-
Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo
KREPITEV NOTRANJE MOČI
UPORABNIKOV STORITEV ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE
strokovno poročilo za leto 2016
dr. Aleksandra Tabaj
Vodja Razvojnega centra
za zaposlitveno rehabilitacijo
mag. Robert Cugelj
Generalni direktor URI SOČA
-
2
Naročnik: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake
možnosti
Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega
nasilja
Kotnikova 28, 1000 Ljubljana
Izvajalec: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike
Slovenije – Soča
Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo
Linhartova 51, 1000 Ljubljana
Naslov poročila: KREPITEV NOTRANJE MOČI UPORABNIKOV STORITEV
ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE – strokovno poročilo za leto
2016
Vodja delovne skupine mag. Valentina Brecelj, URI SOČA
Člani delovne skupine mag. Valentina Brecelj, URI SOČA
mag. Andreja Švajger, URI SOČA
Črtomir Bitenc, URI SOČA
Bojana Fulder, URI SOČA
Brigita Šinigoj, Integra Inštitut
Datum izdaje poročila: 31. 12. 2016
Izvodi: MDDSZ – Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve
vojnega nasilja
URI SOČA – Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo,
knjižnica,
spletna stran:
http://www.ir-rs.si/sl/Razvojni_center_za_zaposlitveno_rehabilitacijo/
Odgovorna oseba: mag. Robert Cugelj, generalni direktor URI
SOČA
dr. Aleksandra Tabaj, vodja Razvojnega centra za
zaposlitveno
rehabilitacijo, URI SOČA
http://www.ir-rs.si/sl/Razvojni_center_za_zaposlitveno_rehabilitacijo/
-
3
KAZALO VSEBINE
UVOD
...................................................................................................................................
4
1. MODEL KREPITVE NOTRANJE MOČI UPORABNIKOV STORITEV
ZAPOSLITVENE
REHABILITACIJE
.............................................................................................................
6
3. ANALIZA VPRAŠALNIKA »KREPITEV NOTRANJE MOČI UPORABNIKOV
STORITEV
ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE«
...............................................................................
7
3.1. Metodologija in opis vzorca
.....................................................................................
7
3.2. Rezultati raziskave
................................................................................................
10
3.3. Analiza vprašalnika za merjenje krepitve notranje moči
uporabnikov storitev
zaposlitvene rehabilitacije
......................................................................................
11
3.1. Statistična značilnost razlik glede na demografske podatke
po posameznih
komponentah
........................................................................................................
11
3.2. Primerjava rezultatov, dobljenih v letu 2015 in 2016
.............................................. 17
4. ZAKLJUČEK IN PREDLOGI
...........................................................................................
18
V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški ali ženski
slovnični obliki, so uporabljeni kot
nevtralno poimenovanje, uporabljeni za oba spola.
Besedilo ni lektorirano.
-
4
UVOD
Notranjo moč posameznika kot kazalnik sprememb v funkcioniranju
posameznika na
različnih življenjskih področjih prepoznavajo in poudarjajo
pomembne mednarodne institucije
in dokumenti: Konvencija o pravicah invalidov, Svetovna
zdravstvena organizacija, Evropska
strategija invalidnosti za obdobje 2010–2020: obnovljena zaveza
za Evropo brez ovir,
evropski sistem kakovosti v socialnih storitvah EQUASS ipd.
Krepitev notranje moči (ang. empowerment) je proces, v katerem
posamezniki, organizacije
in skupnost pridobijo nadzor nad odločitvami, ki vplivajo na
njihova življenja1.
Krepitev notranje moči je pomembna predvsem iz vidika
sprejemanja avtonomnih odločitev –
spodbuja samokontrolo, ozaveščenost in podajanje pobud, spodbuja
osebno odgovornost in
učinkovite odnose, omogoča kreativnost in inovativnost.
Opolnomočenost je pomemben
dejavnik, ki vpliva na uspešnost procesa zaposlitvene
rehabilitacije. Koncept krepitve
notranje moči odgovarja na vprašanja »Kako lahko izboljšam pot
vračanja na delo?«, »Kaj
lahko sam naredim za uspešno reševanje lastne zaposlitvene
problematike?«, »Kako lahko
izboljšam možnosti za zaposlovanje?«. Opolnomočenost omogoča
večjo samostojnost pri
iskanju in ohranitvi zaposlitve, sprejemanju lastne
invalidnosti, poznavanju svojih zmožnosti
in ovir, realnejši predstavitve sebe v odnosu do delodajalca,
drugih oseb in institucij ter tudi
prevzemanje nadzora nad lastnim življenjem in zmožnost odločanja
o samem sebi
neodvisno od drugih.
V okviru zaposlitvene rehabilitacije področje krepitve notranje
moči uporabnikov storitev
sistematično spremljamo od leta 2013 dalje. Posamezni izvajalci
zaposlitvene rehabilitacije
so krepitev notranje moči uporabnikov storitev zaposlitvene
rehabilitacije spremljali že pred
tem, pri čemer so uporabljali različne metode. Z namenom
poenotenja metod za ugotavljanje
opolnomočenosti tako pri posameznikih kot tudi na ravni vseh
uporabnikov storitev smo v
letu 2013 pričeli razvijati vprašalnik za merjenje krepitve
notranje moči uporabnikov storitev
zaposlitvene rehabilitacije. Pri pripravi vprašalnika smo za
osnovo uporabili model, ki je bil
razvit v okviru evropskega projekta EQUAL: Request (2007)2, saj
je model specifičen za
področje zaposlovanja oseb, ki imajo težave pri iskanju in
ohranitvi zaposlitve in je kot tak
najprimernejši za prenos v slovensko okolje. V prvi pilotni fazi
smo v sodelovanju z
uporabniki storitev in strokovnimi delavci oziroma člani timov
sestavili vprašalnik in preverjali
merske karakteristike. V drugi pilotni fazi, leta 2014, smo
ponovno preverjali merske
karakteristike vprašalnika, saj je bilo v prvi pilotni fazi
ugotovljeno, da vse trditve ne ustrezajo
kriterijem dobrega psihometričnega inštrumenta in smo določene
trditve izboljšali. V tretji
pilotni fazi, leta 2015, so pri izpolnjevanju vprašalnika
sodelovali vsi izvajalci ZR, namen
izpolnjevanja pa je bil postavljanje norm. Ker gre pri tem za
dolgotrajnejši proces (za
postavljanje norm mora biti vzorec ustrezno velik), smo tudi v
letu 2016 nadaljevali z
zbiranjem podatkov.
