-
20 @ivljenje in tehnika • april 2000
Po dobrih dveh letih so se zamisli in `elje~lanov ljubljanskega
Astronavtsk -raketar-skega kluba Vladimir Komarov uresni~ile.
Nauradno povabilo Vladimira [atalova, direktorjamednarodne
vesoljske {ole (MK[) iz Bajkonu-ra, imenovane po konstruktorju
raket in akade-miku Vladimiru N. ^elomeju, je novembra laniprva
slovenska delegacija strokovnjakov za as-tronavtiko in raketarstvo
obiskala vesoljskosredi{~e Bajkonur v Kazahstanu. V mestu
Baj-konur, ki je od ruske prestolnice oddaljeno2100 km, smo se
udele`ili mednarodne znans-tvenoprakti~ne konference na temo
Raketnomodelarstvo v letalsko-vesoljskem izobra`eva-nju mladih, dva
na{a ~lana pa sta sodelovala tu-di z referati: Klemen Bu~ar je
predaval o reak-tivnem pogonu, Simon Zajc pa o uporabi ra~u-nalnika
za pripravo internetnih strani v astro-navtiki in tridimenzionalnem
ra~unalni{kemmodeliranju vesoljskih plovil na primeru prvekitajske
vesoljske ladje. Avtorja sta za referataprejela pisno
priznanje.
Med enotedenskim bivanjem v Bajkonurusmo se dvakrat odpravili na
o`je podro~je koz-modroma, kjer smo najprej obiskali
legendarni»Gagarinov {tart« – izstrelitveno plo{~ad {t. 2,s katere
je 12. aprila 1961 v vesolje poletel pr-vi kozmonavt Jurij Gagarin
(@IT 1998/4, str.24), in muzej na kozmodromu. Med drugimobiskom
vesoljskega sredi{~a smo se sprehodi-li ~ez izstrelitveno plo{~ad
{t. 250, s katere je15. maja 1987 poletela v vesolje raketa
energi-ja z velikanskim voja{kim laserskim satelitomPoljus (te~aj),
obiskali {tartni kompleks, na ka-terem sestavljajo in izstreljujejo
ukrajinske no-
silne rakete zenit-2, nekdanje najbolj varovanovoja{ko sredi{~e,
kjer so preizku{ali medcelin-ske balisti~ne rakete, ter
izstrelitveno plo{~ad,na kateri je pri{lo 24. oktobra 1960 do
najve~jenesre~e v zgodovini raketne tehnike. Zaradipred~asnega
v`iga druge stopnje voja{ke rake-te R-16 je umrlo 116 raketnih
strokovnjakov.
Na prostem smo si ogledali {e preizkusnomaketo vesoljskega
raketoplana vrste buran tervstopili v monta`no-preizkusno zgradbo
(MIK)Raketno-vesoljske dru`be Energija, kjer smo sikot najve~jo
posebnost od blizu ogledali nosil-no raketo energija in ruski
vesoljski raketoplanBuran (TIM 1998/99, {t. 1, str. 2–6), ki je
preddobrimi enajstimi leti (15. 11. 1988) izvedel sa-modejni polet
in pristanek brez posadke.
Kot simbolno dejanje je 8. novembra ob za-klju~ku konference na
raketarskem mitingu s{portnega stadiona Desetletje v Bajkonuru
uspe-{no poletela tudi dvostopenjska modelarska rake-ta Slovenija,
ki so jo izdelali ~lani na{ega kluba.
V tem ~asu je bila predvidena tudi izstrelitevvesoljske nosilne
rakete, ki pa je zaradi takrat-ne kazahstanske prepovedi
izstrelitev vesolj-skih raket ostala eden neizpolnjenih ciljev
na{eodprave. Razse`na srednjeazijska dr`ava, ki jepo razpadu
Sovjetske zveze leta 1991 »podedo-vala« kozmodrom, je lani zaradi
dveh neuspe-lih poskusov izstrelitve rakete proton-K dva-krat
za~asno prepovedala vse nadaljnje izstreli-tve te rakete in prav v
~asu na{ega obiska tamni bilo nobenih tovrstnih izstrelitev. Prva
nesre-~a je bila julija, naslednja z enakim izidom padva dni pred
na{im odhodom na Bajkonur. Oba-krat se je nosilna raketa kmalu po
{tartu zru{ila
Kozmodrom BajkonurMed enim izmed obiskov moskovskega Doma
ustvarjalnostimladih oziroma sekcije raketnega modelarstva, ki jo
vodiVladimir Minakov, s katerim sodelujem `e najmanj dvedesetletji,
se mi je ob ogledu videoposnetkov njegovega obiskaBajkonura ter
izstrelitev raket sojuz in proton porodila ideja ostrokovni
ekskurziji na Bajkonur. »Menim, da tak obisk zdaj nebi bil ve~
nemogo~,« je na moje presene~enje tedaj pritrdilVladimir, sicer
predsednik ruske zveze raketnih modelarjev.
Jo`e ^uden
Ve s o l j s k a t e h n i k a
-
21april 2000 • @ivljenje in tehnika
na sicer redko naseljeno stepsko obmo~je. [tar-te raket sojuz in
zenit so kasneje spet dovolili,{tarte protonov pa {ele po natan~ni
preiskavivzrokov padca rakete. Rusi so morali pristati tu-di na
pla~ilo od{kodnine Kazahstanu za zadnjonesre~o v vi{ini 370.000
dolarjev.
KOZMODROM BAJKONUR DANESKozmodrom se na povr{ini pribli`no
7360
km2 razprostira severno od reke Sir Darje vosrednjem delu
pokrajine Kizil Orda v Kazah-stanu, 380 km jugoza-hodno od starega
mestaBajkonur ali natan~nejekakih 50 km severno odvasi in
`elezni{ke posta-je Tjuratam oziromabli`njega mesta, ki se jesprva
imenovalo Zarja,od leta 1958 Leninsk inpo letu 1995 kon~noBajkonur.
Gradnja koz-modroma se je za~ela12. januarja 1955, ko sona
`elezni{ko postajoTjuratam v kazahstanskopolpu{~avo prispeli
prvivoja{ki zemljemerci ingradbinci ter postavili{otorsko naselje.
[tevilnidelavci so kar nekaj ~asamislili, da bodo gradili
velikanski stadion, saj je bilo razumljivo, da seje gigantski
projekt rojeval v strogi tajnosti.Kmalu pa je postalo jasno, da bo
od tod vodilapot v vesolje, zato so ga graditelji pogosto ome-njali
kot Zvezdograd.
Bli`nji Leninsk je zrasel izklju~no kot pod-pora kozmodromu.
[tevilo prebivalcev je hitronara{~alo. Na za~etku sploh niso
nameravalizgraditi mesta, saj so menili, da bodo na koz-modromu
slu`ile le voja{ke osebe, in {e to le zakraj{i ~as, toda slu`bujo~i
so se najpogosteje iz
Preizkusna maketa vesoljskega raketoplana buran, na kateri so
izvajali razli~ne dinami~ne obremenitve.Enako kot vesoljsko plovilo
Buran je tudi ta oblo`ena s toplotnoza{~itnimi plo{~icami.
