,60


(2)

340,70

(1)

340,70

266 – Druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij

(2)

177

(1)

177


(2)

127,20

(1)

127,20


(2)

310

(1)

310


(2)

10,60

(1)

10,60


(2)

500,00

(1)

500,00




85


(2)

1.222

(1)

1.222

418 – Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, skupaj z

dajatvami, ki bremenijo podjetje

(1)

2.687,60

REK obrazec za pogodbe o delu

Obrazec REK 2


DOHODKI IZ DELOVNEGA RAZMERJA - začasno delo upokojencev


001

Firma:

Zavod ABC

002

Naslov:


003

Davčna številka:

12345678


010

Vrsta dohodka: 2501 Pogodba o delu





86

011



012



1.222,10


Znesek v EUR s centi

101

Dohodek

2.000,00

102


103


104


105

Bonitete

106

Normirani odhodki

10%

200,00

107

Davčna osnova

1.362,80

108


109


110






87


Stopnja


Za plačilo

201

po splošni stopnji

25%

01100-8881000030 19-DŠ-40002

340,70

202


203


204


205

ZA PLAČILO

340,70


Stopnja

Račun

Za plačilo

221


8,85%

01100-8882000003 19- DŠ-44008

177,00

222


0,53%

01100-8883000073 19- DŠ-45004

10,6

223


15,50%

310,0

224


6,36%

127,2

Posebni davek na določene prejemke, ki se plačuje v višini 25 % od osnove, ni prikazan v REK obrazcu. Za ta

davek se izpolni poseben obrazec "Obračun posebnega davka na določene prejemke", kjer je razvidna davčna

osnova, davčna stopnja in znesek davka.

Akontacija dohodnine se od pogodb o delu in podjemnih pogodb plačuje po stopnji 25 % od 90 % bruto

vrednosti prejemka.

Sejnine

Prispevki po ZPIZ-2




88

Pri sejninah se obračuna poleg akontacija dohodnine po 25 % stopnji od bruto vrednosti sejnine, znižane za 10

%, še prispevek ZPIZ za poškodbe pri delu in poklicne bolezni po stopnji 8,85 % od bruto vrednosti sejnine.

Prispevki po ZZVZZ

S 1. februarjem 2014 pa je uveden tudi nov prispevek za zdravstveno zavarovanje v breme prejemnika dohodka,

ki se bo plačeval po stopnji 6,36 % od vsakega bruto izplačanega dohodka, plača pa se tudi prispevek za

poškodbe pri delu v višini 0,53 % v breme izplačevalca dohodka.

V primeru, da se so prejemniki sejnin nerezidenti (tujci), se prispevki za zdravstvo obračunajo le v primeru, da je

zdravstveno zavarovan v Sloveniji. Prispevki za PIZ po stopnji 8,85 % pa se plačajo v primeru, če tujec ne

predloži obrazca A1.

Temeljnica knjiženja sejnin

SEJNINA

(Sprememba 1.2.2014)

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

OBR

Obračun sejnine

2.187,60

418

Neto sejnina

1.454,60

285


418,20

265


10,60

266


127,20

266


177,00

266

2.

BI

Plačilo sejnine iz TRR

2.187,60

110

Plačilo prejemniku sejnine

1.454,60

285


10,60

266




89

Plačilo dohodnine

418,20

265


127,20

266


177,00

266

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro


(2)

2.187,60


(2)

418,20

(1)

418,20


inštitucij

(2)

177

(1)

177


inštitucij

(2)

127,20

(1)

127,20


inštitucij

(2)

10,60

(1)

10,60


(2)

1.454,6

0

(1)

1.454,60

418 – Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti,

skupaj z dajatvami, ki bremenijo podjetje

(1)

2.178,6

0

Vlada RS je s sprejetimi odločitvami v okviru danih zakonskih možnosti poenotila določanje sejnin v javnem

sektorju ter nagrad članom nadzornih svetov gospodarskih družb, na katere ima država prevladujoč vpliv in

sprejela ukrepe v zvezi z omejevanjem učinkov finančne krize na področju sejnin in nagrajevanja organov

nadzora oziroma upravljanja.

REK obrazec za sejnine

Obrazec REK 2




90


DOHODKI IZ DELOVNEGA

RAZMERJA


001

Firma:

Zavod ABC

002

Naslov:


003

Davčna številka:

12345678


010

Vrsta dohodka: 1503 Sejnine


011



012



1.454,60





91

Znesek v EUR s

centi

101

Dohodek

2.000,00

102


103


104


105

Bonitete

106

Normirani odhodki

10%

200,00

107

Davčna osnova

1.672,80

108


109


110




Stopnja


Za plačilo

201

po splošni stopnji

25%

01100-8881000030 19-DŠ-

40002

418,20

202





92

203


204


205

ZA PLAČILO

418,20


Stopnja

Račun

Za plačilo

221


8,85%

177,00

222


0,53%

10,6

223


15,50%

224


6,36%

127,2

Občasno in začasno delo upokojencev

To delo se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega pogodbenega

razmerja med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja kot jih

določa zakon, ki ureja delovna razmerja. Upravičenec do začasnega ali občasnega dela je oseba, ki ima v RS

status upokojenca.

Upravičenec lahko opravlja začasno ali občasno delo največ 60 ur na mesec, brez možnosti prenosa (lahko pri

več delodajalcih hkrati). Najnižja urna postavka ne sme biti nižja od 4,20 EUR bruto, dohodek upravičenca pa v

koledarskem letu ne sme presegati 6.300 EUR.

Omejitve so tudi pri delodajalcu in sicer:

Število zaposlenih delavcev Število ur začasnega ali občasnega dela

0

60

Od 1 do vključno 10 100




93

Več kot 10 do vključno 30

150

Več kot 30 do vključno 50

400

Več kot 50 do vključo 100

750

Več kot 100

1.050

Več kot 1.250 (na podlagi vloge delodajalca, za največ tri mesece v koledarskem letu)

1.500

Delodajalec je dolžan voditi evidenco o prihodih in odhodih ter o opravljenih urah. Plačilo upravičencu za

opravljeno delo mora biti najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu. Izjema je, kadar je v koledarskem mesecu

opravljenih manj kot 10 ur in upravičenec delo nadaljuje pri istem delodajalcu tudi v naslednjem mesecu, lahko

delodajalec izvede izplačilo skupaj za oba meseca hkrati.

Davčna osnova dohodka iz drugega pogodbenega razmerja je prejet dohodek, vključno z morebitnimi povračili

stroškov in bonitetami, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % in plačane prispevke. Akontacija dohodnine

od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja se izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 25 %.