1 De Konig, J. (2008). Handbook for Empowering Strategies in
Social Services and Vocational Rehabilitation.
@Equip(ment). 2 Van Lierop b., Van de Ven l., Schouten M.,
Janssen N., Cima R. »Vrij Baan« Interim Report. iRv.
Kenniscentrum voor revalidatie en Handicap, Hoensbroek. NL.
2003
-
5
Ugotavljanje zaznavanja posameznih komponent je pomembno
predvsem:
na individualni ravni z vidika načrtovanja aktivnosti, ki bodo
pripomogle k večji
opolnomočenosti posameznika z namenom večje lastne aktivnosti in
sodelovanja ter
izboljšanja upravljanja z lastnimi sposobnostmi ter tudi
določanja ciljev, ki naj bi jih
posamezen uporabnik dosegel v procesu zaposlitvene
rehabilitacije,
na skupinski ravni pa z vidika razvijanja področij storitev
zaposlitvene rehabilitacije
(na ravni mreže izvajalcev ZR), kjer se ugotavlja primanjkljaje
pri vseh uporabnikih
storitev.
-
6
1. MODEL KREPITVE NOTRANJE MOČI UPORABNIKOV STORITEV
ZAPOSLITVENE
REHABILITACIJE
Za ustrezno načrtovanje aktivnosti/storitev, ki bodo pripomogle
k večji opolnomočenosti
uporabnikov storitev, je pomembno, da na začetku procesa
opredelimo področja, ki so
potrebna posebne obravnave (primanjkljaji). Pri tem si lahko
pomagamo z vprašalnikom za
ugotavljanje krepitve notranje moči. Za koncept krepitve
notranje moči obstaja več različnih
definicij. Skupen jim je cilj, in sicer krepitev zmožnosti
posameznikov in skupin, da izboljšajo
svoje okoliščine in prevzamejo nadzor nad svojim življenjem.
Model krepitve notranje moči je podrobneje opisan v dosedanjih
letnih poročilih (od leta 2013
dalje) o izvedenih razvojnih nalogah »Krepitev notranje moči
uporabnikov storitev
zaposlitvene rehabilitacije«.
Model, ki ga uporabljamo na področju zaposlitvene rehabilitacije
in na njegovi osnovi
razvijamo vprašalnik, je bil razvit v okviru evropskega
raziskovalnega projekta EQUAL:
Request (2007). Zajema 6 področij: sposobnost/občutek lastne
učinkovitosti, odločanje o
samem sebi, vpliv, pomen/smisel, sodelovanje v skupini in
pozitivna identiteta/občutek o
sebi. Profil posameznika predstavlja stopnjo posamezne
komponente, kot jo zaznava
posameznik.
Slika 1: Komponente krepitve notranje moči
Komponente notranje
moči
Sposobnost
Odločanje o samem sebi
Vpliv
Pomen/ smisel
Sodelovanje v skupini
Pozitivna identiteta/ občutek o
sebi
Sposobnost/občutek lastne učinkovitosti: gre za zaupanje v
lastne sposobnosti za
uspešno izvedbo naloge. Posamezniki z visoko stopnjo zaupanja v
lastne sposobnosti si
postavljajo relativno visoke cilje in se trudijo za njihovo
realizacijo; pri delu so sistematični in
disciplinirani ter dobro razumejo svojo osebnost.
Odločanje o samem sebi: gre za avtonomno svobodo odločanja o
lastnem življenju.
Pomeni zmožnost prevzemanja učinkovitih in ključnih odločitev –
zmožnost nadzora ali
-
7
vpliva na določene situacije. Posamezniki z visoko stopnjo
samoodločanja poznajo svoje
pravice in jih lahko razložijo; nimajo težav z izražanjem
svojega mnenja; lahko sprejemajo
kreativne rešitve brez omahovanja ter verjamejo, da lahko
nadzorujejo ali vplivajo na
situacijo.
Pomen/smisel: predstavlja občutek, da so odločitve in izbire
posameznika v skladu z
njegovimi vrednotami. Gre za pomembnost, ki jo posameznik
pripisuje določenim
nalogam/aktivnostim oz. stopnjo ujemanja med značilnostmi naloge
in interesi/zmožnostmi
posameznika. Posamezniki z visoko stopnjo občutka smisla gledajo
na aktivnosti v okviru
šolanja/dela kot na zelo pomembne; vidijo delovne naloge kot
pomembne in zadovoljujoče;
na splošno radi delajo in verjamejo, da se njihovo šolanje/delo
ujema z njihovimi težnjami in
zmožnostmi.
Vpliv: predstavlja razumevanje, da naše odločitve in izbire
vplivajo na naše življenje. Gre za
vprašanje osebnega prepričanja, ali nekdo lahko vpliva na
dogajanje in rezultate. Vpliv je
nasprotje od nemoči. Posamezniki z visoko stopnjo vpliva
občutijo, da lahko sami usmerjajo
svoje vedenje v skupini/organizaciji in vplivajo na uspeh
šolanja/kariere.