^lani ARK V. M. Komarov na plo{~adi, s katere je poletel v
vesoljeprvi vesoljec Gagarin. Rampa, ki je bila sprva na~rtovana za
desetizstrelitev, jih ima danes za seboj `e pribli`no {tiristo. Od
leve stojijo:Jo`e Ficko, vodja slovenske delegacije Vojko Kogej,
direktor MK[Vladimir [atalov, Jo`e ^uden, Anton [ijanec in Marjan
^uden; vsprednji vrsti sta Simon Zajc in Klemen Bu~ar.
Avtor prispevka ob vesoljskem raketoplanu Buran v
monta`nopreizkusni zgradbi (MIK) Energije. Le redkim gostom se je
popomo`nem stopni{~u dovoljeno povzpeti do raketoplana na
nosilniraketi energija, ki se nahaja v le`e~em polo`aju.
-
22 @ivljenje in tehnika • april 2000
~istega idealizma vedno znova prijavljali zaopravljanje del. Ne
smemo pozabiti, da v os-trem celinskem podnebju vladajo tam
ekstrem-ne klimatske razmere. Temperature, ki poletipresegajo tudi
40 °C, se pozimi spustijo za sko-raj enako vrednost pod ledi{~e.
Toda {tevilnizanesenjaki so vztrajali, za njimi so pri{le nji-hove
dru`ine in tam tudi ostale. Mnogi sovztrajali na za~asnih delovnih
nalogah po dvaj-set let in ve~, nekateri so v Bajkonuru ostali
zavedno. Z leti se je mesto razvijalo, pridobilo jevso potrebno
infrastrukturo, zgrajene so bileupravne zgradbe, po{ta, {ole,
bolni{nice, vrtci,tovarne, trgovine, kulturne ustanove,
kinodvo-rane ter hoteli.
V mestu je bilo ves ~as – danes {e posebej –~utiti dvojnost:
civilnega in voja{kega, dvehkultur (ruske in kaza{ke) ter dveh
razli~nihmestnih uprav. Redkim tujim obiskovalcem ta-koj pritegneta
pozornost dve razli~ni policiji, kina ulicah mesta skrbita za red
in urejata pro-met. Po razpadu Sovjetske zveze, ko je
zibelkasovjetske kozmonavtike ostala na tujem ozem-lju zdaj
neodvisnega Kazahstana, so se nas-protja med obema kulturama, ki
nikoli nista za-res za`iveli druga z drugo, {e okrepila. Enastran
ovira dobavo elektri~ne energije in ogre-vanja, druga pa zamuja s
pla~ilom najemnine zaozemlje, na katerem se razprostira kozmodrom.S
podpisom meddr`avne pogodbe 20. 12. 1994je Rusija najela velikansko
obmo~je (v velikostitretjine Slovenije), na katerem se nahaja
koz-
modrom, za obdobje 20 let – z mo`nostjo po-dalj{anja najemne
pogodbe. Letna najemninaKazahstanu zna{a 115 milijonov
dolarjev.
Zaradi onesna`enosti okolja, ki je povezanoz umiranjem bli`njega
Aralskega jezera (@IT1992/6, str. 22), je vse bolj ogro`eno
tudizdravje Bajkonurcev, ki `ivijo v vse prej kotnormalnih
razmerah. Problem pitne vode v me-stu je zelo `go~, saj vodo v~asih
{e vedno ~rpa-jo neposredno iz reke Sir Darje. Ponekod iz
do-trajanih cevovodov pogosto te~e rde~kastorjavavoda, v kateri je
udobja vajenemu zahodnjakusprva neprijetno ̀ e umivanje in kopanje,
kaj {e-le, da bi jo upal piti. Menda si zahodni strokov-njaki
(Italijani, Francozi in Ameri~ani), ki v ok-viru vesoljskega
sodelovanja z ruskimi partner-ji delajo in bivajo v Bajkonuru,
pustijo celo zaosebno higieno posebej dova`ati vodo. Nasta-njeni so
v popolnoma novem sodobnem hoteluSputnik, ki s svojo zunanjostjo in
urejeno oko-lico tudi sicer izstopa iz sivine okolja. Sicer paje
mesto prav neverjetno poraslo z drevjem ingrmi~evjem, ki so ga
zasadili tamkaj{nji prebi-valci. Pravijo, da je moral vsak
prebivalec skr-beti za eno drevo in ga zalivati, da je uspevalo
vneugodnih polpu{~avskih razmerah. V parkihje med drevjem videti
pravi splet tik pod povr-{ino speljanih vodovodnih cevi,
namenjenihnamakanju rastlinja.
Prebivalci so se `e sprijaznili z nenehnimiredukcijami
elektrike, ki jo v mestu izmeni~noizklju~ijo polovici mesta to~no
vsaki dve uri (z
Z nespametnimi politi~nimi odlo~itvami,ki datirajo {e v zgodnja
60. leta, ko so veli-kanske koli~ine vode iz povodij rek Sir
Darjein Amu Darje zaradi namakanja z mre`o ka-nalov preusmerili na
bomba`na polja Uzbe-kistana, so nekdanji sovjetski oblastniki
pov-zro~ili ekolo{ko katastrofo neslutenih razse`-nosti. Reki, ki
sta od nekdaj napajali Aralskojezero, nista ve~ zmogli opravljati
te narav-ne vloge in neko~ velikansko jezero je za~e-lo usihati,
njegova obala pa se vsako letopremakne za nekaj kilometrov. Za njo
ostajapresu{eno dno s slano prstjo (rus. solon~ak),ki ni uporabna
za nobeno obliko poljedels-tva. Nekdanje pristani{~e in ribi{ko
mestoAralsk na severu je zdaj od jezera oddalje-no skoraj 100 km!
Proces so zadnja leta si-cer nekoliko upo~asnili, vendar je
nastala{koda nepopravljiva. Mnogi strokovnjaki na-povedujejo, da bo
jezero kmalu popolnoma
izginilo. @e leta 1990 se je zaradi zni`eva-nja gladine dokon~no
prepolovilo. Mo~no seje pove~ala slanost jezerske vode, zaradi
~e-sar so izumrle {tevilne ribje vrste in rastlinstvov obalnih
predelih. Izredno zmanj{anje vod-ne mase in kr~enje jezera je
popolnoma spre-menilo podnebne razmere v {ir{em okoli{u.Prej skoraj
neznani pe{~eni viharji zdaj po-gosto pusto{ijo po `e tako
nerodovitni stepi,sol, ki jo vetrovi dvigujejo s posu{enega
je-zerskega dna, pa neusmiljeno razjeda vse,kar je tod zgradil
~lovek. To je tudi poglavitnivzrok, da na obmo~ju kozmodroma
pro~eljazgradb, kovinske in betonske konstrukcije terprometnice
propadajo {e hitreje, kot bi sicer.Zunanjost sodobnih proizvodnih
in monta`-nih hal zato daje vtis zapu{~enih poslopij.Slika se
spremeni {ele, ko vstopimo vanje terlahko resni~no za~utimo
veli~astnost in misti-ko prvega vesoljskega sredi{~a na svetu.
