Korporacija proti občini - c-darilo.v-rebolj.comc-darilo.v-rebolj.com/teksti/Korporacija-proti-obcini-5.pdf · Prevod Turgenjeva Dim, članki: Noga pri Kitajcih 1874, Anatomija za

1865

1866

Organiziranje Meščanske korporacije, po lastni izjavi na podlagi Občinskega reda za Kranjsko, ki pa tega ne vsebuje, oziroma prepoveduje preneseno občinsko last prenesti drugam, kot na novo nastalo občino. Ima pa določbe o gospodarjenju s premoženjem sosesk, na kar se je kasneje MK sklicevala, čeprav po tem predpisu ni bila soseska.

Občinski red za Kranjsko, 1866.

K taki organiziranosti je dal svet mesta Kamnik soglasje, vendar so v njem sodelovali isti ljudje, ki so preko tega mehanizma sebi priskrbeli materialno korist. Valenčič, Rebolj, Kunaver, …

16. oktober: Po mnenju članstva rojstni dan Meščanske korporacije. Na ustanovnem zboru so upravičenci sklenili upravljati svoje, podrobno določeno premoženje, po posebnem

odboru in določbah. Upravičencev je bilo 197. Prvi predsednik je postal Jurij Golenver.

Korporacija proti občini

Arhiv Meščanske korporacije

Pri Meščanski korporaciji zaposleni drvarji so poznali brezpotja in gore in so pomenili zametek nastajajoče gorske reševalne službe, ki je bila uradno ustanovljena 1893. Baloh, 2006

8. avgust: Na občinski seji so na podlagi odločitve deželne vlade, da korporacijsko premoženje ni občinsko ali last soseske, temveč je zasebno pravnega značaja, sklenili, da se

premoženje meščanske korporacije izloči iz občinske uprave. Arhiv Meščanske korporacije

Z volilnimi manipulacijami MK doseže, da sedijo v organih občine in v organih MK isti ljudje, ki delujejo za interese MK in proti interesom občine.

Zgodovinski arhiv Ljubljana, 102/71, 1937

1867- Jožef Prevec - župan in predsednik Meščanske korporacije 1867 - 1874 - Jurij Gollenwer – župan in predsednik Meščanske korporacije

Stiasny, 1892.

OBČINSKI RED ZA KRANJSKO 1866

Postava, s ktero se razglaša občinski red, in red za volitve po občinah, in Zakonik in ukazni list za vojvodstvo kranjsko, 1866 Zvidelo se mi je, da se pritrditbo deželnega zbora Mojega kranjskega vojvodstva na podlagi zakona, danega 5. dan marca meseca 1862. leta, št. 18 Drž.Zak., priloženi občinski red in k njemu spadajoči red za volitve po občinah razglašam, ter ukazujem tako-le: 1. čl. Ta občinski red in k njemu spadajoči red za volitve po občinah veže vse tiste občine (srenje ali komune) Mojega kranjskega vojvodstva, ktere nimajo svojega posebnega občinskega zakona (postave).

Več

1867- Jožef Prevec - – župan in predsednik Meščanske korporacije 1867 - 1874 - Jurij Gollenwer – župan in predsednik Meščanske korporacije

Stiasny, 1892.

1867 Ker se je izločila Meščanska korporacijav dva samostojna subjekta, ki sta bila soodvisna, delno pa sta si nasprotovala, so sklenili pogodbo o

upravljanju z mestnimi dohodki. Arhiv Slovenije, KMK 1076, 1/24

Župan je zahteval razmejitev mestnega in meščanskega. Izraz purgar se je zožil na upravičence Meščanske korporacije.

Klobčar

Okvirni čas: Spremenijo delitev drv. Kdo je imel več hiš, je za naslednje dobil manj. Dalje glejte leto 1920

Torkar: Beži Ljubljana, Gradec se skrij …, 1996

1868 Kamničani prvič zaprosijo ljubljansko Kupčijsko in obrtnijsko zbornico za vzpostavitev železniške in brzojavne zveze z Ljubljano.