Prispevki

Pri občasnem in začasnem delu upokojencev mora izplačevalec v svoje breme plačati prispevek za pokojninsko

in invalidsko zavarovanje v višini 8,85 % od dohodka. Od občasnega in začasnega dela upokojencev se bo od

1.2.2014 plačeval tudi prispevek za zdravstvo v breme prejemnika v višini 6,36 % in prispevek za poškodbe pri

delu v višini 4,58 EUR.

Od prejemkov mora delodajalec obračunati tudi posebno dajatev v proračunski sklad in sicer v višini 25 %. Na

dan plačila mora predložiti obračun dajatve davčnemu organu.

Navodilo za obračun in plačilo dajatev od začasnega ali občasnega dela je bilo objavljeno v Uradnem listu

55/2013. V prilogi Navodila je obrazec, ki ga je potrebno predložiti ob izplačilu začasnega ali občasnega dela.

Primer obrazca za obračun dajatev od začasnega ali občasnega dela upokojencev

PRIMER

OBRAČUN DAJATEV OD ZAČASNEGA ALI OBČASNEGA DELA




94

Podatki o delodajalcu, ki zagotavlja začasna ali občasna dela upokojencev:

Firma: Zavod ABC

Naslov: Jurčkova 1

Davčna številka: 12345678

zneski v EUR s centi

1. Osnova za obračun dajatev od začasnega ali občasnega dela

2.000,00

2. Število oseb za katere se predlaga obračun dajatev od začasnega ali občasnega dela

1,00

3. Znesek obračuna dajatve od začasnega ali občasnega dela za plačilo

500,00

Določbe ZUTD-A, ki urejajo začasno ali občasno delo upokojencev so se začele uporabljati z mesecem julijem

2013. Sprememba, s katero je bilo ukinjeno obračunavanje posebnega davka, pa je bila objavljena v ZUTD-B in

je pričela veljati 27.7.3013.

Obračun občasnega in začasnega dela upokojencev

Odstotek

Občasna in začasna dela upokojencev

Bruto prejemek

2.000,00

Normirani odhodki

10%

200,00


6,36%

127,20




95

Osnova za dohodnino

1.672,80

Dohodnina

25%

418,20

Neto izplačilo

1.454,60


8,85%

177,00


4,58

Dodatna dajatev po ZUJF

25%

500,00


2.681,58

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

TEM

Obračun začasnega dela upokojencev

2.681,58

418

Neto prejemek

1.454,60

285


418,20

265


177,00

266


4,58

266




96


127,20

266

Dodatna dajatev - 25 %

500,00

266

2.

BI

Plačilo pogodbenega dela iz TRR

2.681,58

110

Neto prejemek

1.454,60

285

Plačilo dohodnine

418,20

265


177,00

266

Plačilo prispevka za poškodbe pri delu

4,58

266


127,20

266

Plačilo dodatne 25 % dajatve

500,00

266

Konto

Zap. št.

V breme

Zap.

št.

V dobro


(2)

2.681,58


(2)

418,20

(1)

418,20


(2)

177,00

(1)

177,00


(2)

4,58

(1)

4,58


(2)

127,20

(1)

127,20




97


(2)

500,00

(1)

500,00


(2)

1.454,60

(1)

1.454,60

418 – Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, skupaj z

dajatvami, ki bremenijo podjetje

(1)

2.681,58

O izplačilih začasnih ali občasnih del upokojencev se poroča na REK 2 obrazcu.

Primer REK obrazca za občasno in začasno delo upokojencev

Obrazec REK 2


DOHODKI IZ DELOVNEGA RAZMERJA - začasna dela upokojencev


001

Firma:

Zavod ABC

002

Naslov:


003

Davčna številka:

12345678





98

010

Vrsta dohodka: 1516 Občasna in začasna dela


011



012



1.454,60


Znesek v EUR s centi

101

Dohodek

2.000,00

102


103


104


105

Bonitete

106

Normirani odhodki

10%

200,00

107

Davčna osnova

1.672,80

108


109





99

110




Stopnja


Za plačilo

201

po splošni stopnji

25%

01100-8881000030 19-DŠ-40002

418,20

202


203


204


205

ZA PLAČILO

418,20


Stopnja

Račun

Za plačilo

221


8,85%

177,00

222


4,58

223


15,50%

0,0

224


6,36%

127,2

3.11.3 Stroški amortizacije - konti skupine 43




100

Stroške amortizacije obravnava SRS 13. Ta standard se opira na:

1. mednarodne računovodske standarde (MRS) 1, 16, 17, 38, 40 in 41 (2004)

2. mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 5 (2004)

3. 4. in 7. direktivo Evropske unije.


Skupina 43

Stroški amortizacije se evidentirajo v okviru kontne skupine 43 in so razporejeni na:

430 – Amortizacija neopredmetenih sredstev

431 – Amortizacija zgradb

432 – Amortizacija opreme in nadometnih delov

433 – Amortizacija drobnega inventarja

434 – Amortizacija drugih opredmetenih osnovnih sredstev

435 – Amortizacija naloţbenih nepremičnin

436 – Amortizacija bioloških sredstev

Razvrščanje stroškov amortizacije

Stroški amortizacije so zneski nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in

neopredmetenih sredstev s končnimi dobami koristnosti, ki v posameznih obračunskih

obdobjih prehajajo iz teh sredstev v nastajajoče poslovne učinke. (SRS 13.1.)

Ločeno moram izkazovati stroške amortizacije s finančnim najemom pridobljenih

opredmetenih osnovnih sredstev (SRS 13.5), Ravno tako moramo ločeno izkazovati stroške

amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev s končnimi dobami

koristnosti, pridobljenih z drţavnimi podporami ali z donacijami (SRS 13.3)

Pripoznavanje stroškov amortizacije

Stroški amortizacije se pripoznajo na podlagi doslednega razporejanja amortzljivih zneskov

opredmeteni osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev po posameznih obračunskih

obdobjih, v katerih izhajajo iz njih gospodarske koristi. (SRS 13.7)

Pri določanju dobe koristnosti opredmeteni in neopredmetenih sredstev mora podjetje

upoštevati najkrajšo na podlagi

pričakovanega fizičnega izrabljanja

pričakovanega tehničnega staranja




101

pričakovanega gospodarskega staranja

pričakovanih zakonskih in drugih omejitev uporabe. (SRS 13.8)

Začetno računovodsko merjenje stroškov amortizacije

Podjetje samostojno določi metodo amortiziranja opredmetenih osnovnih sredstev in

neopredmetenih sredstev. Določi amortizacijske stopnje in razporeditev letne amortizacije na

posamezna obračunska obdobja. (SRS 13.9)

Izbrana metoda amortiziranja se dosledno uporablja skozi vso dobo koristnosti. Vsako leto ob

koncu poslovnega leta mora podjetje preverjati, če se pričakovani vzorec uporabe bodočih

gospodarskih koristi amortizljivega sredstva bistveno spremeni, se mora metoda amortiziranja

spremeniti tako, da ustreza spremenjenemu vzorcu. To se obravnava kot sprememba

računovodske ocene. (SRS 13.10)