Ekolo{ka katastrofa ob Aralskem jezeru
-
izjemo bolni{nic in hotelov). Ceste so – takokot ve~inoma v
nekdanji ZSSR – slabe, zato sojim brez te`av kos le robustna
terenska in to-vorna vozila. Vo`nja z obi~ajnim osebnim av-tom se
lahko ob morebitni okvari spremeni vpravo moro, saj avtomehani~nih
delavnic vpravem pomenu besede sploh ni oziroma so sil-no redke.
Vozniki so prepu{~eni sami sebi insvoji iznajdljivosti; sicer pa je
znano, da v Ru-siji tudi sicer ve~ina voznikov zna sama
servi-sirati svoja vozila. Ni~ bolj{a ni cesta, ki vodi izmesta na
kozmodrom. Pot v vesolje se o~itnoza~enja {ele na izstrelitvenih
plo{~adih. Ob ne-kem obisku zahodnih strokovnjakov so bili
tiprepri~ani, da jih gostitelji nala{~ peljejo nakozmodrom po
razdrapani stranski betonskicesti, da bi se tako izognili varovanim
obmo~-jem, toda v resnici je bila to glavna cesta v ve-soljsko
sredi{~e. Denarja za popravila pa~ ni,enako kot za vse drugo, kar
ni res `ivljenjskegapomena. Pomanjkanje denarja za
vesoljskeprograme je opaziti na vsakem koraku. Vsepo-vsod samevajo
zapu{~ene zgradbe, tako po-slovne kot stanovanjske. Nekatere mestne
~etr-ti dajejo vtis kot po ekolo{ki katastrofi. Rusijazagotavlja le
toliko sredstev, da ohranja najpo-membnej{e objekte in programe.
Seveda se kr-~enje vesoljskih programov ka`e tudi v zmanj-{evanju
{tevila delovnih mest in izseljevanjuprebivalstva, predvsem
ruskega. Konec 60. let,ko je bila tekma v osvajanju vesolja med
vele-silama na vrhuncu, je bilo v vesoljskem sredi{-~u zaposlenih
ve~ tiso~ ljudi. Ko je razvoj me-sta Leninsk dosegel svoj vrhunec,
se je {teviloprebivalcev povzpelo na 135.000, danes pa jih`ivi v
Bajkonuru le {e 50–70 tiso~.
GRADNJA KOZMODROMA IN NEUSPE[NO ZAVAJANJE
NASPROTNIKADo odlo~itve o gradnji kozmodroma Bajko-
nur je pri{lo leta 1954, ko je bil sprejet sklep oza~etku
razvoja medcelinske rakete R-7 (SS-6)– supernosilke, ki bi bila
sposobna nositi jedr-sko glavo in bi hkrati slu`ila kot prototip za
ka-snej{o nosilno raketo vesoljskih ladij s ~love{-ko posadko.
Dotedanji poligon Kapustin Jar nalevem bregu Volge, nedale~ od
Volgograda, jebil zanjo `e premajhen. Z ukazom vrhovnegasovjeta
ZSSR {t. 292-181 sta bila dolo~ena krajin datum za~etka gradnje
novega kompleksa, kiso ga takrat poimenovali Poligon 5.
Temeljnezahteve glede lokacije poligona so bile, da bipo
izstrelitvi omogo~al padanje stopenj in letrakete nad sovjetskim
ozemljem ter s tem nad-zor in spremljanje s pomo~jo
zemeljskihspremljevalnih postaj. To bi hkrati omogo~ilo,da bi
izstrelitve lahko ostale skrite pogledompredvsem zahodnih tekmecev,
saj so se preiz-kusni poleti praviloma kon~ali na daljnemvzhodu
ZSSR. Za novo izstreli{~e je bilo trebapoiskati ve~je, redko
naseljeno obmo~je brezkmetijskih povr{in in z `elezni{ko
povezavo(zaradi la`jega transporta in dobav gradbenegamateriala,
ljudi, opreme ter konec koncev tudiraketnih komponent).
Ena najbolj{ih takih lokacij se je ponujalana jugu takratne
sovjetske osrednje Azije v Ka-zahstanu, kakih 300 km vzhodno od
Aralskegajezera. ^ez razse`no obmo~je te~e ena najve~-jih rek
srednje Azije, Sir Darja, obenem pa jebila mimo `e speljana
`elezni{ka proga, ki je
Kontrolna to~ka ob vhodu v mestoBajkonur iz smeri letali{~a
Krajni
-
24 @ivljenje in tehnika • april 2000
povezovala Moskvo s prestolnico Uzbekistana,Ta{kentom.
Poligon je rasel z neverjetno hitrostjo. Zgradnjo prvega
poslopja so za~eli 5. maja 1955,prvo monta`no halo pa so za~eli
graditi meseckasneje. @e avgusta istega leta so zastavili delana
prvi izstrelitveni plo{~adi, 4. aprila 1956 paje bil dokon~an
gigantski ja{ek za odvod raket-nih plamenov. O razse`nosti objekta
najboljepri~a podatek, da je bilo zanj treba izkopati mi-lijon
kubi~nih metrov zemlje. Dela na konstruk-cijah in objektih so
v~asih potekala polnih 24ur, da jim je uspelo dohitevati
postavljene roke.Gradnjo kozmodroma je vodil polkovnik in ka-snej{i
general Georgij [ubnikov. Z monta`o pr-ve lansirne naprave so
za~eli avgusta in delakon~ali do decembra. Takoj zatem so
pripeljaliprvi poskusni primerek rakete R-7, da bi preiz-kusili vso
potrebno tehni~no opremo za lansira-nje. Prvo pravo raketo so
pripeljali na izstreli-tveno plo{~ad po dveh mesecih preizku{anj,
6.maja 1957. ^ez deset dni (15. 5.) je sledilauradna otvoritev
kozmodroma s prvo izstrelitvi-jo »semjorke«, kot so neuradno
poimenovalinovo raketo. Polet je bil neuspe{en. Ker se jeena izmed
bo~nih stopenj lo~ila prezgodaj, je vrepnem delu rakete izbruhnil
po`ar. Sledila sta{e dva neuspe{na poskusa in v celoti je uspel
{e-le polet 21. avgusta. Glava rakete je priletela dopolotoka
Kam~atka in tako dosegla svoj kon~nicilj. Dogodku je sledilo uradno
sporo~ilo sov-jetske tiskovne agencije TASS, v katerem je bi-lo
objavljeno, da je »Sovjetska zveza izstrelilaprvo medkontinentalno
balisti~no raketo« in stem obvladala novo groze~e oro`je.