(Klobčar Marjanca: ( 1991): Kamničan prvih 100 let

Kamnik (teritorij sedanje občine) je imel 2178 prebivalcev Klobčar, Kamničani, 1998

1870 Josip Ogrinec zapiše: Tudi v Kamnik je že prodrla prava

zavest, da posihmal velja računati s pridobitvami novega časa - napredek v vsem. Le redko kdo hoče še ostati

kamniški purgar po starem kopitu … Ogrinec, Letopis Matice slov., 1870

. 1870 - Frančišek Exler - župan in predsednik Meščanske

korporacije 1870 - 1879 Janez Kecel - župan in predsednik Meščanske

korporacije Stiasny, 1892

Meščanska korporacija se na razne načine izmika nadzoru oblasti, v žigu pa ima tako občina kot tudi korporacija sv.

Marjeto in kasneje Veroniko.

Kljub v fevdalizmu podeljenim pravicam se je MK posodobila tako, da je postajala gospodarska družba, ki je

poslovala z dobičkom, na čelu pa so bili ugledni ljudje, zato je bil konflikt med tradicijo in sodobnostjo manj opazen.

Klobčar, Kamničani, 1998

Zakaj žebljarji in fužinarji nimajo več dela: Mašine so nase potegnile to delo.

Ogrinec: Letopis Matice slovenske, 1870

1871 Okvirni čas: Spori znotraj Meščanske korporacije, ker so premožnejši člani zahtevali diferenciacijo pri delitvi pravic, revni pa enakost.

Torkar, Beži Ljubljana …, 1996

1872 Službo zapriseženega čuvaja v Kamniški Bistrici nastopi Valentin Slatnar Bos, nekdanji drvar in strasten divji lovec, ki je bežal pred vpoklicem v vojsko. Spreobrnjen je postal izjemen

čuva, gorski reševalec in gorski vodnik

Meščanska korporacija je imela poseben odnos do izročila in do podjetniških procesov.

Klobčar M. (1998): Kamničani. ZRC SAZU. Ljubljana

Purgarstvo: Beseda purgar je bila najpogosteje rabljena za lastnika purgarske pravice (pravice do drv iz Kamniške Bistrice), vpisana na posamezne hiše. Purgarstvo je močno prisotno v samozavedanju mesta.

1873 Pečat mestne občine dopolnijo z mestnim grbom, v katerem je sv. Marjeta.

1874 .

1874—1877 Murnik - župan in predsednik Meščanske korporacije

Stiasny, 1892

Od leta 1868 do 1874 je Janez Kecel skupaj z ženo nakupil 7 korporacijskih hiš.

Torkar, 1998

Purgarji so se ukvarjali s poslom, ki je težko ustvarjal presežek. Sprejemali so oblike družabnosti in purgarstvo izražali na duhovno kulturni ravni.

Na red v mestu vplivajo določila Deželnega zakona, ki med drugim urejajo red v mestu.

Svoja pravila pa je imela Meščanska korporacija, ki jim meščani niso odrekali legitimnosti. Na podlagi mita v zavesti, da je določene pravice Kamniku podelil cesar, so imeli občutek, da so meščani v primeri z okoličani nekaj več. Več je bilo

konfliktov ne le z okoličani, ampak tudi z drugimi meščani, ki niso hoteli sprejemati starih postav.

Politična oblast jim je na razne načine slabila simbolično prevlado, in zmanjševala materialne ugodnosti.

1876

Parapat: »Vrli Kamničani ne vedo skoraj nič o imenitnih pravicah do obširne Bistrice, kar je v nekaterih okoliščinah tudi – prav.«

Parapat, 1876

1877

Maksimiljan Samec 1844 – 1889 Deloval in umrl je v Kamniku. Praktični zdravnik v Kamniku, kasneje zasebna zdravniška praksa v Kamniku od l. 1877 Politik, župan, deželni poslanec, 1883 postal vitez Fran Josipovega reda, krajevni šolski nadzornik prevajalec Knjige Kanibalizem, Možgani 1876, Spektralna analiza s podobami 1871, Vpliv upijanljivih pijač na posamezni človeški organizem in na človeško družbo v obče 1880.. Prevod Turgenjeva Dim, članki: Noga pri Kitajcih 1874, Anatomija za ljudske učitelje s 5 tablami 1873 . Izvoljen za župana Kamnika 1879, kot zdravnik je proučeval vpliv vremena na človekov organizem. Zaslužen, da se je Kamnik zelo spremenil, poravnali so trge in ulice, zgradili šolo, dozidava šole in razširitev v 4-razrednico na Glavnem trgu, častni član Narodne čitalnice, znižali so Klanec (posmrtno imenovan Samčev predor), ker vozniki niso mogli speljati težjega tovora brez priprege.