Podjetje mora ravno tako vsako leto ob končnem obračunu amortizacije ugotoviti pri

pomembnih postavkah ali so dobe koristnosti pravilno izbrane in preračunati amortizacijske

stopnje, če so pričakovanja bistveno drugačna od prvotnih ocen. (SRS 13.11)

Med letom se obračunavajo začasno stroški amortizacije, konec leta in ob statusnih

spremembah med letom pa se ta obračun popravi za spremembe v stanju opredmetenih

osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev in se izdela končni obračun stroškov

amortizacije. (SRS 13.13)

Pri amortizaciji opredmetenih osnovnih sredstev vzetih v finančni najem, mora biti usklajeno

z drugimi podobnimi opredmetenimi osnovnimi sredstvi. (SRS 13.14)

Ravno tako mora podjetje postopati v primeru opredmetenih osnovnih sredstev danih v

poslovni najem. (SRS 13.15)

Prevrednotovanje stroškov amortizacije

Prevrednotenje stroškov amortizacije je sprememba njihove knjigovodske vrednosti. Kot

prevrednotenje se ne šteje sprememba njihove knjigovodske rednosti pri uporabi običajnih

metod obračunavanja. Takšna sprememba se obračunava kot sprememba računovodske ocene

in vpliva na stroške, n pa neposredno na odhodke. (SRS 13.16)

Prevrednotenje opredmetenih in neopredmetenih sredstev zaradi njihove okrepitve ali

oslabitve se izrazi kot sprememba amortizacijske osnove praviloma v naslednjem

obračunskem obdobju. (SRS 13.18)

Razkrivanje stroškov amortizacije








102

Pri vsaki večji skupini amortizljivih sredstev se razkrivajo:

podlage za vrednotenje, uporabljene pri določanju zneskov, s katerimi se izkazujejo

amortizljiv sredstva

uporabljene metode amortiziranja

upoštevane dobe koristnosti ali amortizacijske stopnje

kosmati znesek vrednosti amortizljivih sredstev in z njimi povezan popravek vrednosti

(SRS 13.25)

Stroški amortizacije torej predstavljajo izrabo opredmetenih osnovnih sredstev v poslovnem

procesu obračunskega obdobja: stroške izrabe neopredmetenih sredstev s končno dobo

koristnosti, stroške izrabe drobnega inventarja v poslovnem procesu obračunskega obdobja, tu

pa tudi izkazujemo stroške amortizacije naloţbenih nepremičnin, za katere smo izbrali

računovodsko usmeritev modela nabavne vrednosti.

Obdavčitev

Stroški amortizacije predstavljajo davčno priznane odhodke, v kolikor niso višji od

obračunanih na podlagi enakomerne časovne po najvišjih davčno priznanih stopnjah,

določenih v 33. členu ZDDPO-2. To ne pomeni, da moramo amortizacijo obračunavati le po

enakomerni časovni metodi in po davčno priznanih amortizacijskih stopnjah. V 33. členu

velja davčna obravnava za sredstvo, ki se začne amortizirati 1.1.2007 ali kasneje.

Več o metodah amortiziranja in obračunu amortizacije si preberite v članku Amortizacija.

33. člen

(amortizacija)

(1) Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev in naloţbenih

nepremičnin (v nadaljevanju: amortizacija) se kot odhodek prizna v obračunanem znesku z

uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja ter najvišjih amortizacijskih stopenj

iz petega odstavka tega člena.

(2) Če obračunana amortizacija preseţe znesek, ki bi bil obračunan v skladu s prvim

odstavkom tega člena, se preseţni znesek amortizacije kot odhodek prizna v naslednjih

davčnih obdobjih, tako da se za davčne namene amortizacija na način iz prejšnjega odstavka

tega člena obračunava do dokončnega amortiziranja oziroma do odtujitve oziroma odprave

evidentiranja opredmetenega osnovnega sredstva, neopredmetenega sredstva in naloţbene

nepremičnine. Pri odtujitvi oziroma odpravi evidentiranja opredmetenega osnovnega sredstva,

neopredmetenega sredstva in naloţbene nepremičnine se prihodki in odhodki za davčne

namene izračunavajo ob upoštevanju davčnih vrednosti teh sredstev. Davčna vrednost

posameznega sredstva je znesek, ki se prisodi temu sredstvu pri obračunu davka oziroma na

podlagi katerega se izračunavajo prihodki, odhodki, dobički in izgube pri obračunu davka.

(3) Amortizacija se obračunava posamično.




103

(4) Sredstva, ki se amortizirajo, ter začetek obračunavanja amortizacije določajo predpisi in

računovodski standardi.

(5) Najvišja letna amortizacijska stopnja po določbah prvega odstavka tega člena znaša za:

gradbene objekte, vključno z naloţbenimi nepremičninami, 3 %;

dele gradbenih objektov, vključno z deli naloţbenih nepremičnin, 6 %;

opremo, vozila in mehanizacijo 20 %;

dele opreme in opremo za raziskovalne dejavnosti 33,3 %;

računalniško, strojno in programsko, opremo 50 %;

večletne nasade 10 %;

osnovno čredo 20 %;

druga vlaganja 10 %.

(6) Ne glede na določbe prvega do petega odstavka tega člena, se lahko pri opredmetenem

osnovnem sredstvu, katerega doba uporabnosti je daljša od enega leta in katerega posamična

nabavna vrednost ne presega vrednosti 500 DEov, kot odhodek ob prenosu v uporabo prizna

odpis celotne nabavne vrednosti.

(7) Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev, vključno z odhodki iz njihove odtujitve, ki

je obračunana od dela nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva na podlagi ocene

stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve mesta, za katere so oblikovane rezervacije, ter

poraba in odprava tako oblikovanih rezervacij se obravnava pod pogoji iz 20. člena tega

zakona.

Amortizacija neopredmetenih sredstev – konto 430

Stroški amortizacije neopredmetenih sredstev se pojavljajo le v zvezi s tistimi

neopredmetenimi sredstvi, ki imajo končno dobo koristnosti. Uporabljena metoda

amortiziranja odseva vzorec pojavljanja gospodarskih koristi. V primeru, ko vzorca ni

mogoče zanesljivo ugotoviti, se uporablja metoda enakomernega časovnega amortiziranja.

Neopredmetena sredstva, ki nimajo končne dobe koristnosti se lahko le slabijo.