Raketo R-7 so za~elirazvijati `e leta 1953 vkonstrukcijskem
uraduOKB-1 (predhodnik da-na{nje Raketno-vesolj-ske dru`be
Energija)pod vodstvom glavnegakonstruktorja SergejaKoroljova. Nove
mo~neraketne motorje zanjoso konstruirali v OKB-456, na ~elu
katerega jebil Valentin Glu{ko(@IT 1990/2, str. 45), si-stem
krmiljenja sta pro-jektirala Nikolaj Pilju-gin in Boris
Petrov,{tartni kompleks pa jena~rtoval Vladimir Bar-min.
Poudariti je treba, daje bil Poligon 5 v orga-
nizacijskem smislu povsem voja{ke narave.Gradili so ga vojaki,
ki so na njem tudi delali.Kljub temu so poligon kmalu preimenovali
vkozmodrom, saj so prav tu nameravali izstrelititudi prvi umetni
satelit. Zaradi zavajanja more-bitnih zahodnih nasprotnikov so ga
sovjetsketajne slu`be poimenovale Bajkonur, ~eprav sestaro mesto z
istim imenom nahaja 380 km se-verovzhodno od kraja, kjer je
nastajal kozmo-drom. Toda dogajanje ni dolgo ostalo skritoo~em
zahoda. S pomo~jo vohunskih letal U-2,ki so iz ameri{kega opori{~a
v Pakistanu pogo-sto vdirala v zra~ni prostor Sovjetske zveze,
sopoleti 1957 odkrili natan~no lokacijo kozmo-droma. Letala so
preprosto sledila `elezni{kiprogi, ki vodi na to obmo~je, in
odkrila kraj, {epreden je zanj izvedela javnost. (V preteklostise –
predvsem v zahodnih virih – kot ime koz-modroma omenja tudi
Tjuratam, vendar je to,kot je bilo `e omenjeno, vas z `elezni{ko
posta-jo, kamor so prispeli prvi graditelji kozmodro-ma.) Prve
izstrelitve balisti~nih raket so poka-zale, da sta kozmodrom (45°
57’ s. z. {. in 63°18’ v. z. d.) in mesto Bajkonur v resnici
geo-grafsko povsem razli~ni to~ki, vendar se je imeob pomo~i ob~il
prijelo.
ERA KOZMONAVTIKEKozmodrom Bajkonur lahko primerjamo le
z ameri{kim Kennedyjevim vesoljskim cen-trom na Floridi, ~eprav
je Bajkonur po povr{iniprecej ve~ji. Sredi sedemdesetih naj bi bilo
tampo zahodnih virih najmanj 80 operativnih iz-strelitvenih mest,
od katerih pa jih je bilo le del
»Klju~ na start! Vnimanie, minutnaja gotovnost, ... » S temi
besedami se je za~enjalo od{tevanje predizstrelitvijo rakete. Na
sliki je originalni izstrelitveni pult, prek katerega so s
pritiskom na gumb v`igalimotorje prvih vesoljskih raket. Nahaja se
v muzeju na kozmodromu.
-
namenjenih izstrelitvam vesoljskih raket. O`jevesoljsko sredi{~e
zavzema okoli 1560 km2.Bivalni del kozmodroma obsega objekte za
pri-prave kozmonavtov, laboratorije, medicinskikompleks, {portni
center in hotel z bazenom, vkaterem se kozmonavti zadr`ujejo pred
vesolj-skimi poleti.
Poleg muzeja kozmonavtike v neposrednibli`ini izstrelitvene
plo{~adi 2, v katerem sorazstavljeni {tevilni unikatni eksponati,
pove-zani z zgodovino kozmodroma, {e danes drugaob drugi stojita
dve hi{ici. V eni je v letih1956–65 pogosto bival glavni
konstruktor Ser-gej Koroljov, v drugi pa je pred prvim poletomv
vesolje preno~il kozmonavt Jurij Gagarin innjegov namestnik German
Titov, ter za njima{e druge posadke vesoljskih ladij vostok.
Prvikozmonavti so pred poleti sprva bivali na sa-mem kozmodromu. Ko
so kmalu zatem v bli`-njem Leninsku zgradili hotel Kozmonavt, je
vnjem pred poletom nove vesoljske ladje Sojuz1 prvi preno~il
vesoljec Vladimir Komarov. Ponesre~i, ko so se med spu{~anjem
pristajalnegaodseka zapletle vrvi padal, in v kateri je koz-monavt
Komarov preminil, so se verjetno zara-di vra`evernosti kozmonavti
nekaj ~asa izogi-bali bivanju v tem sicer elitnem hotelu, s
kate-rim so povezani {tevilni najpomembnej{i do-godki v zgodovini
poletov s ~love{ko posadkos kozmodroma Bajkonur. Na{o delegacijo
jedoletela ~ast, da smo bili nastanjeni prav v temhotelu.
Na kozmodromu se nahajajo vsi glavni ob-jekti: poleg tehni~nih
in izstrelitvenih kom-pleksov so tu tudi spremljevalne postaje
(nizpostaj se nahaja {e vzdol` celotnega sektorjalansiranja). Vsi
objekti so med seboj povezani scestnimi in `elezni{kimi
komunikacijami, kiomogo~ajo dovoz, skladi{~enje in monta`o
no-silnih raket oziroma vesoljskih ladij, njihovopreizku{anje in
spajanje vesoljskih ladij z no-
silnimi raketami tertudi prevoz do izstre-litvenih plo{~adi.
Ve-~ino raketnih stopenjpripeljejo na kozmo-drom po ̀ eleznici,
ne-katere ve~je (npr. ra-keta energija in ve-soljsko plovilo
Bu-ran) pa so po delihpripeljali z dvema po-sebnima transportni-ma
letaloma VM-T,izdelanima na teme-lju strate{kega bom-bnika
mjasi{~ev 3M
in gigantskim transportnim letalom An-255Mrija ter ju tu
sestavili. Monta`a ruskih raket vnasprotju z mnogimi drugimi poteka
v monta`-no-preizkusnih halah v vodoravnem polo`aju,kar zagotavlja
lahek dostop do vseh delov rake-te. Povsem izgotovljene pripeljejo
po `eleznicido izstrelitvenih plo{~adi in jih {ele pred {tar-tom
dvignejo v navpi~ni polo`aj. To omogo~a
25april 2000 • @ivljenje in tehnika
Nosilna raketa sojuz je ena zadnjih razli~ic legendarne
»semjorke«, s katero so si Sovjeti utrli pot v vesolje.
Univerzalna (preizkusna) izstrelitvena plo{~ad, s katere je 15.
maja1987 poletela v vesolje mogo~na raketa energija z
voja{kimsatelitom Poljus. Polet rakete je bil uspe{en, vendar se
Poljusu zaradinapake ni uspelo utiriti v orbito.