Pozitivna identiteta/občutek o sebi: predstavlja sposobnost, da
se posameznik sprejme
takšnega, kot je, tudi svojo invalidnost. Gre za samozavest
oziroma za vrednost, ki jo
posameznik pripisuje samemu sebi. Ta komponenta najverjetneje
odločilno vpliva na to,
kako uspešen je posameznik pri reševanju problemov na delovnem
mestu ali v zvezi z
invalidnostjo. Posamezniki z visokim pozitivnim občutkom o sebi
imajo pozitiven pogled nase
in njihovo delovno situacijo; so realistični pri spoprijemanju s
težavami; težave ne jemljejo
kot nekaj, kar ima odločilno vlogo na njihovo življenje, in jih
ne uporabljajo kot izgovor ter
poleg dela in kariere obravnavajo tudi ostale zadeve kot
pomembne.
Sodelovanje v skupini: gre za razumevanje posameznika, da je del
skupine oziroma, da je
njegova uspešnost lahko odvisna tudi od drugih. Posamezniki z
visoko stopnjo sodelovanja
v skupini vidijo uspeh pri šolanju/karieri kot nekaj, kar je
odvisno od drugih, in vidijo potrebo
po komunikaciji in sodelovanju z drugimi; uživajo v delu z
drugimi in so pri tem uspešni;
sodelujejo v različnih skupinskih aktivnostih ter vprašajo druge
za pomoč, če jo potrebujejo,
in pomagajo drugim.
3. ANALIZA VPRAŠALNIKA »KREPITEV NOTRANJE MOČI UPORABNIKOV
STORITEV
ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE«
3.1. Metodologija in opis vzorca
Vprašalnik za merjenje krepitve notranje moči uporabnikov
storitev smo pričeli razvijati v letu
2013 na podlagi modela Vrij Baan (prva pilotna faza). Pri
oblikovanju vprašalnika so
sodelovali člani strokovnih timov in uporabniki storitev
zaposlitvene rehabilitacije. V okviru
fokusnih skupin, posebej s strokovnimi delavci in posebej z
uporabniki storitev, smo izvedli
nabor trditev in nadalje selekcionirali tiste, ki najbolj
odražajo posamezno komponento
krepitve notranje moči. Tako smo za vsako izmed 6 komponent
izbrali 10 trditev, z izjemo
zadnje, ki je obsegala 12 trditev. Približno polovica je
predstavljala pozitivno dojemanje,
polovica pa negativno. Skupno je vprašalnik za merjenje krepitve
notranje moči sestavljalo
62 trditev. Po prvi pilotni uporabi v letu 2013 smo na podlagi
ugotovitev statistične analize
preverjanja merskih karakteristik določene trditve iz
vprašalnika izvzeli, nekatere pa
-
8
spremenili. Druga različica vprašalnika tako obsega 46 trditev.
Vsaka trditev se točkuje na
petstopenjski Likertovi lestvici (1 – nikoli ne drži; 5 – vedno
drži).
Poleg trditev je vprašalnik sestavljen še iz demografskih
podatkov (spol, starost, zakonski
stan, bivanje, izobrazba, delovna doba, čas brezposelnosti,
trajanje invalidnosti, vrsta
invalidnosti, kraj bivanja, trajanje procesa ZR, status po
zaključenem procesu ZR). Širši
nabor demografski podatkov je uporaben predvsem pri evalvaciji
na skupinski ravni: pri
ugotavljanju povezanosti demografskih spremenljivk s posameznimi
komponentami notranje
moči. Demografski podatki ostajajo isti, kot so bili v prvi
različici vprašalnika.
Za vnos odgovorov iz vprašalnika smo posebej pripravili vnosnik
z navodili za vnos in
Excelovo tabelo.
Vprašalnik so v prvi pilotni fazi izpolnjevali uporabniki
storitev, ki so bili vključeni v proces
zaposlitvene rehabilitacije pri 11 izvajalcih ZR. Izpolnjevanje
je z namenom ugotavljanja
zanesljivosti vprašalnika v času (re-test metoda) potekalo
dvakrat: prvič je pri izpolnjevanju
sodelovalo 162 uporabnikov storitev, drugič, tj. tri do štiri
tedne po prvem izpolnjevanju, pa
108 uporabnikov storitev, ki smo jih upoštevali pri ugotavljanju
zanesljivosti vprašalnika.
Normativni vzorec v prvi pilotni fazi (leto 2013) je sestavljalo
162 uporabnikov storitev
(80 moških – 49 % in 82 žensk – 51 %). Starost je bila med 15 in
60 let (M = 36,13;
SD = 10,28), povprečna starost moških je bila 33,54 let (SD =
10,11) in žensk 38,56 let
(SD = 9,90).
Pri izpolnjevanju vprašalnika v drugi pilotni fazi (leto 2014)
so sodelovali uporabniki
storitev, ki so bili v proces zaposlitvene rehabilitacije
vključeni pri 13 izvajalcih ZR. Pri pilotni
uporabi ni sodeloval izvajalec ZR URI SOČA, saj za merjenje
sprememb pri krepitvi notranje
moči že uporabljajo vprašalnik Vrij Baan. Tako bi izpolnjevanje
dveh vprašalnikov pomenilo
dodatno obremenitev za uporabnike storitev in strokovne delavce,
poleg tega je bil numerus
sodelujočih uporabnikov storitev pri ostalih izvajalcih ZR pri
študiji ustrezen.
Vprašalnik so uporabniki storitev izpolnjevali ne glede na to, v
kateri fazi procesa
zaposlitvene rehabilitacije so bili v času izpolnjevanja, saj je
bil namen študije preverjanje
merskih karakteristik, ne pa tudi ugotavljanje področij krepitve
notranje moči. V drugi pilotni
fazi je ravno tako kot v letu 2013 sodelovalo 162 uporabnikov
storitev, pri tem opozarjamo,
da so sodelovali drugi uporabniki storitev kot v letu 2013.