Več o metodah amortiziranja in obračunu amortizacije si preberite v članku Amortizacija

Amortizacija zgradb – konto 431

Strošek amortizacije predstavlja obračunani popravek vrednosti zgradbe na podlagi izbrane

metode amortiziranja v obračunskem obdobju. Pri zgradbah se največkrat uporablja časovna

metoda amortiziranja, torej metoda, pri kateri se obračunava amortizacija na podlagi določene

amortizacijske stopnje. Izbrana metoda amortiziranja se dosledno uporablja iz obračunskega

obdobja v obračunsko obdobje. V kolikor se ugotovi, da se doba koristnosti, ki je bila izbrana

ob nabavi zgradbe bistveno razlikuje od pričakovane dobe koristnosti, se amortizacijska

stopnja popravi na pričakovano dobo koristnosti.

Več o metodah amortiziranja in obračunavanju amortizacije si preberite v članku

Amortizacija




104

Amortizacija opreme in nadomestnih delov – konto 432

Stroški amortizacije opreme in nadomestnih delov se obračunavajo skladno z izbrano metodo

amortiziranja.

Več o metodah amortiziranja in obračunavanju amortizacije si preberite v članku

Amortizacija

Podjetje je pridobilo nepovratna denarna sredstva za opremo v višini 250.000 DE. Opremo

ima v uporabi ţe eno poslovno leto. Nabavna vrednost opreme znaša 600.000 DE. Podjetje je

izbralo računovodsko usmeritev modela nabavne vrednosti. Izbralo je tudi metodo

proizvedenih enot kot način amortiziranja. Predvideva izdelavo 100 milijonov izdelkov. V

preteklem letu je bilo izdelanih 60.200 proizvodov, v tekočem letu pa 312.890 proizvodov.

Podjetje ugotavlja udeleţbo nepovratnih denarnih sredstev v nabavni vrednosti opreme, kar

predstavlja 41,667 % nabavne vrednosti. Torej prenaša med prihodke 41,667 % obračunane

amortizacije. Ker prejmejo denarna sredstva v naslednjem letu po pridobitvi in usposobitvi

opreme, med prihodke prenesejo tudi 41,667 % amortizacije preteklega leta, ki je znašala

361,20 DE.)

Št.

Dok.

Vsebina

Znesek

V

breme

V dobro

1.

BI

Priliv na transakcijski

račun

250.000,00

110

Prejete drţavne

podpore

250.000,00

966

2.

OBR

Strošek amortizacije

1.877,34

432

Popravek vrednosti

1.877,34

050




105

3.

TEM

Črpanje deleţa

drţavne podpore

41,667%

782,23

966

Prihodki nepovratnih

sredstev

782,23

768

4.

TE,

Črpanje deleţa

drţavne podpore

41,667% preteklo leto

150,50

966

Prihodki nepovratnih

sredstev za preteklo

leto

150,50

768

Konto

Zap. št.

V breme

Zap.

št.

V dobro

050 – Popravek vrednosti opreme in

nadomestnih delov zaradi

amortiziranja

ZSt.

361,20


nadomestnih delov zaradi

amortiziranja

(2)

1.877,34

110 – Denarna sredstva na računih,

razen deviznih

(1)

250.000,00

432 – Amortizacija opreme in

nadomestnih delov

(2)

1.877,34

768 – Drugi prihodki, povezani s

poslovnimi učinki (subvencije,

dotacije, regresi, kompenzacije,

(3)

782,23




106

premije ...)

768 – Drugi prihodki, povezani s

poslovnimi učinki (subvencije,

dotacije, regresi, kompenzacije,

premije ...)

(4)

150,50

966 – Prejete drţavne podpore

(3)

782,23

(1)

250.000,00


(4)

150,50

Podjetje ugotavlja udeleţbo nepovratnih denarnih sredstev v nabavni vrednosti, zmanjšani za

ţe obračunano amortizacijo opreme, kar predstavlja 41,671 % knjigovodske vrednosti. Torej

prenaša med prihodke 41,671 % obračunane amortizacije za vsako preostalo leto dobe

koristnosti.

Št.

Dok.

Vsebina

Znesek

V breme

V dobro

1.

BI

Priliv na transakcijski račun

250.000,00

110

Prejete drţavne podpore

250.000,00

966

2.

OBR

Strošek amortizacije

1.877,34

432

Popravek vrednosti

1.877,34

050

3.

TEM

Črpanje deleţa drţavne podpore

41,671%

782,31

966

Prihodki nepovratnih sredstev

782,31

768




107

Konto

Zap. št.

V breme

Zap.

št.

V dobro


nadomestnih delov zaradi amortiziranja

ZSt

361,20


nadomestnih delov zaradi amortiziranja

(2)

1.877,34

110 – Denarna sredstva na računih, razen

deviznih

(1)

250.000,00

432 – Amortizacija opreme in nadomestnih

delov

(2)

1.877,34

(1)

768 – Drugi prihodki, povezani s poslovnimi

učinki (subvencije, dotacije, regresi,

kompenzacije, premije ...)

(3)

782,31


(3)

782,31

(1)

250.000,00

Stroške amortizacije drobnega inventarja – konto 433

Tudi stroški amortizacije drobnega inventarja se obračunavajo skladno z izbrano metodo

amortiziranja.


Stroške amortizacije drugih opredmetenih osnovnih sredstev – 434

Ravno tako se stroški amortizacije drugih opredmetenih sredstev obračunavajo na podlagi

izbrane metode amortiziranja.


Stroške amortizacije naloţbenih nepremičnin – 435




108

Stroški amortizacije naloţbenih nepremičnin se obračunavajo le za tiste naloţbene

nepremičnine, za katere je bila ob njihovem pripoznanju izbrana računovodska usmeritev

modela nabavne vrednosti. Amortizacija se obračunava po izbrani metodi amortiziranja.

Amortizacija bioloških sredstev – 436

Ravno tako se stroški amortizacije bioloških sredstev obračunavajo na podlagi izbrane metode

amortiziranja.


3.11.4 Rezervacije - konti skupine 44

Rezervacije obravnava SRS 10. Ta standard se opira na:

mednarodne računovodske standarde (MRS) 1, 10, 16, 19, 26 in 37 (2004)

4. in 7. direktivo Evropske unije.