-
26 @ivljenje in tehnika • april 2000
Kozm
odro
m B
ajko
nur
Bajko
nur
Astra
han
BBaakkuu TTeehhee
rraannA{
haba
dTTaa
{{kkeenn
ttAAllmm
aattii ((AA
llmmaa--AA
ttaa))
Karag
anda
Bi{ke
tKaspijsko jez
ero
-
27april 2000 • @ivljenje in tehnika
Lege
nda:
1.Vz
letna
plo{
~ad r
aket
ciklon
2.Pro
ton: p
ostaj
a za o
skrbo
veso
ljskih
sond
z en
ergijo
3.Pro
ton: M
IK za
rake
te pro
ton, v
esolj
ske s
onde
in m
odule
orbit
alnih
posta
j (slu
`i tud
i za r
akete
ciklo
n)4.
Proton
: zgra
dba z
a skla
di{~e
nje de
lov ra
ket p
roton
in ve
soljsk
ih so
nd5.
Proton
: {tar
tni ko
mplek
s prot
on z
dvem
a vzle
tnima
plo{
~adm
a6.
Prot
on: {
tartni
komp
leks p
roton
z dv
ema v
zletni
ma pl
o{~a
dma
7.Teh
ni~ni
komp
leks P
roton
8.Pro
ton: b
ivalno
obmo
~je os
ebja,
ki so
deluj
e pri p
riprav
ah in
lans
iranju
raket
proton
9.Pro
ton: b
ivalno
obmo
~je in
indu
strijsk
i obje
kti in
`enir
skih
enot
10.
Prista
jalna
stez
a za r
aketo
plan B
uran (
letali
{~e Ju
bilejn
i)11
.Tra
nsfor
mator
ska p
ostaj
a12
.En
ergija
/Bura
n: biv
alno o
bmo~
je in
indus
trijsk
i obje
kti in
`enir
skih
enot
13.
Energ
ija/B
uran:
bivaln
o obm
o~je
oseb
ja, ki
sode
luje p
ri prip
ravah
inlan
siran
ju rak
et en
ergija
14.
Energ
ija/B
uran:
unive
rzalna
(prei
zkus
na) v
zletna
plo{
~ad 2
50
15.
Energ
ija/B
uran:
MIK z
a rak
ete en
ergija
16. E
nergi
ja/Bu
ran: p
reizk
usno
mes
to za
dina
mi~n
a tes
tiranja
rake
ten
ergija
17.
Energ
ija/B
uran:
izstre
litven
i kom
pleks
za ve
soljsk
i sist
emEn
ergija
/Bura
n (dv
e izs
trelitv
eni p
lo{~a
di)18
. En
ergija
/Bura
n: po
slopje
za m
onta`
o in o
skrbo
z go
rivom
veso
ljskeg
asis
tema E
nergi
ja/Bu
ran19
.En
ergija
/Bura
n: MI
K za r
aketo
plan B
uran
20.
Bivaln
o in t
ehni~
no ob
mo~je
enote
, zad
ol`en
e za v
zdr`e
vanje
`elez
ni{ke
ga om
re`ja
21.
Sklad
i{~a o
pori{
~a22
.Sis
tem za
kalib
racijo
radio
elektr
i~nih
sreds
tev op
ori{~a
(sist
em Ve
ga)
23.
Mesto
Bajko
nur
24.
Mesto
Bajko
nur
25.
Sojuz
: zgra
dba z
a prip
ravo e
lemen
tov ra
ket s
ojuz i
n ves
oljsk
ih lad
ij26
.Hi{
ici S.
Korol
jova i
n J. G
agari
na27
. To
varna
za pr
oizvo
dnjo
teko~
ega k
isika i
n du{
ika
28.
Sprem
ljeva
lna po
staja
Satur
n29
. Ra
dijsk
a pos
taja
30.
Sojuz
: MIK
za ra
kete
sojuz
ter v
esolj
ske l
adje
sojuz
in pr
ogres
31.
Bajko
nursk
o leta
li{~e K
rajni
32.
Muze
j Bajk
onura
33.
Komu
nikac
ijsko s
redi{~
e34
.So
juz: v
zletna
plo{
~ad r
aket
sojuz
35.
Sojuz
: sred
i{~e z
a tele
metrij
o36
.So
juz/V
ostok
: vzle
tna pl
o{~a
d rak
et so
juz in
vosto
k37
.So
juz/V
ostok
: teh
ni~ni
komp
leks r
aket
sojuz
, vos
tok in
satel
itov
38.
Sojuz
/Vos
tok: s
redi{~
e za t
eleme
trijo K
vant
39.
Zenit
: biva
lno ob
mo~je
oseb
ja, ki
sode
luje p
ri prip
ravah
in la
nsira
njurak
et ze
nit40
.Ze
nit: t
ehni~
ni ko
mplek
s rak
et ze
nit41
.Ze
nit: iz
streli
tveni
komp
leks r
aket
zenit
(dve
izstr
elitve
ni plo
{~adi)
42.
Sojuz
/Vos
tok: b
ivalno
obmo
~je os
ebja,
ki so
deluj
e pri p
riprav
ah in
lansir
anju
raket
sojuz
in vo
stok
Prvi kozmonavti, ki so sodelovali v programu Vostok, so se med
vrnitvijona vi{ini 7000 m izstrelili iz vesoljske ladje s
katapultnim sede`em, s pomo~jo katerega so se – lo~eno od
pristajalnega odseka – varnospustili na zemljo. Vesoljske ladje
vostok namre~ {e niso imele sistemaza mehko pristajanje. Manever so
Sovjeti razmeroma dolgo spretnoprikrivali. Eden od razlogov je bil
najbr` tudi ta, da Mednarodna letalskazveza (FAI) morda ne bi
priznala rekordnega dose`ka, saj je ena odzahtev, da mora pilot pri
postavljanju rekorda vzleteti in pristati splovilom. Eksponat na
sliki se nahaja v muzeju na kozmodromu.
»Mednarodna« posadka s kazahstanskim dekletom ter ~lanoma
klubaSimonom Zajcem in Klemenom Bu~arjem v pristajalnem odseku
TKS(transportni vesoljski sistem) transportne vesoljske ladje, ki
je bilapredvidena za polete treh vesoljcev, tovora in goriva na
orbitalno postajo.TKS je bil sestavni del vesoljskega voja{kega
sistema Almaz, ki so gazasnovali leta 1967 v konstrukcijskem uradu
V. ^elomeja. Prvi {tart TKSz nosilno raketo proton so opravili 17.
julija 1977 in je nosil oznakoKosmos 929. V vesolje so poletele le
tri vesoljske ladje tega tipa, {estpristajalnih odsekov pa
{estkrat. Ta na sliki je bil namenjen za testiranjepristankov na
vodi in se nahaja v muzeju MK[.