Glede na rezultate statističnih
analiz merskih karakteristik, so uporabniki v drugi fazi
vprašalnik izpolnjevali le enkrat, kar
zadošča za ponovno preverjanje merskih karakteristik.
Stratificirano vzorčenje (tj. vzorčenje znotraj vsakega
izvajalca zaposlitvene rehabilitacije)
smo kombinirali z zaporednim (zajeti so bili vsi uporabniki
zaposlitvene rehabilitacije v
obdobju september 2013 in september 2014).
Normativni vzorec v drugi pilotni fazi (leto 2014) je
sestavljalo 162 uporabnikov storitev
(78 moških – 51 % in 75 žensk – 49 % od tistih, ki so podali
odgovor glede spola), ki so
vključeni v proces rehabilitacije pri 13 izvajalcih zaposlitvene
rehabilitacije. Starost vzorca v
drugi pilotni fazi je bila med 20 in 62 let (M = 38,00; SD =
10,25). Povprečna starost moških
je bila 37,97 let (SD = 10,73), žensk pa 38,03 let (SD =
9,80).
-
9
Analiza je pokazala dobro zanesljivost vprašalnika skozi čas
(Pearsonov koeficient korelacije
pri vseh 6 komponentah večji od 0,7), zato v drugi pilotni fazi
ponovno preverjanje
zanesljivosti s to metodo ni bilo potrebno.
Tretja pilotna faza je potekala v letu 2015, od marca 2015 do
oktobra 2015. Pri
izpolnjevanju vprašalnika je sodelovalo vseh 14 izvajalcev ZR
oziroma 236 uporabnikov
storitev. V vzorcu so nekoliko prevladovale ženske, in sicer je
sodelovalo 55,1 % oziroma
130 žensk in 44,9 % oziroma 106 moških.
V letu 2016 je sledila še četrta pilotna faza, ki je potekala od
maja do decembra 2016. Cilj
letošnje raziskave je bil zbrati podatke o zaznavanju
uporabnikov storitev glede lastne
opolnomočenosti in jih primerjati s preteklimi leti. Sodelovalo
je 154 uporabnikov pri
12 izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije. Vzorec je bil povsem
uravnoteženo sestavljen glede
na spol (74 moških in 74 žensk; 2 uporabnika pa se glede spola
nista opredelila).
Za lažjo uporabo vprašalnika in izračun rezultatov smo
vprašalnik pripravili tudi v
elektronski obliki. Sodelujoči uporabniki so vprašalnik lahko
izpolnjevali ali v elektronski
obliki ali pa v papirni obliki. Pri izpolnjevanju e-vprašalnika
so po koncu izpolnjevanja na
voljo rezultati, in sicer: zbrani demografski podatki, povprečni
rezultati po komponentah in
pajkova mreža (Slika 2). ZA skupni zbir podatkov smo pripravil
poseben vnosnik v Excelu.
Slika 2: Primer izpisa rezultatov
-
10
3.2. Rezultati raziskave
V nadaljevanju so predstavljeni demografski podatki sodelujočih,
ki so v raziskavi sodelovali
v letu 2016. Navedeni rezultati tako ne predstavljajo
značilnosti populacije, ampak samo
skupine uporabnikov, ki so sodelovali v raziskavi. Ker niso vsi
uporabniki odgovorili na
vprašanja o demografskih podatkih, navajamo pri posamezni
postavki tudi število
sodelujočih (N = …).
Zakonski stan (N = 147): prevladujejo samski udeleženci (57,8 ),
nekaj manj je udeležencev,
ki živijo v (izven)zakonski skupnosti (42,2 %).
Bivanje (N = 141): največ sodelujočih uporabnikov živi s starši
in/ali brati/sestrami (43,3 %) ali
pa s partnerjem/zakoncem in/ali otroki (40,4 %).
Dokončana izobrazba (N = 151): največ jih je dokončalo srednjo
šolo (32,5 %) in srednjo
poklicno šolo (21,9 %). Sledijo udeleženci z dokončano osnovno
šolo (14,6 %) in nižjo
poklicno šolo (12,6 %). Najmanj je uporabnikov, ki so dokončali
višjo strokovno šolo (1,3 %),
ki imajo nedokončano osnovno šolo (3,3 %) in imajo narejeno
osnovno šolo s prilagojenim
programom (4,0 %). Visoko strokovno ali univerzitetno
izobraževanje je zaključilo 9,9 %
udeležencev. V izbranem vzorcu ni bilo nobenega, ki bi imel
zaključeno katero od oblik
podiplomskega izobraževanja.
Delovna doba (N = 152): dobra tretjina udeležencev je brez
delovne dobe (23,0 %) ali pa jo
imajo manj kot eno leto (14,5 %). Največ udeležencev je
pridobilo od 1 do 7 let delovne dobe
(30,3 %), sledijo udeleženci z od 8 do 14 let delovne dobe (15,1
%), najmanj pa je
udeležencev, ki so pridobili več kot 15 let delovne dobe3.
Trajanje brezposelnosti (N = 149): v času raziskave 13,0 %
udeležencev še ni bilo
zaposlenih; največ udeležencev (24,2 %) je bilo brezposelnih več
kot 6 let, od 5 do 6 let je
3 od 15 do 21 let delovne dobe = 6,6 %
od 29 do 37 let delovne dobe =5,9 %
od 22 do 28 let delovne dobe = 4,6 %
-
11
bilo 20,1 %, od enega do dveh let 19,5 % udeležencev, od 3 do 4
let je bilo brezposelnih
14,8 %, manj kot 1 leto pa 8,1 % udeležencev.
