Konserviranje in restavriranje mavčnega odlitka Ležeča z vencem Frančiška Smerduja

UNIVERZA V LJUBLJANI

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje

DIPLOMSKO DELO

Konserviranje in restavriranje mavčnega odlitka Ležeča z vencem Frančiška Smerduja

Rebeka Vegelj

Ljubljana, 2014

UNIVERZA V LJUBLJANI

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje

DIPLOMSKO DELO

B

Konserviranje in restavriranje mavčnega odlitka

Ležeča z vencem Frančiška Smerduja

Mentorica: izr. prof. Miladi Makuc Semion, akad. kip.

Ime in priimek: Rebeka Vegelj

Študentka rednega študija

Vpisna številka: 42000883

Oddelek in študijska smer: Oddelek za restavratorstvo, Restavratorstvo

Ljubljana, september 2014

Sodelujoča ustanova: Narodna Galerija Ljubljana Delovna mentorica v Narodni Galeriji Ljubljana: mag. Martina Vuga, akad. rest.

Rebeka Vegelj, Konserviranje in restavriranje mavčnega odlitka Ležeča z vencem F. Smerduja Diplomsko delo, UL ALUO, Oddelek za restavratorstvo, Ljubljana, 2014

3

Ključne besede in UDK/Key words

Naslov diplomskega dela: Konserviranje in restavriranje mavčnega odlitka Ležeča z

vencem Frančiška Smerduja

Title of bachelor thesis: Conservation and restoration of plaster cast Ležeča z vencem by

Frančišek Smerdu

UDK

7.025:73

7 (043.2)

Konservatorstvo-restavratorstvo conservation-restoration

kulturna dediščina cultural heritage

kiparstvo sculpture

Frančišek Smerdu Frančišek Smerdu

mavec plaster (of Paris)

čiščenje cleaning

agar agar

restavriranje poškodb damage restoration

pritrjevanje odlomljenih delov attachement of broken parts

kitanje puttying

retuširanje retouching

tehnologija technology

zapisnik o stanju condition report

diplomske naloge BA thesis


4


5

Izvleček

Konservatorsko-restavratorsko ohranjanje umetnin iz mavca je šele v zadnjih letih postalo

tema akademskih diskusij. Pred tem se tovrstnim skulpturam in reliefom ni posvečalo

veliko pozornosti, zato tudi ni starejših poglobljenih študij na to temo. Šele v zadnjem času

so se pojavile obsežnejše raziskave o odstranjevanju površinskih nečistoč z mavčnih kipov

z uporabo agarja. Področje torej še vedno ponuja veliko manevrskega prostora za

preučevanje, raziskovanje in inovativne pristope.

Diplomska naloga je razdeljena na dva dela. Prvi del obsega podatke o mavcu, vrstah

kalupov, materialih, ki se mu včasih dodajajo ter o površinskih premazih, na katere na

mavčnih skulpturah pogosto naletimo. V drugem delu sledi predstavitev avtorja

obravnavane umetnine Ležeča z vencem, kiparja Frančiška Smerduja, opis stanja umetnine

ob prihodu v atelje ter na kipu izvedenih konservatorsko-restavratorskih postopkov. Vsak

od posegov (odstranjevanje površinske umazanije, domodelacije, pritrjevanje odlomljenih

delov in retuša) je natančno dokumentiran. Opisana so opravljena testiranja ter navedene

prednosti in slabosti, kot tudi postopek priprave za vsako od preizkušenih sredstev in

metod. Postopki in materiali, ki so se izkazali za najprimernejše in bili na koncu

uporabljeni na sami umetnini, so podrobneje razloženi in utemeljeni.

V prilogi je predstavljen obrazec za pomoč pri popisu stanja, ki sva ga pripravila s

kolegom Maticem Nosanom. Pod obrazcem je natančno razloženo, kako naj uporabnik

izpolnjuje posamezne sklope. Na koncu diplomskega dela je dodan še izpolnjen obrazec za

primer Ležeče z vencem.