Povezan je s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) 12, 14, 17, 18, 24 in 27

Skupina 44

Rezervacije se evidentirajo v okviru kontne skupine 44 in so razporejeni na:

440 – Rezervacije za stroške reorganizacije podjetja

441 – Rezervacije za dana jamstva

442 – Rezervacije za kočljive pogodbe

443 – Rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi – uporablja se

le do konca poslovnega leta 2012, nato ga nadomesti konto 479 – to je konto v okviru

stroškov dela

449 – Rezervacije za pokrivanje drugih obveznosti iz preteklega poslovanja

Razvrščanje rezervacij

Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in

se bodo po predvidevanjih poravnale v prihodnjih obdobjih, njihovo vednost pa je mogoče

zanesljivo oceniti. (SRS 10.1)




109

Namen rezervacij je v obliki v naprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov zbrati zneske, ki

bodo v prihodnosti omogočili pokritje takrat nastalih stroškov oziroma odhodkov. Medne

sodijo:

rezervacije za reorganizacijo

rezervacije za bodoče izgube iz kočljivih pogodb

rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi (te rezervacije

se evidentira v okviru konta 443 do konca poslovnega leta 2012, nato se jih evidentira

v okviru konta 479)

rezervacije za dana jamstva in

rezervacije za pokrivanje drugih obveznosti iz preteklega poslovanja. (SRS 10.3)

Pripoznavanje rezervacij

Rezervacije se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripoznavajo če:

obstaja zaradi preteklega dogodka sedanja obveza, ki je lahko pravna ali posredna

je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo

pritekanje gospodarskih koristi in

je mogoče zneske obveze zanesljivo izmeriti. (SRS 10.6)

Rezervacije se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripoznavajo z vračunavanjem

ustreznih stroškov oziroma odhodkov, če je verjetno, da bodo v prihodnosti nastali takšni

stroški oziroma odhodki in je zanje potrebo rezerviranje pokrivanja. (SRS 10.7)

Pripoznavanje rezervacij v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja se odpravijo, kadar so ţe

izrabljene nastale moţnosti, zaradi katerih so bile rezervacije oblikovane, ali pa ni več potreb

po njih. (SRS 10.9)

Začetno računovodsko merjenje rezervacij

Znesek, pripoznan kot rezervacija, je najboljša ocena izdatkov, potrebnih za poravnavo na dan

bilance stanja obstoječe praviloma dolgoročne obveze. Pri doseganju najboljše ocene

rezervacije se upoštevajo tveganja in negotovosti, ki neizogibno spremljajo dogodke in

okoliščine. Vrednost rezervacije mora bit enaka sedanji vrednosti izdatkov, ki so po

pričakovanju potrebni za poravnavo obveze. (SRS 10.12)

Prevrednotovanje rezervacij

Rezervacije se ne prevrednotujejo. (SRS 10.21)

Razkrivanje rezervacij








110

Za vsako vrsto rezervacij je potrebno posebej razkriti:

razloge in pogoje za njihovo oblikovanje

metode in pomembne predpostavke uporabljene pri ocenjevanju njihove utemeljene

vrednosti in

način obravnavanja pri tem nastalih razlik. (SRS 10.32)

Obdavčitev

Stroški rezervacij se pojavljajo kot dolgoročno v naprej vračunani stroški, ki bodo nastali v

prihodnjih letih, zaradi današnjih koristi oziroma danih obvez in jih je mogoče zanesljivo

izmeriti. Stroški rezervacij predstavljajo davčno priznane odhodke v višini 50 %, na podlagi

20. člena ZDDPO-2.

20. člen

(rezervacije)

(1) Pri ugotavljanju davčne osnove oziroma priznavanju odhodkov zavezanca, se oblikovanje

rezervacij, v skladu z 12. členom tega zakona, prizna kot odhodek v znesku, ki ustreza 50 %

oblikovanih rezervacij, razen če s tem zakonom ni določeno drugače.

(2) Za rezervacije po tem členu se štejejo rezervacije za dana jamstva ob prodaji proizvodov

ali opravitvi storitev, rezervacije za reorganizacijo, rezervacije za pričakovane izgube iz

kočljivih pogodb, rezervacije za pokojnine, rezervacije za jubilejne nagrade in rezervacije za

odpravnine ob upokojitvi. Pogojne dolgoročne obveznosti se ne štejejo za rezervacije.

(3) Odprava in poraba rezervacij iz prvega in drugega odstavka tega člena, ki niso bile

priznane kot odhodek, se v davčnem obdobju upošteva na način, da:

- se iz davčne osnove izvzamejo prihodki iz odprave ali porabe rezervacij v delu, v katerem

oblikovanje rezervacij ni bilo priznano kot odhodek in

- se priznajo odhodki iz porabe rezervacij v delu, v katerem oblikovanje rezervacij ni bilo

priznano kot odhodek.

(4) Kot oblikovanje oziroma odprava rezervacij po prvem, drugem in tretjem odstavku tega

člena se obravnava tudi njihov popravek na sedanjo vrednost predvidenih bodočih izdatkov na

koncu obračunskega obdobja.

Rezervacije za stroške reorganizacije podjetja – konto 440

Reorganizacija prestavlja program, ki ga načrtuje in obvladuje uprava ter pomembno

spreminja področje poslovanja oziroma način vodenja poslovanja. Stroške takšnih rezervacij

lahko oblikujemo le za neposredne stroške reorganizacije na podlagi sprejetega načrta

reorganizacije in sicer takrat, ko se ta načrt prične uresničevati.

Rezervacije za dana jamstva – konto 441




111

Stroške rezervacij za dana jamstva podjetje lahko oblikuje takrat, ko je moţno z gotovostjo

trditi, da bo v prihodnosti do teh stroškov prišlo zaradi danes danih jamstev našim poslovim

partnerjem. Ti stroški so ţe razporejeni po poslovnih učinkih. Njihov nastanek pa danes lahko

z gotovostjo tudi pričakujemo. Največkrat nastanek stroškov iz danih jamstev lahko

pričakujemo zaradi izkušenj iz preteklosti.

Podjetje proda v decembru leta 20X0 poslovne učinke za katere odobri svojim kupcem

garancijo. Garancija je odobrena za obdobje treh let. Vrednost prodanih poslovnih učinkov je

1960.000 DE. V preteklem obdobju so znašali stroški garancijskih popravil 3 % vrednosti

prodanih poslovnih učinkov, v letu prej 2,3 % vrednosti prodanih poslovnih učinkov in še leto

prej 3,1 % vrednosti prodanih poslovnih učinkov.

Na podlagi izkušenj naredi podjetje elaborat za formiranje rezervacij, ki v tekočem letu

znašajo 2,8 % vrednosti prodanih poslovnih učinkov. ((3 %+2,3 %+3,1 %) /3 = 2,8 %).

Dolgoročne rezervacije oblikuje za obdobje treh let, porabljene naj bi bile torej po planu do

31.12.20X3. V planu koriščenja rezervacij je predvideno, da se bo v letu 20X1 porabilo

10.000,00 DE rezervacij, v letu 20X2 20.000,00 DE rezervacij, v letu 2013 pa še preostanek

24.880,00 DE rezervacij.

Knjiţenje v letu oblikovanja december 20X0

Št.

Dok.

Vsebina

Znesek

V

breme

V dobro

1.