Trajanje invalidnosti (N = 144): več kot dve tretjini
udeležencev je invalidnost pridobilo v
odrasli dobi (70,1 %), ostalih 29,9 % pa ob rojstvu oziroma
zgodnjem otroštvu.
Vrsta invalidnosti (N = 133): največ udeležencev v vzorcu
predstavlja oseb z gibalno
oviranostjo (28,6 %), sledijo udeleženci s težavami v duševnem
zdravju (22,6 %). Nadalje so
zastopani udeleženci z gluhoto/naglušnostjo (6,8 %), še nekoliko
manj je udeležencev z
motnjami v duševnem razvoju (5,3 %). Več različnih invalidnosti
navaja 16,5 % udeležencev.
Kraj bivanja: največ udeležencev (53,6 %) prihaja iz manjših
mest (do 10.000 prebivalcev),
25,4 % jih je iz večjih mest (nad 10.000 prebivalcev), 21,0 % pa
iz Ljubljane in Maribora.
3.3. Analiza vprašalnika za merjenje krepitve notranje moči
uporabnikov storitev
zaposlitvene rehabilitacije
Na podlagi analize ugotavljamo, da sodelujoči uporabniki
storitev v povprečju ocenjujejo
svojo notranjo moč kot srednje visoko (povprečna ocena je
3,67)4.
V povprečju je najvišje ocenjena komponenta »vpliv«, in sicer s
povprečno oceno 3,90, kar
pomeni, da udeleženci menijo, da njihove odločitve in izbire
precej vplivajo na njihova
življenja.
Ostale komponente si sledijo od najvišje ocenjene komponente
»odločanje o samem
sebi« (3,62), ki ji sledijo komponente »smisel/pomen« (3,53) in
»sposobnost / občutek lastne
učinkovitosti« (3,52), kot najnižje ocenjeni pa sta komponenti
»pozitiven občutek o sebi«
(3,40) in »sodelovanje v skupini« (3,34).
Tabela 1: Povprečne ocene po posameznih komponentah krepitve
notranje moči
Komponenta Rezultat – povprečna ocena
Sposobnost/občutek lastne učinkovitosti 3,52
Odločanje o samem sebi 3,62
Smisel/pomen 3,53
Vpliv 3,90
Pozitiven občutek o sebi 3,40
Sodelovanje v skupini 3,34
SKUPNO 3,67
3.1. Statistična značilnost razlik glede na demografske podatke
po posameznih
komponentah
Preverjali smo statistično značilnost razlik glede na
demografske podatke sodelujočih
uporabnikov storitev po posameznih komponentah krepitve moči.
Slednje smo opravili z
4 podrobnejši opisi posameznih komponent krepitve moči so v
poglavju 1. Model krepitve notranje moči
uporabnikov storitev zaposlitvene rehabilitacije
-
12
Mann-Whitneyjevimi in Kruskal-Wallisovimi testi za
neparametrične vzorce, saj se podatki ne
porazdeljujejo normalno, v programskem okolju SPSS.
Glede na krepitev notranje moči v celoti (in ne po posameznih
komponentah) se
statistično značilne razlike pojavljajo pri starosti in bivanju
– bolj opolnomočeni se
počutijo uporabniki v starostni skupini od 30 do 39 let in
tisti, ki živijo s partnerjem
in/ali otroci.
Statistično značilne razlike so se pokazale glede:
spola, in sicer imajo moški v primerjavi z ženskami nižji
rezultat pri komponenti
»vpliv«, kar pomeni, da imajo slabši občutek, da lahko sami
usmerjajo svoje vedenje ter
vplivajo na uspeh pri zaposlovanju oz. delu.
Tabela 2: Statistično značilne razlike po spolu
Rezultat – povprečna ocena
Komponenta MOŠKI ŽENSKE
Sposobnost/občutek lastne učinkovitosti 3,55 3,50
Odločanje o samem sebi 3,63 3,64
Smisel/pomen 3,65 3,69
Vpliv 3,96 4,21
Pozitiven občutek o sebi 3,60 3,55
Sodelovanje v skupini 3,58 3,51
SKUPNO 3,66 3,68
delovne dobe – glede na delovno dobo se kažejo statistično
značilne razlike pri
komponenti »vpliv«. Uporabniki z 1 do 7 let delovne dobe v
primerjavi s tistimi, ki imajo
od 8 do 14 ter s tistimi, ki imajo od 22 do 28 let delovne dobe,
v večji meri zaznavajo, da
sami usmerjajo svoja življenja. Podobno velja tudi za skupine
uporabnikov, ki so brez
delovne dobe, imajo manj kot 1 leto delovne dobe in med 15 in 21
let delovne dobe, da
v večji meri zaznavajo, da sami usmerjajo svoja življenja v
primerjavi s skupino oseb, ki
imajo od 22 do 28 let delovne dobe. Drugih razlik med skupinami
pa ni bilo moč zaznati.