Predsednik Meščanske korporacije 1877-1887

Predsednik Meščanske korporacije postane (do 1887) Maksimiljan Samec. Ves čas deluje tako, da je razvidno, da je zanj .korist mesta, ne pa posameznikov. Ni doumel kamniške usmerjenosti v preteklost, ampak je sledil

sodobnim težnjam svojega časa.

2. podatek: 1879—1886 dr. Maks Samec – župan in predsednik Meščanske korporacije

Stiasny, 1892

1879 1879 - Frančišek Exler predsednik Meščanske korporacije

O življenjskem stilu purgarjev: … stare patricijske hiše …,« »Iz njih je vedno dišalo po mladem kruhu in udobnosti starokranjskih šeg in navad …«

Suchy J. (1928): Spomini Krištofovega Pepčka. Ljubljana

1880 Jakob Alešovec: Ves slovenski svet se kolikor toliko ozira, nosi in ravna po Ljubljani, naravnem središču bodoče Slovenije, če jo bomo res kdaj dobili

Mesto Kamnik dobi vodovod.

(Ciperle, 18..)

1880 ponovno postavijo kamniško mestno hišo (kasneje šola, danes pošta), ki prevzame funkcijo nekdanjega rotovža, ki je pogorel leta 1804 in je stal nasproti. Kamnik tako dobi

lepšo podobo.

.

Gospodarski odbor Meščanske korporacije razpošlje okrožnico, da je pogodba, s katero je mesto Kamnik dalo 1853 Mihajlu Holcerju za 25 let izključno pravico, da sme v

Kamniški Bistrici kopati pucpulver proti nizkemu letnemu plačilu 45 goldinarjev, sedaj pa to pravico izkorišča Blaž Šnabl, krivična. Gospodarski odbor skuša prek sodišča preprečiti

podaljšanje pogodbe. Arhiv Meščanske korporacije

V Kamniku je bilo 7 strojarn, 4 fužine in 1 strojar. Izumirajo domače dejavnosti.

StatisticherBerichtderHendels, …fürdasJahr 1880

Kamnik je imel skupaj s predmestji 221 hiš. Klobčar po primarnem viru

Upravni odbor Meščanske korporacije pod vodstvom Maksa Samca razpiše poziv k

»darovanju« za stavbo mestne hiše, v kateri bo tudi šola. Pritličje je bilo predvideno za Meščansko korporacijo. V stavbi je bila tudi dvorana.

Novi trg je, bil v zavesti Kamnika predmestje in vaško okolje, čeprav so tam živeli tudi člani MK, ki so se delno preživljali od kmetijstva. Še bolj vaški so bili v njihovi zavesti

Perovčani. Tudi Zaprice niso bile vključene v mestni dominij.

Stavba, v kateri so bili uradi občine in Meščanske korporacije, šola in Mestna hranilnica, povzeto po Klobčar, Kamničani, 1998, slika last Mihele Steklasa

1881 Čas izum Michaela Thoneta o krivljenju lesa je v 19. in 20. stoletju povezal številne evropske dežele, ker je bilo izdelovanje različnih

modelov Thonetovega pohištva dokaj enotno v vseh tovarnah.

Medobčinski muzej Kamni.

Na Kamniškem je bilo 13.980 prebivalcev, število pa je raslo.

Vzpostavijo železniško povezavo z Ljubljano.

Proti koncu 19. stoletja nečlani, izločeni člani in socialno šibki člani in nečlani pogosto opozarjajo na vprašljivost predpisov, po katerih je delovala .. Revnim članom je korporacija odtegovala materialne

pravice.