TEM

Rezervacije za dana

jamstva

54.880,00

441

Rezervacije za dana

jamstva

54.880,00

964

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro

441 – Rezervacije za dana

jamstva

(1)

54.880,00




112


jamstva

(1)

54.880,00

V letu 20X0 so bili stroški rezervacij za dana jamstva z davčnega vidika priznani v višini

27.440,00 DE.

Podjetje v letu 20X1 prejme račun dobavitelja za odpravo garancijskih napak v višini 12.000

DE skupaj z DDV. Ti stroški so nastali v zvezi z danimi garancijami v letu 20X0.

Knjiţenje porabe rezervacije v letu 20X1

Št.

Dok.

Vsebina

Znesek

V breme

V

dobro

1.

TEM

Račun serviserja

12.200,00

220

Porabe rezervacije v višini stroška

10.000,00

964

Terjatev za 22% DDV

2.200,00

160

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro


(1)

2.200,00

220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do

dobaviteljev v drţavi

(1)

12.2

00,00


(1)

10.000,00

ZSt

54.880,00




113

Ker je bil v letu 20X0 v davčni bilanci upoštevan strošek rezervacij samo 50 %, bo v

letu 20X1 preostalih 50 % v višini 5.000,00 DE upoštevanih v davčni bilanci, in

sicer kot povečanje davčno priznanih odhodkov za leto 20X1.

V planu koriščenja rezervacij je opredeljeno, da bo v letu 20X2 porabljenih 20.000,00 DE

rezervacij. Ker v poslovnem letu 20X2 podjetje ne izkazuje nobenih garancijskih popravil, bo

podjetje na dan 31.12.20X2 moralo 20.000,00 DE oblikovanih rezervacij odpraviti.

Knjiţenje odprave rezervacije v letu 20X2

Št.

Dok.

Vsebina

Znesek

V

breme

V dobro

1.

TEM

Odprava rezervacije

20.000,00

964

Prihodki od odprave

rezervacij

20.000,00

766

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro

766 – Prihodki od odprave

rezervacij

(1)

20.000,00


jamstva

(1)

20.000,00

ZSt

44.880,00

Torej odprava rezervacij vpliva na povečanje poslovnega izida v letu 20X2 v višini

odpravljenega zneska formiranih rezervacij.

V davčnem obračunu za leto 20X2 se bodo povečali davčni prihodki, vendar ne v višini 100

% zneska odpravljene rezervacije, ampak samo v višini 50 % zneska odpravljene rezervacije,

torej za 10.000,00 DE, glede na to, da so bili v letu oblikovanja 20X0 v davčnem obračunu

priznani odhodki le v višini 50 %.




114

V poslovnem letu 20X3 podjetje zopet odpravlja garancijske napake na prodanih proizvodih

iz poslovnega leta 20X0. Zato prejme račun dobavitelja v višini 36.000,00 DE skupaj z DDV.

Knjiţenje porabe rezervacije v letu 20X3

Št.

Dok.

Vsebina

Znesek

V breme

V

dobro

1.

PRAČ

Račun serviserja

36.600

220

Porabe rezervacije v višini stroška

24.880,00

964

Stroški drugih storitev

5.120,00

419

Terjatev za 22% DDV

6.600,00

160

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro


(1)

6.600,00

220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do

dobaviteljev v drţavi

(1)

36.600,00


(1)

5.120,00


(1)

24.880,00

ZSt

24.880,00

Ker je bil v letu 20X0 v davčni bilanci strošek rezervacij upoštevan samo 50 %, bo v letu

20X3 preostalih 50 % v višini 12.440,00 DE upoštevanih v davčni bilanci, in sicer kot

povečanje davčno priznanih odhodkov za leto 20X3.




115

Ker pa je bil strošek odprave garancijskih napak višji, kot pa so znašale preostale dolgoročne

rezervacije, razlika v višini 5.120,00 DE predstavlja strošek tekočega poslovnega leta.

Rezervacije za kočljive pogodbe – konto 442

Kočljiva pogodba je pogodba, pri kateri neizogibni stroški izpolnjevanja pogodbenih obvez,

ugotovljeni na koncu poslovnega leta, presegajo gospodarske koristi, ki se pričakujejo od nje.

Navadno v zvezi s takšno pogodbo ţe poteka nek spor, ki nakazuje na to, da bodo v

prihodnosti iz naslova te pogodbe nastali neki dodatni stroški.

Rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi – konto 443

Konto je v uporabi le do konca poslovnega leta 2012, razlaga tega konta je zato navedena v

okviru skupine kontov 47 (stroški dela). Razlaga pa je navedena v okviru konta 479

(rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi).

Rezervacije za pokrivanje drugih obveznosti iz preteklega poslovanja – konto 449

Drugi stroški obveznosti, ki bodo z gotovostjo nastali v prihodnjih obračunskih obdobjih in se

nanašajo na koristi iz preteklega poslovanja. Te rezervacije niso eksplicitno naštete v 20.

členu ZDDPO-2, torej so v trenutku oblikovanja v celoti priznane.

3.11.5 Stroški obresti - konti skupine 45

Stroški obresti predstavljajo stroške, ki nastanejo v zvezi s financiranjem in jih opredeljuje

SRS 17 kot finančne odhodke. Na to da obresti izkazujemo med stroški vpliva uporaba SRS

16, ki govori o stroških po vrstah, mestih in nosilcih.

Med stroške obresti vštevamo obresti, ki nam jih zaračunavajo posojilodajalci in se nanašajo

na posojila, pridobljena za nedokončano proizvodnjo ali pa se nanašajo na dokončane

proizvode. To velja še zlasti za dolgotrajnejše proizvodnje procese (gradbeništvo in drugo).

Obdavčitev

Stroški obresti, ki jih obračunavajo nepovezane osebe v celoti, predstavljajo tudi davčno

priznane odhodke. V primeru, ko podjetje prejme posojilo od povezane osebe pa obrestna

mera ne sme presegati zadnje objavljene, ob času odobritve posojila znane priznane obrestne

mere. To je navedeno v 2. točki 19. člena ZDDPO-2, vendar ta člen pravi tudi, da v primeru,

ko posojilodajalec dokaţe, da bi v enakih ali primerljivih okoliščinah dobil posojilo po višji

obrestni meri tudi od nepovezanih oseb. Pri davčnem priznavanju odhodkov za obresti med

povezanimi osebami moramo upoštevati tudi 32. člen ZDDPO-2 o višini prejetih posojil.