Tabela 3: Statistično značilne razlike po delovni dobi
Rezultat – povprečne ocene
Komponenta Brez DD < 1 leto 1 – 7 let 8 – 14
let 15 – 21
let 22 – 28
let 29 – 37
let
Sposobnost/občutek lastne učinkovitosti 3,48 3,58 3,53 3,58 3,39
3,53 3,56
Odločanje o samem sebi 3,61 3,69 3,71 3,39 3,71 3,50 3,76
Smisel/pomen 3,57 3,97 3,64 3,60 3,64 3,53 3,78
Vpliv 4,06 4,14 4,28 3,86 4,13 3,53 4,03
Pozitiven občutek o sebi 3,57 3,73 3,63 3,53 3,47 3,25 3,53
Sodelovanje v skupini 3,58 3,83 3,51 3,52 3,41 3,27 3,31
SKUPNO 3,64 3,82 3,72 3,58 3,62 3,44 3,66
-
13
vrste invalidnosti – glede na vrsto invalidnosti se statistično
značilne razlike pojavljajo
pri komponentah »smisel/pomen« in »vpliv«. Uporabniki z
možganskimi poškodbami
imajo dosti manjši občutek, da so odločitve in njihove izbire v
skladu z njihovimi
vrednotami kot pa gibalno ovirani, slepi in slabovidni,
uporabniki s težavami v duševnem
zdravju ter uporabniki s kombiniranimi motnjami. Podobno velja
za gluhe in naglušne
uporabnike, ki imajo dosti manjši občutek, da so odločitve in
njihove izbire v skladu z
njihovimi vrednotami kot pa gibalno ovirani, uporabniki s
težavami v duševnem zdravju,
slepi in slabovidni ter uporabniki s kombiniranimi motnjami.
Uporabniki z možganskimi
poškodbami imajo večji občutek, da lahko sami usmerjajo svoje
vedenje v skupini kot pa
uporabniki z motnjami v duševnem zdravju. Gibalno ovirani
uporabniki in uporabniki z
mišično-skeletnimi boleznimi bolj zaupajo v lastne sposobnosti
kot pa osebe s težavami
v duševnem zdravju.
Tabela 4: Statistično značilne razlike po vrsti invalidnosti
Rezultat – povprečne ocene5
Komponenta gib. ovir.
možg. pošk
Miš-skel
TDZ SS G/nagl MDR komb ost
Sposobnost/občutek lastne učinkovitosti 3,59 3,66 3,89 3,66 3,79
3,16 3,43 3,23 3,40
Odločanje o samem sebi 3,65 3,85 4,09 3,76 3,45 3,44 3,46 3,43
3,59
Smisel/pomen 3,67 2,97 3,82 3,69 4,19 3,29 3,67 3,68 3,48
Vpliv 4,19 4,40 4,07 4,10 4,33 3,76 3,82 3,93 4,05
Pozitiven občutek o sebi 3,62 3,69 3,64 3,60 3,63 3,42 3,59 3,21
3,73
Sodelovanje v skupini 3,60 3,28 3,97 3,52 3,77 3,17 3,57 3,44
3,42
SKUPNO 3,72 3,64 3,91 3,72 3,86 3,37 3,59 3,49 3,61
trajanja invalidnosti – glede na trajanje invalidnosti se
statistično značilne
razlike pojavljajo pri komponentah »odločanje o samem sebi«.
Uporabniki, ki
so postali invalidi že v odrasli dobi, v večji meri verjamejo,
da lahko
nadzorujejo in vplivajo na situacijo ter nimajo tolikšnih težav
z izražanjem
svojega mnenja kot pa tisti uporabniki, ki so invalidi že od
rojstva.
5 gib. ovir – gibalna oviranost
možg. pošk. – možganska poškodba
miš-skel – mišično-skeletne bolezni
TDZ – težave z duševnim zdravjem
SS – slepi in slabovidni
G/nagl – gluhi in naglušni
MDR – motnje v duševnem razvoju
komb – kombinirane motnje
ost - ostalo
-
14
Tabela 5: Statistično značilne razlike po trajanju
invalidnosti
Rezultat – povprečne ocene
Komponenta Invalid od rojstva Invalid v odrasli dobi
Sposobnost/občutek lastne učinkovitosti 3,43 3,56
Odločanje o samem sebi 3,51 3,70
Smisel/pomen 3,67 3,68
Vpliv 4,00 4,11
Pozitiven občutek o sebi 3,63 3,58
Sodelovanje v skupini 3,51 3,57
SKUPNO 3,63 3,70
Nadalje je analiza pokazala, da se statistično značilne razlike
ne pojavljajo pri preostalih
demografskih spremenljivkah:
starost
Tabela 6: Statistično značilne razlike po starosti
Rezultati – povprečne ocene
Komponenta do 29 let 30–39 let 40–49 let 50 in več
Sposobnost/občutek lastne učinkovitosti 3,53 3,57 3,54 3,43
Odločanje o samem sebi 3,72 3,58 3,61 3,62
Smisel/pomen 3,74 3,61 3,61 3,68
Vpliv 4,07 4,18 4,02 3,96
Pozitiven občutek o sebi 3,75 3,58 3,53 3,38
Sodelovanje v skupini 3,65 3,53 3,58 3,28
SKUPNO 3,74 3,67 3,65 3,56
zakonski stan
Tabela 7: Statistično značilne razlike po zakonskem stanu
Rezultat – povprečne ocene
Komponenta Samski Živeči v partnerstvu
Sposobnost/občutek lastne učinkovitosti 3,47 3,63
Odločanje o samem sebi 3,58 3,72
Smisel/pomen 3,67 3,68
Vpliv 4,03 4,17
Pozitiven občutek o sebi 3,55 3,64
Sodelovanje v skupini 3,54 3,54
SKUPNO 3,64 3,73
-
15
zakonski skupnosti
Tabela 8: Statistično značilne razlike po bivanjskem statusu
Rezultat – povprečne ocene
Komponenta Živi sam Partner/otroci Prvotna družina