6

Summary

In the last decade more attention was given to the approach to conservation and restoration

of objects made of plaster. Before there was not much scientific documentation on the

subject. Plaster sculptures and reliefs were not considered to be of great value, which is

why not many studies of older date existed. Only recently more attention was given to the

surface cleaning of plaster objects with Agar and Agarose, which is why this field still

offers a place for research, exploration and inovative approach.

The thesis consists of two parts. The first part covers an introduction to plaster as a

sculpturing material, with an overview of different ways of plaster casting, most common

filler materials and surface coatings used on plaster objects. Following in the second part is

the presentation of author Frančišek Smerdu, whose plaster sculpture Ležeča z vencem I

restored for the purpose of this thesis; the restoration report states the entire process from

when it first came to the studio, until the procedures executed on the sculpture. Every

procedure (surface cleaning, puttying, the attachment of broken or chipped parts of the

sculpture and the final retouching) is precisely documented. Described are the executed

tests with the list of pros and cons for every tested material and method. The procedures

and materials that proved to be the most suitable and were applied in the process are

precisely presented and explained.

The supplements consist of a form for the condition report that I composed together with

my colleague Matic Nosan. Under the form is the instruction on how it should be filled

out. The completed form for Ležeča z vencem is attached at the very end.


7

Kazalo

Ključne besede in UDK/Key words ........................................................................................... 3

Izvleček ....................................................................................................................................... 5

Summary ..................................................................................................................................... 6

Kazalo ......................................................................................................................................... 7

Uvod ........................................................................................................................................... 9

1. DEL: Predstavitev mavca kot materiala, njegove karakteristike in problematika

ohranjanja ................................................................................................................................. 11 1.1 Splošno o mavcu .......................................................................................................................... 11 1.2 Pridobivanje in karakteristike ...................................................................................................... 11 1.3 Dodatki mavcu ............................................................................................................................. 13 1.4 Ojačitev ulitkov ............................................................................................................................ 14 1.5 Izdelava kalupov in vlivanje ........................................................................................................ 15 1.6 Ločevalci, premazi za površinsko zaščito in utrjevalci ................................................................ 17

1.6.1 Premazi za ločevanje kalupa in odlitka ................................................................................................ 17 1.6.2 Premazi za površinsko zaščito odlitkov ............................................................................................... 17 1.6.3 Površinsko utrjevanje mavca ................................................................................................................... 18

1.7 Problematika ohranjanja mavca ................................................................................................... 18

2. DEL: Konservatorsko-restavratorski postopki na Ležeči z vencem Frančiška Smerduja ..... 20 2.1 Frančišek Smerdu ........................................................................................................................ 21 2.2 Skulpture s stopnišča do Festivalne dvorane v Ljubljani ............................................................. 23

2.2.1 Ikonografija skulptur .................................................................................................................................. 23 2.3 Ležeča z vencem: poročilo o stanju kipa in potrebni konservatorsko-restavratorski postopki.... 25

2.3.1 Opis umetnine............................................................................................................................................... 25 2.3.2 Stanje kipa pred posegom ......................................................................................................................... 26 2.3.3 Predlog posega na umetnini ..................................................................................................................... 35 2.3.4 Odstranjevanje površinskih nečistoč ..................................................................................................... 35 2.3.5 Kitanje in domodelacije ............................................................................................................................ 50 2.3.6 Pritrjevanje odlomljenih delov ................................................................................................................ 57 2.3.7 Končna podoba ............................................................................................................................................ 62

2.4 Končne ugotovitve ....................................................................................................................... 64


8

Zaključek .................................................................................................................................. 68

Literatura .................................................................................................................................. 71

Viri ............................................................................................................................................ 72

Seznam slikovnega gradiva in risb ........................................................................................... 73

Seznam prilog ........................................................................................................................... 78