19. člen




116

(obresti med povezanimi osebami)

(1) Pri ugotavljanju prihodkov se upoštevajo obračunane obresti na dana posojila povezanim

osebam, vendar najmanj do višine zadnje objavljene, ob času odobritve posojila znane

priznane obrestne mere,. razen, če zavezanec dokaţe, da bi v enakih ali primerljivih

okoliščinah dal posojilo po obrestni meri, ki je niţja od priznane obrestne mere po tem

odstavku, tudi posojilojemalcu – nepovezani osebi

(2) Pri ugotavljanju odhodkov se upoštevajo obračunane obresti na prejeta posojila od

povezanih oseb, vendar največ do višine zadnje objavljene, ob času odobritve posojila znane

priznane obrestne mere, razen, če zavezanec dokaţe, da bi v enakih ali primerljivih

okoliščinah dobil posojilo po obrestni meri, ki je višja od priznane obrestne mere po tem

odstavku, tudi od posojilodajalca – nepovezane osebe.

(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko zavezanec pri ugotavljanju prihodkov

in odhodkov po prvem in drugem odstavku tega člena upošteva obračunane obresti iz prvega

in drugega odstavka tega člena do višine zadnje objavljene, ob času obračuna obresti znane

priznane obrestne mere, če se obresti obračunavajo mesečno in je dogovorjena fleksibilna

obrestna mera, oziroma do višine povprečne mesečne priznane obrestne mere, če se te obresti

obračunavajo za obdobje, daljše od enega meseca, pri čemer pa to obdobje ne sme biti daljše

od enega leta.

(4) Povprečna mesečna priznana obrestna mera iz tretjega odstavka tega člena se izračuna kot

navadna aritmetična sredina priznane obrestne mere prvega in zadnjega meseca obdobja, za

katerega se obresti obračunavajo.

(5) Priznano obrestno mero iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena določi in objavi

minister, pristojen za finance, pred začetkom davčnega obdobja, za katerega se bo

uporabljala, pri tem pa upošteva, da gre za obrestno mero, ki se v primerljivih okoliščinah

doseţe ali bi se dosegla na trgu med nepovezanimi osebami.

(6) Pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov rezidenta iz poslov med rezidentoma, ki sta

povezani osebi po 17. členu tega zakona, se davčna osnova ne poveča oziroma zmanjša razen,

če eden od rezidentov:

v davčnem obdobju, za katerega se ugotavljajo prihodki in odhodki, izkazuje

nepokrito davčno izgubo iz preteklih obdobij; ali

plačuje davek po tem zakonu po stopnji 0 % oziroma po posebej določeni stopnji, niţji

od splošne stopnje po 60. členu tega zakona; ali

je oproščen plačevanja davka po tem zakonu.

32. člen

(obresti od preseţka posojil)

(1) Kot odhodek se ne priznajo obresti od posojil, razen pri posojilojemalcih bankah in

zavarovalnicah, ki so prejeta od delničarja oziroma druţbenika, ki ima kadarkoli v davčnem

obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % delnic ali deleţev v kapitalu ali




117

glasovalnih pravic v zavezancu, če kadarkoli v davčnem obdobju ta posojila presegajo

štirikratnik zneska deleţa tega delničarja oziroma druţbenika v kapitalu zavezanca (v

nadaljnjem besedilu: preseţek posojil), ugotovljene glede na znesek in obdobje trajanja

preseţka posojil v davčnem obdobju, razen če zavezanec dokaţe, da bi preseţek posojil lahko

dobil od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba.

(2) Za posojila delničarja oziroma druţbenika po prvem odstavku tega člena se štejejo tudi

posojila tretjih oseb, vključno s posojili bank, za katera jamči ta delničar oziroma druţbenik,

oziroma če so posojila pridobljena v zvezi z depozitom tega delničarja oziroma druţbenika v

tej osebi oziroma banki.

(3) Znesek deleţa delničarja oziroma druţbenika v kapitalu prejemnika posojila se določi za

davčno obdobje kot povprečje na podlagi stanja vplačanega kapitala, prenesenega čistega

dobička in rezerv na zadnji dan vsakega meseca v davčnem obdobju.

Podjetje prejme obračun obresti za posojilo, najeto za gradnjo komercialnih stanovanj v višini

1.300 DE.

Št.

Dok.

Vsebina

Znesek

V breme

V dobro

1.

OBR

Obveznost za obresti

1.300

280

Stroški obresti

1.300

450

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro

280 – Kratkoročne obveznosti za obresti

(1)

1.300,00


(1)

1.300,00




118

3.11.7 Drugi stroški - konti skupine 48

Med druge stroške se vštevajo stroški, ki jih do sedaj še nismo obravnavali. To so na primer

prispevki za uporabo stavbnega zemljišča, obračuni davka na dodano vrednost od davčno

nepriznanega kala, popisnih primanjkljajev in drugo. Sem sodijo tudi izdatki za varstvo

okolja, štipendije dijakom in študentom ter nagrade dijakom in študentom na delovni praksi,

skupaj z dajatvami.

Skupina 48

Drugi stroški se evidentirajo v okviru kontne skupine 48 in so razporejeni na:

480 – Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela ali drugih vrst stroškov

481 – Izdatki za varstvo okolja

482 – Nagrade dijakom in študentom na delovni praksi skupaj z dajatvami

483 – Štipendije dijakom in študentom

489 – Ostali stroški

Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela ali drugih vrst stroškov – konto 480

Prispevek za uporabo stavbnega zemljišča sodi torej med druge stroške. Ta strošek

evidentiramo na podlagi odmerne odločbe, ki jo prejmemo.

Tukaj evidentiramo tudi stroške obračunanega davka na dodano vrednost, ki smo ga dolţni

obračunati od davčno nepriznanega kala. Davek na dodano vrednost smo dolţni obračunati

tudi od vseh inventurnih primanjkljajev surovin, materiala, pol izdelkov, gotovih proizvodov

in blaga.

Podjetje je ugotovilo pri inventurnem popisu primanjkljaj materiala v vrednosti 615,00 DE in

višek drugega materiala v višini 76,00 DE.

Inventurnih razlik potem, ko je inventura zaključena, med seboj ni moţno pobotati. Morebitne

napake pri inventurnem popisu ali pri evidentiranju zalog je potrebno ugotoviti pred izdelavo

inventurnega elaborata.

Od inventurnih primanjkljajev je potrebno obračunati tudi DDV. DDV od primanjkljaja in

sam primanjkljaj predstavljajo davčno nepriznane odhodke.

Inventurni viški pa predstavljajo druge prihodke.




119

Št.

Dok.

Vsebina

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

TEM


615

310

Stroški popisnih razlik materiala

615

405

2.

TEM

Obveznost za 22% DDV od popisnih razlik

135

260

Stroški dajatev od primanjkljajev

135

480

3.

TEM


76

310

Drugi prihodki popisni viški

76

787

Konto

Zap.