-
28 @ivljenje in tehnika • april 2000
izjemna trdnost konstrukcije. Prav zato so zaprojekt Sea-launch
izbrali raketo zenit.
Po izstrelitvi spremljajo vse polete raket izspremljevalnih
sredi{~ v Bajkonuru, dokler sevesoljska ladja ne lo~i od zadnje
stopnje nosil-ne rakete, nato posredujejo nadzor nad
poletomglavnemu sredi{~u (Center za upravljanje pole-tov - CUP) v
Koroljovu, ki le`i kakih 25 km se-verovzhodno od Moskve. Ena od
takih jespremljevalna postaja Saturn. Takoj po izhoduiz mesta se
vidi `e od dale~ na desni strani odglavne ceste, ki vodi na
kozmodrom. Saturn iz-stopa na nekoliko dvignjenem terenu in s
{te-vilnimi ve~jimi in manj{imi polkro`nimi ante-nami opozarja na
svoje poslanstvo. Manj{e an-tene so predvidene za zvezo z
vesoljskimi plo-vili na kro`nicah okoli Zemlje, medtem ko stadve z
ve~jim premerom, ki sta zdaj usmerjeninavpi~no navzgor, v
preteklosti slu`ili za zvezo
s sondami na poti proti Luni. V primeru okvarena nosilni raketi
prav s tega mesta izdajo pove-lje za vklju~itev re{evalnega sistema
na vrhurakete, ki poskrbi za lo~itev vesoljske ladje sposadko od
rakete.
K pomo`nim objektom in slu`bam, name-njenim oskrbovanju
kozmodroma, spadajoskladi{~a komponent raketnega goriva in tovar-ni
za proizvodnjo teko~ega kisika in du{ika, si-stemi za oskrbo z
energijo in vodo ter sistemizvez in televizije. Za vsak tip nosilne
raketeimajo na kozmodromu enega ali ve~ tehni~nihkompleksov z eno
ali ve~ lansirnimi napravamiter vso pripadajo~o infrastrukturo. Tu
se naha-jajo izstreli{~a vseh ruskih nosilnih raket – z iz-jemo
raket kosmos-3M in ciklon-3, ki vzletajos kozmodroma Pleseck.
V preteklosti so na sosednjih mestih na koz-modromu delovali in
preizku{ali vesoljske ra-kete glavni konstruktor Sergej Koroljov,
o~e le-gendarne »semjorke«, na podlagi katere so na-stale vesoljske
nosilne rakete sputnik, vostok,molnija in sojuz), poleg njega pa {e
Vladimir^elomej, pod ~igar vodstvom je v konstrukcij-skem biroju
Saljut na podlagi rakete R-500 na-stala mo~na vesoljska nosilka
proton, ter Mi-hail Jangel, vodja konstrukcijskega urada Ju`-noje,
ki je razvijal voja{ke medcelinske rakete,predhodnice kasnej{ih
vesoljskih raket kosmosin kosmos-3M (na podlagi raket R-12 in
R-14).Preizkusne izstrelitve je izvajal v neposrednibli`ini mesta,
kjer je danes sredi{~e za lansira-nje raket zenit-2.
Z Bajkonurom so povezani vsi najpomem-bnej{i dogodki zgodnjega
obdobja kozmonav-tike, ki se je za~elo 4. oktobra 1957, ko je
od
Izstrelitveni kompleks raket zenit-2 tvorita dve plo{~adi, od
katerih jeuporabna le ena. Pri petnajstem {tartu, 4. oktobra 1990,
je takoj povzletu pri{lo do napake v delovanju motorja in silovite
eksplozije.Raketa se je sicer dvignila z rampe, vendar se je takoj
zatem zru{ilanazaj in popolnoma uni~ila vzletno plo{~ad, ki je do
danes nisoobnovili. Sre~a v nesre~i je bila, da se je izbruh
plamenov usmerilpro~ od poslopij, sicer bi bila katastrofa {e
ve~ja. V ozadju slike sovidni o`gani ostanki stolpa na vzletni
plo{~adi.Zenit je pravzaprav ukrajinska raketa, ki jo izdelujejo
vdnjepropetrovskem podjetju Ju`noje. Kljub temu so
{tevilnidobavitelji sestavnih delov {e vedno ruska podjetja, zato
Ukrajinanajbr` {e nekaj ~asa ne bo sposobna samostojne proizvodnje.
Zenit(v dvo-, tri- ali {tiristopenjski razli~ici) velja za eno
najsodobnej{ihraket. Potek prevoza na izstrelitveno plo{~ad in
izstrelitve je skorajpopolnoma avtomatiziran in v izredno kratkem
~asu omogo~aizstrelitev naslednje rakete z istega mesta.
-
tod poletela vesoljska raketa in utirila v orbitookoli Zemlje
prvi umetni satelit Sputnik (@IT1997/10, str. 60). Ko se zahod {e
ni dobro opo-mogel od prvega {oka, je `e mesec dni zatemsledil
naslednji. 3. novembra, je Sputnik 2 v ve-solje ponesel prvo ̀ ivo
bitje, psi~ko Lajko (@IT1997/1, str. 51). Z Bajkonura so bile
izstreljenetudi prve sonde proti Soncu, Luni, Veneri inMarsu ter
vse sovjetske in ruske vesoljske lad-je s ~love{ko posadko. 12.
aprila 1961 je s koz-modroma Bajkonur poletel Jurij Gagarin in
vvesoljski ladji Vostok kot prvi ~lovek obkro`ilZemljo. Po uspe{nem
poletu, ki je trajal 108minut, je pristal nedale~ od mesta Engels v
Sa-ratovski pokrajini.
Sicer pa se ve~ina vesoljskih poletov kon~ana obmo~ju
severovzhodno od kozmodroma vbli`ini Arkalika. Tam pristajajo
skoraj vse ve-soljske ladje s ~love{ko posadko in tudi
mnogeizvidni{ke vohunske sonde. Severovzhodno vsmeri lansiranja
raket so tudi podro~ja, kamorpadajo prve stopnje nosilnih raket.
Nekatere odnjih re{ujejo in vra~ajo zaradi ponovne uporabedelov. Z
Bajkonura so bile opravljene izstrelitvevseh sovjetskih in ruskih
vesoljskih ladij vo-stok, voshod, sojuz in progress, vesoljsko
plovi-lo za ve~kratno uporabo Buran, orbitalne posta-je vrste
Saljut in Mir (@IT 1995/6, str. 44), mno-ge lunarne in
medplanetarne sonde (Luna,Zond, Venera, Mars), telekomunikacijski
(Mol-nija, Raduga, Ekran) in drugi (Kosmos, Elek-tron, Poljot,
Proton), med njimi so bili tudi vo-ja{ki sateliti. ^eprav je za
voja{ke potrebe pred-viden predvsem kozmodrom Pleseck, so tu doleta
1990 vsako leto opravljali poskusne izstre-litve medcelinskih
balisti~nih raket, usmerjenihproti Kam~atki. S kozmodroma je bilo
izvede-nih okoli 50 % vseh izstrelitev sovjetskih in ru-skih
vesoljskih plovil, ob upo{tevanju mase ko-ristnega tovora pa prek
80 %, od tega vsi poletina geostacionarno orbito.