9

Uvod

V sklopu svoje diplomske naloge sem se posvetila konserviranju in restavriranju

originalnega mavčnega odlitka Ležeča z vencem, ki ga je ustvaril akademski kipar

Frančišek Smerdu. Beseda originalen je tu uporabljena z namenom, saj je zaradi

neobstoječe prvotne skulpture iz gline, po kateri je bil narejen mavčni kalup, ta odlitek

edina verzija omenjenega kipa, ki jo je ustvaril avtor sam. Bronasti odlitki obstajajo,

vendar je bila njihova izdelava delo livarja. Čeprav je skulptura iz brona tako rekoč večna

in posledično ni bojazni, da bi se podoba Ležeče z vencem sčasoma izgubila, se mi zdi

ohranjanje precej občutljivejše mavčne različice pomembno iz več razlogov. Na prvem

mestu gre za zaščito nečesa, kar je delo umetnikovih rok, obenem pa lahko ob podrobnem

pregledu odlitka izvemo precej podatkov o uporabljeni tehniki in materialih odlivanja. To

znanje je dragoceno s stališča kiparske tehnologije in bo z minevanjem časa in uvajanjem

novih materialov ter tehnik še pridobivalo na pomenu. Omembe vreden razlog pa je tudi

sama lepota skulpture, kateri mavec daje nekakšno mehkobo, upodobljeni figuri pa

ženstvenost, česar bron s svojim trdim kovinskim leskom nikakor ne zmore.

Pri izbiri teme diplomske naloge me je še bolj kot sam kip in njegova ikonografija pritegnil

mavec kot material. Le-ta je zelo občutljiv in s konservatorsko-restavratorskega vidika

slabo preučen material, mavčnim kipom pa, vsaj pri nas, v muzejih in galerijah večinoma

ne posvečajo velike pozornosti v smislu zaščite, ohranjanja in razstavljanja. Težava se

začne že pri popisu stanja, ki je prvi korak k obravnavi umetnine. Obrazci, ki so pri

konserviranju in restavriranju slik, lesene plastike in umetniških del na drugih nosilcih že

dolgo časa uveljavljeni, se konstantno uporabljajo in sproti izboljšujejo ter dopolnjujejo, za

mavčno plastiko še ne obstajajo. Skupaj s kolegom Maticem Nosanom sva se odločila

odpreti tudi to poglavje in poskusila zasnovati nekakšen osnovni obrazec za pomoč pri

pripravi zapisnika o stanju umetnine iz mavca pred posegi. Obrazec sem v prilogi vzela

pod drobnogled in pripisala navodila za izpolnjevanje.

V praktičnem delu svoje diplomske naloge sem iz literature in drugih virov zbrala podatke

o možnostih reševanja osnovnih problemov, ki se na mavčnih plastikah pogosto pojavijo

(odstranjevanje površinske nečistoče, kitanje, pritrjevanje odlomljenih delov …), preizkusila

več različnih rešitev in jih ovrednotila. Tiste postopke in materiale, ki so se izkazali za


10

najbolj primerne in sem jih nato dejansko uporabila v procesu konservatorsko-

restavratorskega dela na kipu, pa sem v nadaljevanju še podrobneje opisala.

Želela sem napisati diplomsko delo, ki bi lahko tudi drugim strokovnim delavcem

pomagalo k lažjemu začetnemu pristopu k reševanju poškodovanih mavčnih odlitkov, ki bi

ponudilo tako predloge za prve teste in sondiranja na kipu, kot tudi konkretne rešitve,

hkrati pa pustilo odprt prostor za kasnejša dodatna raziskovanja na tem področju. V nalogi

želim predstaviti opravljena testiranja, ki ponujajo več različnih rešitev za vsakega od

problemov prisotnih na Ležeči z vencem, ter vsak opravljen test tudi posebej argumentirati

in oceniti, s tem pa tudi pokazati, da problematika mavca s konservatorsko-

restavratorskega vidika ni nerešljiva.


11

1. DEL: Predstavitev mavca kot materiala, njegove karakteristike in problematika ohranjanja

Prvi korak h konservatorsko-restavratorskemu reševanju umetnine je spoznavanje

materiala, iz katerega je delo narejeno. To poglavje je namenjeno strnjeni predstavitvi

mavca kot materiala za vlivanje v kalupe, ter najpogostejših dodatkov in premazov, ki se

na tovrstnih skulpturah pojavljajo in so s konservatorsko-restavratorskega vidika

pomembni in zanimivi.