št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro


(2)

123,00


ZSt

(1)

615,00


(3)

76,00



(1)

615,00


vrst stroškov

(2)

123,00




120

787 – Prejete kazni

(3)

76,00

Izdatki za varstvo okolja – konto 481

Izdatki za varstvo okolja predstavljajo stroške, ki nastajajo v zvezi z varstvom okolja, kot so

razne okoljevarstvene dajatve in podobno.

Nagrade dijakom in študentom na delovni praksi skupaj z dajatvami – konto 482

Pri obračunu stroškov nagrad dijakom in študentom se upoštevajo zneski povračil, ki so

določeni v uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov,

ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

Obdavčitev

Trenutno veljavna uredba je objavljena v Ul RS 76/08.

Plačila dijakom in študentom za obvezno praktično delo v skladu s predpisi, ki urejajo vzgojo

in izobraţevanje, se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine

172 EUR za opravljeno obvezno praktično delo v obdobju enega meseca.

V kolikor izplačujemo nagrade dijakom in študentom, ki so bili v podjetju nad uredbo o

davčni obravnavi povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v

davčno osnovo, smo dolţni obračunati in tu izkazati tudi dajatve.

Štipendije dijakom in študentom – konto 483

Obdavčitev

Stroški štipendij dijakom in študentom se obračunavajo in izkazujejo v zneskih, ki so določeni

v pogodbi in pod pogoji, določenimi v pogodbi, sklenjeni med podjetjem in štipendistom.

Tudi pri obračunu štipendij moramo biti pazljivi. V kolikor štipendija presega minimalno

plačo v R Sloveniji, oziroma za dijaka ali študenta, ki študira v tujini v višini minimalne plače

v R Sloveniji povečane za 60 %, je potrebno od razlike obračunati in tudi plačati akontacijo

dohodnine. Veljavna višina minimalne plače od 1. januarja 2011 do 31. januarja 2011 znaša

748,10 EUR.

Pri izplačilu prejemkov v zvezi z izobraţevanjem in usposabljanjem se smiselno upoštevajo

določbe 2. točke tretjega odstavka 39. člena ter 3. in 4. točke prvega odstavka 44. člena

ZDoh-2.




121

Podjetje je sprejelo na obvezno prakso dijaka, ki je obenem tudi njihov štipendist. Obvezno

prakso je opravljal štirinajst dni, torej mu podjetje poleg nagrade prizna tudi nadomestil za

prehrano v času obvezne prakse (10 × 6,12 DE =61,20 DE) in polovico vrednosti za običajno

mesečno vozovnico za prevoz na delo in iz dela (34 DE/2 = 17 DE). Dijak je od sedeţa

podjetja, kjer je opravljal obvezno prakso, oddaljen 15 km.

Nagrado, povračila stroškov in štipendijo podjetje nakaţe istočasno.

Štipendija

450,00 DE

Nagrada dijaku za prakso

172,00 DE

Povračila

78,20 DE

Št.

Dok.

Vsebina

Znesek

V breme

V dobro

1.

OBR

Stroški obvezne prakse dijaka

172,00

482

Stroški povračil nadomestil

78,20

482

Obveznost za do dijaka

250,20

285

2.

OBR

Stroški štipendije

450,00

483

Obveznost za štipendijo dijaku

450,00

285

Konto

Zap.

št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro




122


(1)

250,20


(2)

450,00

482 – Nagrade dijakom in študentom na delovni praksi

skupaj z dajatvami

(1)

172,00

482 – Nagrade dijakom in študentom na delovni praksi

skupaj z dajatvami

(1)

78,20

483 – Štipendije dijakom in študentom

(2)

450,00

Ker podjetje ne obračunava in ne izplačuje nagrad in štipendij, višjih od navedenih v Uredbi

vlade Republike Slovenije, oziroma kot je to določeno v ZDoh-2, ne obračunava dodatnih

dajatev.

Ostali stroški – konto 489

Med ostale stroške vštevamo stroške, ki jih do sedaj nismo omenili in ne sodijo med stroške

materiala, storitev, amortizacije, rezervacij, obresti in dela.

3.11.8 Prenos stroškov - konti skupine 49

Prenos stroškov je namenjen saldiranju ostalih kontov stroškov in prenosom stroškov na

povečanje zalog ali pa neposredno v povečanje odhodkov.

-> Prenos stroškov v zaloge – konto 490

Prenos stroškov v zaloge je namenjen zbiranju in ugotavljanju vseh stroškov, povezanih s

proizvodnjo gotovih izdelkov ali storitev. Vsi zbrani stroški na kontu prenosa stroškov v

zaloge predstavljajo knjigovodsko vrednost zalog gotovih proizvodov.

Konto se uporablja tudi za kmetijsko dejavnost za prenos stroškov v zaloge pridelkov

(pospravljenih) iz bioloških sredstev po nabavni vrednosti.




123

Podjetje je zaključilo proizvodnji proces in preneslo stroške, povezane z izdelavo proizvodov

na povečanje zalog. Ugotovilo je, da so za izdelavo proizvodov potrebni sledeči stroški:

Stroški materiala 1.200 DE

Stroški energije 200 DE

Stroški kooperantov 800 DE

Stroški amortizacije 100 DE

Stroški dela 300 DE

Stroški obresti 60 DE

Št.

Dok.

Vsebina

Znesek

V breme

V

dobro

1.

OBR

Stroški materiala

1.200

400

Prenos stroškov v zaloge

1.200

490

2.

OBR

Stroški energije

200

402


200

490

3.

OBR

Stroški kooperantov

800

410


800

490

4.

OBR

Stroški amortizacije

100

432

Prenos stroškov v zaloge 100 490




124

5.

OBR

Stroški dela

300

470


300

490

6.

OBR

Stroški obresti

60

450


60

490

7.

TEM


2.660

490

Povečanje zalog

proizvodov

2.660

630

Konto

Zap. št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro


ZSt

(1)

1.200


ZSt

(2)

200

410 – Stroški storitev pri ustvarjanju proizvodov in

opravljanju storitev

ZSt.

(3)

800

432 – Amortizacija opreme in nadomestnih delov

ZSt

(4)

100


ZSt

(6)

60

470 – Plače zaposlencev ZSt

(5) 300




125


(1)

1.200

(7)

2.660


(2)

200


(3)

800


(4)

100


(5)

300


(6)

60

630 – Proizvodi v lastnem skladišču

(7)

2.660

Prenos stroškov neposredno v odhodke – konto 491

Prenos stroškov neposredno v odhodke pa je namenjen saldiranju vseh tistih kotov stroškov,

ki ne prehajajo v vrednost zalog, temveč direktno bremenijo odhodke.

LEKCIJA 3: OPRAVLJANJE STORITEV - img.dashofer.skimg.dashofer.sk/cif_si/Dokumenti/ppu/3_11_1.pdf · predstavljajo prikrito izplačilo dividend. To je material, ki ne sodeluje v poslovnem

Documents