Manj znano je, da so v letih1964–1972 Sovjeti v najve~jitajnosti
dejavno izvajali tudisvoj lunarni program, kateregakon~ni cilj je
bil pristanek ~lo-veka na Luni. Projekt je teme-ljil na posebej v
ta namen kon-struirani 104 m visoki super-nosilki N1-L3, ki je bila
pomo~i in velikosti enakovrednanajve~ji operativni raketi
–ameri{kemu saturnu 5 (@IT1992/12, str. 18). Raketa, ki jeimela v
prvi stopnji kar 30 mo-torjev na teko~e gorivo, je bilasposobna
nositi okoli 100 t ko-
Kozmodrom Bajkonur se tako kot drugiruski kozmodromi nahaja na
kopnem v no-tranjosti dr`ave in ne ob morski obali, kotnpr.
ameri{ki Cape Canaveral na Floridi alievropski Kourou v Francoski
Gvajani, kar jepovezano z dolo~enimi te`avami glede sme-ri
lansiranja raket. ^eprav je {ir{a okolicaslabo naseljena, je azimut
lansiranja zaradimo`nih podro~ij, kamor lahko padejo raket-ne
stopnje, in meja sosednjih dr`av vseenostrogo omejen. Z Bajkonura
je na primer tre-ba lansirati vesoljske sonde v orbito z naklo-nom,
ki je blizu njegovi zemljepisni {irini(46°), vendar bi v tem
primeru tirnica leta ra-kete potekala ~ez Kitajsko. Zato je
najmanj-{i naklonski kot orbite pri najbolj ekonomi~-nem
neposrednem utirjenju 51°. Naklonskikoti orbit misij, izvedenih z
Bajkonura, se si-cer gibljejo med 49° in 99°. Dodatne nev-{e~nosti
se pojavljajo pri utirjanju vesoljskihsond v geostacionarno orbito
(v ravnini ek-vatorja), za kar so potrebne spremembe rav-nine
orbite, ki zahtevajo energetsko zahtev-ne in zapletene manevre. Za
spremembo na-klona orbite za 1° se mora hitrost pove~atiza najmanj
100–110 m/s. Ker le`ijo ruskikozmodromi severneje (Bajkonur je
najju`-nej{i) od ve~ine drugih, so slednji zaradi vr-tenja Zemlje v
prednosti glede za~etnih hitro-sti. Rakete, ki vzletajo z
izstreli{~ bli`e ekva-torja imajo prakti~no `e pred {tartom
»po-darjeno« za~etno hitrost (na ekvatorju zna{aokoli 456 m/s in se
zmanj{uje do ni~ na po-lih), zaradi ~esar je {tartna masa raket
lahkomanj{a. Seveda pa so bolj severno le`e~aizstreli{~a v
prednosti pri utirjanju satelitov vpolarne orbite.
Geopoliti~ne razmere izstreljevanja vesoljskih plovil
Deli spodnjega dela prve stopnje nekdanjesuperrakete N 1, ki ji
ni bilo usojeno, dabi ponesla na Luno vesoljsko ladjo ssovjetskim
kozmonavtom, le`ijomed stanovanjskimi bloki kotokvirji za otro{ke
peskovnike.
-
30 @ivljenje in tehnika • april 2000
ristnega tovora. Ker je zaradi izjemnih razse`-nosti ne bi mogli
pripeljati na izstreli{~e oddrugod, tako kot druge rakete, so na
Bajkonuruzgradili poseben monta`ni obrat, v katerem sosestavljali
velikansko konstrukcijo rakete. Po{tirih zaporednih neuspe{nih
izstrelitvah in obdejstvu, da je nasprotna stran s projektomApollo
ter uspe{nim pristankom prvega ~love-ka na Luni 20. julija 1969
prvi~ v vesoljski tek-mi prehitela ve~ne tekmece, je bil sovjetski
lu-narni program leta 1974 dokon~no ukinjen. Vmestu je tu in tam {e
danes videti ostanke su-perrakete, ki pa slu`ijo v povsem druga~ne
na-mene – kot peskovnik na otro{kem igri{~u aligara`a za avto
...
ORGANIZIRANOSTKOZMODROMA IN PERSPEKTIVE
Od osnovanja dalje je bil kozmodrom Baj-konur – tako Raketne
enote za strate{ke name-ne (RVSN) kot Voja{ko-vesoljske sile (VKS)
–vklju~en v strukturo obrambnega ministrstvaZSSR. Po razpadu
Sovjetske zveze, ko je ob-mo~je kozmodroma pripadlo Kazahstanu, so
seokoli{~ine v marsi~em precej spremenile.
Ozemlje je nesporno vedno pripadalo Kazah-stancem, vendar pa so
milijarde dolarjev »te`-ka« vlaganja v izgradnjo objektov
kozmodro-ma prihajala iz prora~una celotne Sovjetskezveze, kjer pa
je Rusija imela neprimerno ve~jidele` kot Kazahstan.
Splo{no usklajevanje dejavnosti, ki jih da-nes izvajajo na
kozmodromu, je v pristojnostiVKS obrambnega ministrstva Ruske
federaci-je. Enako velja tudi za vzdr`evanje in uporaboobjektov
kozmodroma, ki so namenjeni izvaja-nju voja{ko-vesoljskih
programov, medtem koje izvajanje zveznega vesoljskega programa
vrokah Ruske letalsko-vesoljske agencije (RA-KA). Leta 1994 je bilo
z odlokom ruske vladeokoli 60 % vseh objektov na kozmodromu
pre-danih tej agenciji.
Z razpadom sovjetske dr`ave in za~etkomekonomske krize se je
za~elo tudi nazadovanjein kr~enje drugih ambicioznih vesoljskih
pro-gramov, kot npr. nadaljnji razvoj mo~ne nosil-ne rakete
energija in raketno-vesoljskega siste-ma za ve~kratno uporabo
Energija/Buran, ki galahko primerjamo z ameri{kim sistemom Spa-ce
Shuttle. Prvi in hkrati edini vesoljski ~olni-~ek Buran, ki je
poletel v vesolje brez posadkein popolnoma samodejno pristal na
posebej zato zgrajeni pristajalni stezi aerodroma Jubilejnina
Bajkonuru, je {e vedno prakti~no povsemnared za ponovni polet,
konzerviran v Burano-vem MIK-u na nosilni raketi energija, vendar
jevse manj mo`nosti, da bo sploh {e kdaj poletel.