1.1 Splošno o mavcu

Mavec je v zgodovini umetnosti poznan že iz časa starih Asircev in Egipčanov. Od takrat

se, v nekaterih zgodovinskih obdobjih več v drugih manj, uporablja v umetnosti,

stavbarstvu in v povezavi s pogrebnimi ter verskimi rituali. Je material, s katerim se na

določeni točki, vsaj v času študija, sreča vsak kipar. Mavčni odlitki so samostojne

skulpture ali pa služijo kot model, po katerem se odlije bronast kip. Uporaben je v

arhitekturni dekoraciji ter za izdelavo odlitkov po živih modelih.1 Kip ali relief je lahko

izdelan iz večjega kosa mavca z vrezovanjem in klesanjem, ali pa je po originalu iz gline,

voska ali kakega drugega materiala narejen mavčni kalup, v katerega se nato vlije mavec in

dobi pozitiv.2

1.2 Pridobivanje in karakteristike

Mavec je žgana in zmleta sadra. Ta je po sestavi kalcijev sulfat z dvema molekulama

kristalne vode (CaSO4 · 2H2O), čemur pravimo dihidrat. Med procesom žganja, ki se začne

pri temperaturi 70 °C "mavec izgubi del vezane vode in se spremeni v polhidrat3",

postopek pa se zaključi pri 200 °C, ko "ves dihidrat preide prek polhidrata v anhidrit

1 Diane BILBEY, Ruth CRIBB, Plaster models, plaster casts, electrotypes and fictile ivories, v: The making 2Prav tam. str. 158 3Vida HUDOKLIN ŠIMAGA, Alenka VIDRGAR, Mavec in bron v kiparstvu, v: Likovni odsevi (Kiparstvo), 8-9, 1990, str. 80


12

(brezvodno sadro)"4. Žgani mavec dobi to lastnost, da nase veže vodo in se v tem procesu

strdi. 5 Načeloma naj bi bilo za žganje najbolje izbrati čisto, belo sadro, vendar pa tako le

redko najdemo. Velikokrat je sivkaste ali rumenkaste barve, včasih pa tudi od rdečkaste,

črne pa vse do modrikaste. Takšne barve povzročajo primesi, od katerih sadra največkrat

vsebuje glino, pesek in apnenec, pa tudi alkalijske soli, kot je natrijev klorid, in

bituminozne snovi.6 Vendar pa kakovost žganega mavca ni odvisna toliko od vrste sadre,

kot je odvisna od načina in temperature žganja, mletja in shranjevanja. Poznamo nizko

žgane ali ulivne vrste mavca, ter visoko žgane stavbarske mavce – estrihe.7

Na tem mestu so za nas zanimivejši ulivni mavci, ki se uporabljajo za kiparstvo in

štukature. Za pridobivanje nizko žganih mavcev se uporablja sadra, ki "sme vsebovati do 5

% anhidrida, apnenca, gline ali peska."8 Nezaželene so primesi alkalijskih kloridov, še

posebej magnezijevega, zaradi njegove higroskopičnosti. Če izdelek vsebuje kloride in je

hranjen v vlažnem prostoru, se lahko na njegovi površini izločajo soli, ki povzročijo

propadanje skulpture. Ulivne mavce žgejo v posebnih železnih kotlih ali pa v rotacijskih

pečeh. V slednjih je postopek hitrejši, vendar pa so ulitki iz tako pridobljenega manj trdni

kot izdelki iz mavca, žganega v kotlih. Najkakovostnejši je mavec iz poljskih peči, ker pa

gre za dražji in zamudnejši postopek, ta le redko pride v poštev.

Ulivne mavce, katere žgejo na temperaturi med 115 in 190 °C, je potrebno počasi ohladiti,

nato pa zmleti v zelo fina zrnca. Alabaster, ki je med najbolj kakovostnimi, naj bi bil zmlet

tako na drobno, da pri sejanju "na situ z zankami premera 0,22 mm (900 zank na 1 cm2) ne

sme ostati več kot 5 % mavca."9 Mavec, pomešan z ustrezno količino vode, se v deset do

dvajsetih minutah strdi. V tem procesu se spreminja nazaj v kalcijev sulfat z dvema

molekulama vode.10

Iz drobnejšega in finejšega mavca dobimo trdnejši ulitek kot iz grobo zrnatega. Pri

ulivanju v kalup se masa na začetku strjevanja skrči, po tej fazi pa se le še širi. Končno