1882 17. julija Sebastijan Cigler, meščan in lectar iz Kamnika, kupi od Štefana Terpotca zadolženo zakupno kmetijo v vasi

Spodnje Stranje za 600 goldinarjev. K nakupu je spadala služnostna pravica paše na planinah. Arhiv Meščanske korporacije

14. avgusta leta 1882 so se zbrali na ustanovnem občnem zboru Prostovoljne požarne brambe naslednji vplivni in

spoštovani gospodje: Franc Fišer (hotelir in posestnik), Franc Hrastnik, posestnik, Josip Močnik (lekarnar), dr. Maks

Znižajo Klanec. To je imelo tudi dodatni pomen: izbrisali so simbolično mejo med mestom in najbogatejšim

predmestjem Šutno. Klobčar M. (1998): Kamničani. ZRC SAZU. Ljubljana

Samec (kamniški župan), Alojz Stadler (posestnik), Alojz Vremšak (občinski tajnik) ter Maks Veršič (posestnik). V požarno brambo je takoj pristopilo še 14 delovnih članov: Florijan Kregar, Jože Adamič, Karol Reš, Jernej Pečnik, Franc Molk, Franc Brojan, Franc Cuderman, Franc Jašovec, Franc Sterle, Maks Deisinger, Janez Dianič, Ivan Karolnik, Anton

Šmidmajer in Janez Gosar.

Meščanska korporacija je gasilcem podarila brizgalno.

1883

7. junija: Izide zakon, ki v svojih določbah določa pristojnosti agrarnih oblastev.

Arhiv Meščanske korporacije

Dan 16. julij 1883: To je bil za ves Kamnik prav vesel praznik. Saj je obiskal Kamniktakrat naš presvitli cesar Frančišek Jožef I. Mestni odbor .in meščani so tekmovali med seboj kako bi

dostojno sprejeli priljubljenega cesarja. Apih, 1974

Kamniška Bistrica – pogled od Uršiča

(Sima, 1891)

1884 Leta 1884 so na cesarko-kraljevo glavarstvo odrinjeni člani Meščanska korporacija pisali, da nimajo upravne moči in da zahtevajo statut.

Arhiv Slovenije, KMK 1/476, 1875

Meščanska korporacija nato išče model za statut in zanj prosi Kranjski deželni odbor.

Meščansko korporacijo razen materialnih podlag vzdržuje tudi občutek večje veljave njenih članov, utemeljenem na mitu, da so cesarji določenim izbranim Kamničanom podarili

svojo lastnino. Ker je spomin na cesarje Karla IV. in Rudolfa IV. in iz zbledel, je v spominu kot darovalka ostala Marija Terezija, pri nekaterih pa Jožef II., ki sta bila res udeležena pri terezijanskem katastru. Ta mit se je odražal tudi na odnosu med njenimi člani, med katerimi so si nikateri pripisali višjo veljavo.

pripoved in zapis Marije Rems, por. Stražar, Domžale Kolodvorska 18

1855 Od tega leta dalje so bili kamniški policaji lahko poročeni, dotlej pa samo samski.

Po cestno policijskem redu je vsakogar doletela kazen 100 goldinarjev, če je kadil v bližini vozov iz smodnišnice.

Zgodovinski arhiv Ljubljana, KAM 102, obvestilo september 1885

1866 Konec županovanja in vodenja Meščanske korporacije Maksa Samca zaradi usmerjenosti proti cerkvi. Kljub temu v času njegovega naslednika Močnika odpovedo samostanom in

drugim cerkvenim ustanovam pravico do deleža v Meščanski korporaciji. To je delovalo tudi na politično ločevanje Kamničanov.

1873 Suhi žig mesta dopolnijo z mestnim grbom z likom sv. Margarete (Marjete), zavetnice mesta.

Zgodovinski arhiv Ljubljana, 102, 1873/253

Mesto Kamnik je imelo v 80-tih letih stalno službo lampača, občina je plačevala olje za svečavo.

1874 Sprejet Deželni zakon, ki je urejal tudi red v mestu, gostilnah …in druge družbene norme. Razen tega se je oblikovalo mestno pravo kot sistem nenapisanih pravil za ljudi določenega

družbenega stanu.

Meščanska korporacija je uvajala svoj red, še vedno pod vplivom mita, da jim je pravice dodelil cesar in to dedne.

1875

Narodna slavnost, sprevod, povzeto po Klobčar, 1998, slika je last N. Sadnikarjat.