Vesoljski raketoplan Buran, ki je 15. novembra 1988 opravil
vespolet od izstrelitve do pristanka povsem samodejno (v njem ni
biloposadke) in pristal na bli`njem letali{~u Jubilejni, sameva v
MIK-uEnergije konzerviran in skoraj povsem nared za ponovni polet.
Poskoraj 12 letih je vse bolj o~itno, da je bil njegov prvi polet v
vesoljeobenem tudi zadnji.
-
31april 2000 • @ivljenje in tehnika
Sredstev za to ni, polegtega pa so tudi izstrelitvenenaprave na
kozmodromuvse bolj dotrajane in bi jihmorali obnoviti.
KapaciteteMIK-a in drugih objektov,namenjeni, ki so
programuEnergija/Buran, so za~eliuporabljati v druge
namene,predvsem za monta`o modulov orbitalne po-staje Mir, v
zadnjem ~asu pa tudi Mednarodnevesoljske postaje (MVP). Preurejeno
letali{~eJubilejni je zdaj namenjeno pristajanju ve~jihletal (tudi
tujih), ki na kozmodrom dova`ajo sa-telite. Letali{~e Krajni
nedale~ od mesta Bajko-nur, na katerem sta name{~eni eskadrilja
trans-portnih letal ter helikopterjev in kjer pristajajotudi
civilna letala, je za to premajhno.
Vse ve~je pomanjkanje sredstev, ki je resnoogrozilo prihodnost
ruskih vesoljskih progra-mov, je RAKA prisililo v tesnej{e
sodelovanjez Ameri~ani in Evropsko vesoljsko agencijoESA, ki so
zakupili nekaj kapacitet tudi na sa-mem kozmodromu. Pomemben vir
dohodkovzagotavlja izstreljevanje satelitov za tuje naro~-nike
(predvsem vrste proton in sojuz), ter sode-lovanje v mednarodnem
projektu Sea-Launch(ZDA, Rusija, Ukrajina in Norve{ka), pri
kate-rem gre za izstreljevanje satelitov s pomo~jonajsodobnej{ih
raket vrste zenit-3SL s posebejprirejene plavajo~e naftne plo{~adi
Odiseja(@IT 1997/10, str. 57), ki plava 370 km vzhod-no od Bo`i~nih
otokov v Tihem oceanu na sa-mem ekvatorju. Doslej so izstrelili `e
tri, zadnjipolet marca letos pa je bil `al neuspe{en.
Medtem ko se vztrajno nadaljuje iskanjemorebitnih tujih
vlagateljev, ki bi z izdatno fi-nan~no injekcijo podalj{ali
`ivljenjsko do-bo najstarej{i {e delujo~i orbitalni postajiMir, ki
je po zagotovilih strokovnjakovkljub {tevilnim te`avam, ki jo
spremljajozadnja {tiri leta, sposobna uspe{no oprav-ljati svojo
nalogo {e vrsto let, se odpirajonove mo`nosti pri izgradnji MVP, za
katero
so Rusi `e leta 1998 izdelali in izstrelili prvimodul Zarja ter
pripravili klju~ni servisni mo-dul Zvezda, ki se je v ~asu na{ega
bivanja naBajkonuru `e nahajal v nekdanjem buranov-skem MIK-u. Po
na~rtih naj bi ga izstrelilipredvidoma julija letos. Seveda je v
interesuzahodnih dru`b, ki sodelujejo v projektu MVP,da se Rusi ~im
prej odpovedo Miru, ki pravza-prav pomeni konkurenco novemu
projektu.
Zanimivo je, da je nekaj starej{e ruske ve-soljske opreme tudi
naprodaj. Pred kratkim soAvstralci kupili maketo raketoplana buran
zlastnim pogonom ({tirimi turboreakcijskimimotorji), ki jo je med
preizku{anjem pristajanjapilotiral tudi kandidat za prvi polet v
vesolje zBuranom, kozmonavt Igor Volk. (Z njim sta se~lana ARK
Komarov sre~ala na generalni kon-ferenci FAI na Bledu leta 1996).
Dvoj~ek ve-soljskega burana bo poslej na ogled na stalnirazstavi v
Sydneyju.
Kljub gospodarski krizi in finan~nim te`a-vam ostaja Rusija s
svojo visoko razvito vesolj-sko tehnologijo in raketnim potencialom
{e na-prej vesoljska velesila, prvi kozmodrom svetaBajkonur pa bo
ne glede na ob~asne politi~nein finan~ne te`ave najbr` {e lep ~as
poglavitnorusko opori{~e za nadaljnji prodor v vesolje.
www.rocketry.com/mwade/spaceflt.htm (Encyclopedia
Astronautica)vesolje.net (Centralno vesolje – najbolj{a slovenska
astronavti~na spletna stran)www2.arnes.si/∼ljarkvmk5/index.htm
(spletna stran ARK V. M. Komarov)
http://...
Nosilna raketa proton-K med dviganjemv navpi~ni polo`aj na
vzletni plo{~adi. Z njeno pomo~jo so bile doslej utirjenevse
orbitalne postaje Saljut in moduliorbitalnega znanstvenega
kompleksaMir. Dru`ba M. V. Hruni~ov, ki izdeluje terakete, sodeluje
tudi v najnovej{emprojektu gradnje Mednarodne vesoljskepostaje
(MVP), pri katerem je bila kottransportno sredstvo za
prenoselementov postaje v orbito izbranaraketa proton-K.
/ColorImageDict > /JPEG2000ColorACSImageDict >
/JPEG2000ColorImageDict > /AntiAliasGrayImages false
/DownsampleGrayImages true /GrayImageDownsampleType /Bicubic
/GrayImageResolution 300 /GrayImageDepth -1
/GrayImageDownsampleThreshold 1.50000 /EncodeGrayImages true
/GrayImageFilter /DCTEncode /AutoFilterGrayImages true
/GrayImageAutoFilterStrategy /JPEG /GrayACSImageDict >
/GrayImageDict > /JPEG2000GrayACSImageDict >
/JPEG2000GrayImageDict > /AntiAliasMonoImages false
/DownsampleMonoImages true /MonoImageDownsampleType /Bicubic
/MonoImageResolution 1200 /MonoImageDepth -1
/MonoImageDownsampleThreshold 1.50000 /EncodeMonoImages true
/MonoImageFilter /CCITTFaxEncode /MonoImageDict >
/AllowPSXObjects false /PDFX1aCheck false /PDFX3Check false
/PDFXCompliantPDFOnly false /PDFXNoTrimBoxError true
/PDFXTrimBoxToMediaBoxOffset [ 0.00000 0.00000 0.00000 0.00000 ]
/PDFXSetBleedBoxToMediaBox true /PDFXBleedBoxToTrimBoxOffset [
0.00000 0.00000 0.00000 0.00000 ] /PDFXOutputIntentProfile ()
/PDFXOutputCondition () /PDFXRegistryName (http://www.color.org)
/PDFXTrapped /Unknown
/Description >>> setdistillerparams>
setpagedevice