4Prav tam, str. 80 5Vida HUDOKLIN ŠIMAGA, Glina in sadra v plastičnem oblikovanju, Ljubljana 1962, str. 111 6Prav tam, str. 108 7Prav tam, str. 111 8Prav tam, str. 111 9Prav tam, str. 112 10Prav tam. str. 113, 114


13

zvečanje volumna je navadno 1 %, kar pripomore k temu, da mavec zapolni vse

vdolbinice. Posledica povečanega volumna je tudi to, da je zunanja površina mavca rahlo

kompaktnejša od notranje, vendar kljub temu občutljiva na vlago, dotike in fizične

pritiske.11 Pri čiščenju z vodnimi metodami se ta "povrhnjica" zmehča, kar lahko spremeni

videz kipa, gladkosti površine pa ni več mogoče povrniti. Mavec je zelo porozen material,

ki skupaj z vlago vase potegne tudi prah in nečistoče. Pri čiščenju moramo biti pozorni, da

akumulirani umazaniji ne omogočimo še globljega prodiranja v strukturo predmeta.

V primeru nasičenja predmeta iz mavca z vodo, ta izgubi tudi do tretjino svojih mehanskih

lastnosti, stabilnosti.12 Amonijak, kisline, natrijev tiosulfat in glicerin topijo mavec,

medtem ko mu etanol ne škodi.13 Etanol pri tradicionalnih metodah čiščenja mavca

dodamo vodi, da pospešimo njeno izhlapevanje iz materiala.

1.3 Dodatki mavcu

V kiparski tehnologiji so poznani različni materiali, ki se lahko dodajo vodi, v katero nato

vmešamo mavec. Z njimi vplivamo na hitrost strjevanja in trdoto mase. Na splošno velja

da sredstva, ki podaljšujejo strjevalni čas mavca, povečajo trdoto ulitka. V takih primerih

je treba pripraviti tudi nekoliko gostejšo mavčno kašo.14

Strjevanje pospešuje dodatek 1,5 do 2 % kuhinjske soli, magnezijevega ali amonijevega

klorida, vendar soli povzročijo tudi krhkost in posledično krušenje ulitka. Taki dodatki so

primerni, ko je potrebno kar se da hitro strjevanje, denimo takrat, ko se izdeluje kalup na

živem modelu. Postopek pospešuje tudi uporaba tople vode, milnice, amonijaka (2,5 % vodna

raztopina) ali galuna (1 do 3 %). Slednji se uporablja predvsem pri vlivanju mavca v klejne

kalupe, saj so ti občutljivi na vodo in toploto, zato mora biti strjevanje kar se da hitro.

Apneno mleko mavcu dodamo, kadar želimo preprečiti širjenje in krčenje ulitkov, kar je

moteče predvsem pri drobnih skulpturah. Pri tem je dodatek do 5 % apna sprejemljiv in

poveča trdnost ter gostoto mavca, medtem ko 10 % dodatek deluje ravno obratno.15

11Michaela BERZIOLI, An analytical and applicative approach to the cleaning of artworks, Parma 2010, str. 26 12Prav tam, str. 26 13Prav tam, str. 27 14HUDOKLIN ŠIMAGA, VIDRGAR, Mavec in bron ... (op. 3), str. 82 15Prav tam, str. 82


14

V nekaterih primerih, denimo pri kitanju že suhega odlitka, želimo kar se da podaljšati čas

strjevanja mavčne mase, da jo lahko dlje časa obdelujemo. Takrat lahko mavcu dodamo do 2

% kleja, vendar je potrebno paziti da koncentracija ni presežena, saj se klej v stiku s hladno

vodo spremeni v koščke goste želatine. Ti koščki se v fazi, ko se mavec segreje, napnejo in

napijejo vode, kasneje pa lahko začnejo gniti in poškodujejo skulpturo. Nekateri umetniki

posegajo tudi po dekstrinu, ki "zadržuje strjevanje modelnega mavca ter zveča trdoto in

elastičnost ulitka."16 Dekstrin ni priporočljiv za odlitke, ki jih želimo ohraniti, saj hitro

porumeni in razpade, s tem pa poškoduje skulpturo. Boraks (uporaben tudi kot naravno

belilno sredstvo, sredstvo za dezinfekcijo, insekticid, fungicid in herbicid) lahko drastično

podaljša strjevanje mase. Volumsko razmerje nasičene boraksove vodne raztopine in vode