1876 Sprejet Deželni zakon, ki je urejal tudi red v mestu, gostilnah …in druge družbene norme. Razen tega se je oblikovalo mestno pravo kot sistem nenapisanih pravil za ljudi določenega

družbenega stanu.

Kecel in Prašnikar na sotočju Bistrice in Nevljice zgradita zdravilišče.

1880 Meščanska korporacija objavi razpis za darovanje za gradnjo nove mestne hiše, kateri bo tudi občinska uprava. To je ena redkih povezovalnih potez med MK in občino, odkar se je

izločila. Zaslužen je dr. Samec, ki je bil hkrati župan in predsednik MK. Bil je neobremenjen priseljenec, delal je za korist mesta. Članek v Slovenskem narodu št. 211/1880 in Klobčar, Kamničani, 1998

Ustanovijo Gasilsko društvo, ki je uveljavljalo slovenski jezik, saj je bilo poveljevanje v slovenščini zapovedano, in Mestno godbo.

Kamnik (teritorij sedanje občine) je imel 2452 prebivalcev, od tega 293 vojakov, 100 se jih je opredelilo za nemško govoreče.

Klobčar, Kamničani, 1998

1882

Iz Narodne čitalnice se izloči prvo slovensko pevsko društvo Lira, konec 19. Stoletja pa še Salonski orkester.

Priseljujejo se uradniki glavarstva in njegovih služb, nastaja nova gosposka - pjontarji, ki izriva s tega položaja »stare Kamničane«, uporablja pa nemščino, ki je tudi označevala pripadnost višjemu sloju.

Približni čas: Srednjeveško ustanovo Špital, ki je skrbela in nudila zatočišče za mestne reveže je oskrbovala Mestna občina.

Sklad za reveže (špitalski zaklad), je kasneje prevzela ., a samo za člane korporacije in njihove otroke. Dobivali so denar in drva.

1885

Korporacija je imela samozvana pravila, na kar so opozarjali tisti, ki so bili iz nje izločeni in tisti, ki so bili njeni šibkejši in revnejši člani. Tako so premožnejši do srede 80. let 19.

stoletja dobivali po 10-12 svežnjev drv letno, revni pa 1-3. Klobčar …

Zora Torkar (19..): Najpremožnejšega meščanstva je bilo v Kamniku 5 do 8 %.

Okrajno glavarstvo je županstvom tudi kamniškemu poslalo dopis, v katerem priporoča gospodom županom pobirati občinske doklade skozi davkarije ne pa beraško od hiše do

hiše. Klobpčar

Meščanska korporacija je odražala mestno avtonomijo. Pečat je bil enako oblikovan.

Korporacijo so vodili ugledni meščani in taki, ki so prek nje želeli doseči ugled.

1886 Meščani, člani MK, zahtevajo in dosežejo enakost pri delitvi bistriških drv.

Arhiv Slovenije: ., 1076/fasc. 1

Razvalina Mali grad konec 19. Stoletja

(Sima, 1891)

1887 — 1890 Frančišek Fischer – župan in predsednik

Meščanske korporacije Stiasny, 1892

26. oktober: Izide Deželni zakon o uredbi in razdelbi skupnih

zemljišč, ki ureja značaj skupnih zemljišč kot jih je imela .. Arhiv Meščanske korporacije

17. december: Prvi znani statut Meščanske korporacije, ki se

je imenoval: Načrt pravilom za korporacijsko premoženje mesta Kamnik.

Arhiv Meščanske korporacije

Zaprice konec 19. Stoletja

(Sima, 1891)

1887 1887 — 1890 Frančišek Fischer – župan in predsednik Meščanske korporacije

Stiasny, 1892

26. oktober: Izide Deželni zakon o uredbi in razdelbi skupnih zemljišč, ki ureja značaj skupnih zemljišč kot jih je imela .. Arhiv Meščanske korporacije

17. december: Prvi znani statut Meščanske korporacije, ki se je imenoval: Načrt pravilom za korporacijsko premoženje mesta Kamnik.

Arhiv Meščanske korporacije

Sklep občinskega odbora: »Sklene se vse ulice v mestu popraviti, pot na Tunjice pa potom tlake.« Povzeto po: Klobčar, Kamničani, 1998

Dom v Kamniški Bistrici okoli leta 1887