Sposobnost/občutek lastne učinkovitosti 3,44 3,63 3,46
Odločanje o samem sebi 3,61 3,71 3,52
Smisel/pomen 3,63 3,66 3,67
Vpliv 4,12 4,20 4,01
Pozitiven občutek o sebi 3,56 3,60 3,54
Sodelovanje v skupini 3,64 3,52 3,57
SKUPNO 3,67 3,72 3,63
izobrazba
Tabela 9: Statistično značilne razlike po izobrazbi
Rezultat – povprečne ocene6
Komponenta OŠ PP
Ned. OŠ
OŠ NPŠ SPŠ SŠ VSŠ UNIV SPECMAG/ DOKT
Sposobnost/občutek lastne učinkovitosti 3,95 2,97 3,28 3,49 3,54
3,59 3,93 3,61 /
Odločanje o samem sebi 3,79 3,20 3,57 3,54 3,63 3,72 3,75 3,55
/
Smisel/pomen 4,29 3,43 3,57 3,73 3,59 3,66 4,29 3,55 /
Vpliv 4,19 3,97 3,97 3,95 4,23 4,08 4,43 4,06 /
Pozitiven občutek o sebi 4,00 3,18 3,47 3,75 3,63 3,53 3,56 3,48
/
Sodelovanje v skupini 3,98 3,50 3,25 3,52 3,55 3,63 3,75 3,48
/
SKUPNO 4,03 3,37 3,52 3,66 3,70 3,70 3,95 3,62 /
6 OŠ PP – Osnovna šola s prilagojenim programom
Ned. OŠ – Nedokončana osnovna šola
OŠ – osnovna šola
NPŠ – nižja poklicna šola
SPŠ – srednja poklicna šola
SŠ – srednja šola
VŠ – višja strokovna šola
UNIV. – visoka strokovna/univerzitetna izobrazba
-
16
trajanje brezposelnosti
Tabela 10: Statistično značilne razlike po trajanju
brezposelnosti
Rezultat – povprečne ocene
Komponenta Nikoli
zaposlen < 1 leto
1 – 2 leti
3 – 4 leta
5 – 6 let Nad 6
let
Sposobnost/občutek lastne učinkovitosti 3,67 3,51 3,41 3,58 3,39
3,65
Odločanje o samem sebi 3,75 3,60 3,57 3,66 3,54 3,65
Smisel/pomen 3,68 3,48 3,51 3,92 3,63 3,77
Vpliv 4,11 3,86 3,94 4,22 4,07 4,17
Pozitiven občutek o sebi 3,71 3,50 3,54 3,58 3,40 3,70
Sodelovanje v skupini 3,83 3,63 3,39 3,50 3,44 3,56
SKUPNO 3,79 3,60 3,56 3,74 3,58 3,75
kraj bivanja
Tabela 11: Statistično značilne razlike po kraju bivanja
Rezultat – povprečne ocene
Komponenta LJ in MB Večja mesta Manjša mesta
Sposobnost/občutek lastne učinkovitosti 3,59 3,60 3,48
Odločanje o samem sebi 3,56 3,71 3,59
Smisel/pomen 3,68 3,64 3,69
Vpliv 4,16 4,20 3,98
Pozitiven občutek o sebi 3,41 3,72 3,57
Sodelovanje v skupini 3,39 3,77 3,46
SKUPNO 3,63 3,78 3,63
-
17
3.2. Primerjava rezultatov, dobljenih v letu 2015 in 2016
Zanimalo nas je, ali je med izbranima letoma 2015 in 2016 prišlo
do razlik oziroma odstopanj
v rezultatih vprašalnika. V nadaljevanju predstavljamo tabelo s
povprečnimi vrednostmi
komponent vprašalnika po posameznemu letu.
Tabela 12: Povprečne ocene po posameznih komponentah krepitve
notranje moči po
posameznih letih
Komponenta Rezultat – povprečna ocena
2015 2016
Sposobnost/občutek lastne učinkovitosti 3,60 3,52
Odločanje o samem sebi 3,66 3,62
Smisel/pomen 3,66 3,53
Vpliv 4,06 3,90
Pozitiven občutek o sebi 3,61 3,40
Sodelovanje v skupini 3,68 3,34
SKUPNO 3,71 3,67
Kot lahko vidimo iz tabele, je v obeh letih najbolj izražena
komponenta notranje moči
uporabnikov zaposlitvene rehabilitacije »vpliv«, medtem ko med
drugimi komponentami med
posameznima letoma prihaja do razlik. Razlike smo ugotavljali s
pomočjo
neparametričnega testa Mann-Whitney, saj se podatki ne
porazdeljujejo normalno. Ugotovili
smo, da prihaja do statistično značilnih razlik med komponentama
»pozitiven občutek o
sebi« in »sodelovanje v skupini«. Do razlik je morda prišlo
zaradi bodisi dela izvajalcev
zaposlitvene rehabilitacije z uporabniki storitev bodisi zaradi
uporabnikov storitev samih (ena
"generacija" uporabnikov se lahko zelo razlikuje od druge
"generacije" uporabnikov, kar je
razvidno tudi iz razlik glede na demografske značilnosti
uporabnikov iz leta 2015 in iz leta
2016). Na podlagi omenjenih razlik moramo žal zaključiti, da
vzorca med seboj nista
primerljiva.
-
18
4. ZAKLJUČEK IN PREDLOGI
Na podlagi vseh štirih pilotnih študij zaključujemo, da je
vprašalnik primeren za praktično
uporabo. Tudi po četrti pilotni fazi ugotavljamo, da je
vprašalnik uporaben kot podporni
instrument pri delu z uporabniki storitev na individualni ravni
oz. da se ugotovitve lahko
povezuje in preverja z ostalimi ugotovitvami, ki jih strokovni
delavci pridobijo tekom obravnav
z različnimi vprašalniki, testiranji in razgovori z uporabniki
storitev. Poleg spremljanja
področja na individualni ravni lahko spremljamo tudi rezultate
na skupinski ravni, kar
pripomore pri razvijanju programa oziroma izvajanju storitev
zaposlitvene rehabilitacije.