1 : 12 za 15 minut odloži strjevanje mavca, če razmerje spremenimo na 1 : 1, bo zmes

mehka 10 do 12 ur.17 Z uporabo boraksa v restavratorskih posegih moramo biti previdni

zaradi bazičnosti sredstva (pH 9), saj je pH mavca bolj nevtralen, med 7 in 8. Daljši čas

obdelovanja mavca dosežemo tudi z dodatkom vodnih disperzij akrilnih ali vinilnih smol.

Mavčni masi lahko dodamo tudi polnila, kot sta kremenčev pesek in mivka. Namen je, da

se porabi manj mavca, s tem pa se nekoliko spremenita tudi trdnost in površinska struktura

skulpture.

Pigmente primešamo le v prvi plasti kalupa, z namenom, da nas opozorijo na bližino

pozitiva. Tudi pri izbiri pigmenta moramo biti pozorni, da je ta podobne specifične gostote

kot mavec. Če ga je preveč, je lahko masa v ulitku prešibko povezana in premehka.18

1.4 Ojačitev ulitkov

Mavec je precej krhek material, zato mu pogosto dodamo notranjo ojačitev, ki tvori

ogrodje skulpture ali reliefa. Z ojačitvijo preprečimo lomljenje in deformacijo, izognemo

pa se tudi preveliki teži odlitka.19 To poglavje bi lahko glede na material v grobem ločili na

konstrukcije in ojačitve.

16Prav tam, str. 82 17Prav tam, str. 82 18Prav tam, str. 83 19HUDOKLIN ŠIMAGA, Glina in sadra ..., nav. delo (op. 5), str. 148


15

Konstrukcija je navadno izdelana iz med seboj povezanih lesenih ali kovinskih palic, ki

tvorijo ogrodje za podporo mavcu.

Ojačitev pa predstavlja vezno plast med nanosi mavca. Zanjo lahko uporabimo vrečevino,

predivo ali gazo.20

1.5 Izdelava kalupov in vlivanje

Vrsta kalupa je odvisna predvsem od materiala, iz katerega je model.

Za original iz gline je denimo primerna uporaba slepega mavčnega kalupa. Število kosov

slepega kalupa je odvisno od tega, kakšne oblike je model.21

Pri izdelavi kalupa na figuri naravne velikosti mora biti slepi kalup narejen iz več kosov.

Sprednja polovica modela je navadno iz enega kosa, na hrbtni strani pa sta vsaj dva, v

vodoravnih pasovih ločena dela. Štrleče okončine se odrežejo ali podprejo in ulijejo posebej.22

Posamezne kose kalupa je potrebno ločiti z glineno ogrado ali s tankimi kovinskimi

ploščicami. Oboje se pritrdi na model. Velikost šivov na odlitem pozitivu nam pove,

kakšna vrsta ograd je bila uporabljena, saj se pri natančnem delu z glinenimi ogradami šivi

praktično ne poznajo, pri uporabi kovinskih ploščic pa na pozitivu ostanejo precej opazni.

Mogoče je tudi ločevanje modela z vrvico ali žico, vendar ta način pusti zelo debele šive in

ni primeren za uporabo na skulpturah in reliefih z veliko detajli.23

Pri izdelavi prve, tanke plasti slepega kalupa se pogosto uporabi obarvan mavec, ki kiparja

pri odstranjevanju negativa opozori, da se bliža pozitivu.24 Obarvana prva plast kalupa naj bi

preprečila, da bi se ulitek poškodoval. Odstranjuje se zelo previdno, samo z uporabo topih

modelirk. S tako natančnim odstranjevanjem kalupa ostane pozitiv nepoškodovan. Obarvani

ostanki mavca so včasih vidni na pozitivu na konkavnih mestih (vdolbinice, luknjice ...).