Ugotavljamo, da uporabniki storitev, ki so sodelovali v
raziskavi, lastno opolnomočenost v
povprečju ocenjujejo srednje visoko (povprečna ocena je 3,67).
Med posameznimi
komponentami je v povprečju najvišje ocenjena komponenta
»vpliv«, in sicer s povprečno
oceno 3,90, kar pomeni, da udeleženci menijo, da njihove
odločitve in izbire precej vplivajo
na njihova življenja.
Ostale komponente si sledijo od najvišje ocenjene »odločanje o
samem sebi« (3,62),
»sposobnost/občutek lastne učinkovitosti« (3,53) in
»smisel/pomen« (3,52), do najnižjih
»pozitiven občutek o sebi« (3,40) in »sodelovanje v skupini«
(3,34).
Glede na krepitev notranje moči v celoti (in ne po posameznih
komponentah) se statistično
značilne razlike pojavljajo pri starosti in bivanju – bolj
opolnomočeni se počutijo
uporabniki v starostni skupini od 30 do 39 let in tisti, ki
živijo s partnerjem in/ali otroci.
Rezultati se ne razlikujejo glede na leto 2015.
Rezultati po posameznih komponentah pa kažejo, da so moški manj
opolnomočeni glede
odločitev in izbir del, ki so v skladu z njihovimi sposobnostmi
in zmožnostmi oziroma imajo
slabši občutek, da lahko sami usmerjajo svoje vedenje ter
vplivajo na uspeh pri zaposlovanju
oz. delu (komponenta vpliv). Do enakih ugotovitev smo prišli
tudi v letu 2015.
Statistično značilne razlike se kažejo še glede delovne dobe, in
sicer uporabniki z manj leti
delovne dobe (od 1 do 7 let) v večji meri zaznavajo, da sami
urejajo oziroma usmerjajo svoja
življenja in vplivajo na uspeh pri reševanju zaposlitvene
problematike (komponenta vpliv).
Glede vrste invalidnosti imajo uporabniki z možganskimi
poškodbami dosti manjši občutek,
da so odločitve in njihove izbire v skladu z njihovimi
vrednotami (komponenta smisel/pomen)
kot pa gibalno ovirani, slepi in slabovidni, uporabniki s
težavami v duševnem zdravju ter
uporabniki s kombiniranimi motnjami. Podobno velja za gluhe in
naglušne uporabnike, ki
imajo dosti manjši občutek, da so odločitve in njihove izbire v
skladu z njihovimi vrednotami
(komponenta smisel/pomen) kot pa gibalno ovirani, uporabniki s
težavami v duševnem
zdravju, slepi in slabovidni ter uporabniki s kombiniranimi
motnjami. Uporabniki z
možganskimi poškodbami imajo večji občutek, da lahko sami
usmerjajo svoje vedenje v
skupini (komponenta vpliv) kot pa uporabniki z motnjami v
duševnem zdravju. Gibalno
ovirani uporabniki in uporabniki z mišično-skeletnimi boleznimi
bolj zaupajo v lastne
sposobnosti (komponenta sposobnost/občutek lastne učinkovitosti)
kot pa osebe s težavami
v duševnem zdravju.
Glede trajanja invalidnosti se statistično značilne razlike
pojavljajo pri komponenti
odločanje o samem sebi – uporabniki, ki so postali invalidi v
odrasli dobi, v večji meri
-
19
verjamejo, da lahko nadzorujejo in vplivajo na situacijo ter
nimajo tolikšnih težav z
izražanjem svojega mnenja kot pa tisti uporabniki, ki so
invalidi že od rojstva.
Statistično značilne razlike se v primerjavi z letom 2015 ne
pojavljajo pri več demografskih
spremenljivkah, in sicer se v letu 2015 niso pojavljale pri
spremenljivkah trajanje
brezposelnosti in trajanje invalidnosti, v letu 2016 pa se ne
pojavljajo pri spremenljivkah
starost, zakonski stan, bivanje, izobrazba, trajanje
brezposelnosti in kraj bivanja.
Za učinkovitejšo rabo vprašalnika so v naslednjih letih smiselne
še naslednje aktivnosti:
o normiranje vprašalnika za različne podskupine ciljne
populacije (spol, starost,
izobrazba) bi omogočilo primerjavo in vrednotenje rezultatov
posameznikov in
skupin/populacij, ki jim posamezniki pripadajo, saj so le na ta
način njihovi rezultati
sploh smiselni. Ker je določanje norm dolgotrajnejši proces,
bomo zbirali podatke
vsaj še dve leti. V letošnjem letu smo primerjali skupino
sodelujočih iz leta 2015 in
2016; ugotovili smo, da je v obeh letih najbolj izražena
komponenta notranje moči
uporabnikov zaposlitvene rehabilitacije »vpliv«, medtem ko med
drugimi
komponentami med posameznima letoma prihaja do razlik. Ugotovili
smo, da
prihaja do statistično značilnih razlik med komponentama
»pozitiven občutek o sebi«
in »sodelovanje v skupini«, kar pomeni, da vzorca med seboj
nista primerljiva. Tako
bomo z zbiranjem podatkov nadaljevali še v letu 2017.
o priprava krajše različice vprašalnika: ker je med uporabniki
veliko uporabnikov z
nižjimi kognitivnimi sposobnostmi, je smiselna uporaba manj
zahtevnih vprašalnikov.
S tem tudi sledimo načelu, da se vse informacije uporabnikom
poda na njim razumljiv
oziroma dostopen način.
o priprava in standardizacija priročnika (navodila za uporabo
modela krepitve notranje
moči in uporabo vprašalnika ter za vrednotenje, smernice za delo
po posameznih
področjih krepitve moči – zbir vaj za krepitev moči po
posameznih komponentah
krepitve moči) ter usposabljanje strokovnih delavcev.