20Prav tam, str. 151 21Prav tam, str. 158 22Prav tam, str. 160 23Prav tam, str. 160 24Prav tam, str. 160


16

Snemanje kalupa z odlitka sicer poteka z uporabo dlet, kar na površini pozitiva pogosto pusti

zarezice. To je preprost indikator tehnologije ulivanja v mavčni kalup.

Za izdelavo kalupov kipov iz trdih materialov je potrebna izdelava kosovnih kalupov. Ti so

sestavljeni iz več kosov in povezani z eno- ali dvodelno mavčno kapo. Površina modela, na

katerem se izdeluje kosovni kalup, mora biti nepropustna za vlago, zato bi morali npr.

mavčni model v tem primeru premazati z raztopino šelaka v etanolu.25

Klejni kalup se uporabi takrat, ko je izdelava kosovnega kalupa iz mavca preveč zamudna.

Uporabi se kožni klej, ki mora imeti gostoto medu. Predmet, na katerem se izdeluje kalup,

ne sme biti porozen, zato se mavčni model najprej prepoji z 20 % raztopino šelaka v

etanolu, nato pa še premaže z ločevalcem (raztopino stearina v petroleju ali voščeno pasto).

Strjen klejni kalup se pred ulivanjem pozitiva premaže še z 10 do 12 % raztopino galuna

ali pa 4 do 5 % raztopino formalina, s čimer se ga utrdi. Mavec za vlivanje v klejni kalup

mora vsebovati še dodatek galuna, da je odlitek mogoče odstraniti iz kalupa še preden se

mavec začne segrevati in poškoduje kalup.26

Kalupi iz silikonskega kavčuka se uporabljajo šele od druge polovice 20. stoletja dalje.

Silikonski kavčuk predstavlja zelo enostaven način izdelave kalupa, vendar gre za nekoliko

dražji material, ki do sedaj še ni zamenjal mavca kot najbolj priljubljenega materiala za

kalupe.

Poznavanje postopkov izdelave in značilnosti različnih vrst kalupov nam lahko pomaga pri

določanju tehnologije obravnavanega predmeta. Koristno je tudi vedeti, kakšni dodatki in

premazi se pojavijo pri posameznih postopkih vlivanja, saj je tudi to lahko pomemben

podatek za nadaljnje posege na umetnini.

25Prav tam, str. 168 26Prav tam, str. 177, 178


17

1.6 Ločevalci, premazi za površinsko zaščito in utrjevalci

Tradicionalni premazi, s katerimi umetniki še danes premazujejo svoje kipe služijo

osnovni površinski zaščiti kipa pred škodljivimi atmosferskimi dejavniki in pred

prodiranjem prašnih delcev v porozni material ali pa se uporabljajo kot ločevalci, ki

preprečijo sprijemanje mavčnega pozitiva s kalupom iz istega materiala. V ta namen se

pogosto uporabljata milnica in glinena voda. Obstajajo tudi razni premazi, s katerimi lahko

utrdimo mavčne odlitke, da preprečimo krušenje ter da z njih brez težav obrišemo prah.

1.6.1 Premazi za ločevanje kalupa in odlitka

Iz nevtralnega, ne bazičnega mila se pripravi zelo gosta milnica z majhnim dodatkom

jedilnega olja, ki se nanese na svež kalup, dodatno prepojen z vodo. Milnico se po nekaj

minutah spere, v moker kalup pa vlije mavec za pozitiv. Za suh kalup je postopek

drugačen, saj ga je potrebno pred miljenjem napojiti z vodoodpornim sredstvom, kot je

denimo raztopina šelaka v etanolu. Na to se nanese tanek sloj milnice, ki ga ni potrebno

izprati. Odvečno milo se odstrani s čopičem ali gobo, nato pa se v kalup vlije mavec.27 Na

ta način je poskrbljeno, da se pozitiv brez težav loči od kalupa. Enako lahko zagotovimo s

premazom glinene vode na svež kalup. Težava z glino je le, da ima določen volumen, ki

zapolni najfinejše dele in zato ni primerna za umetnine z drobnimi detajli, poleg tega pa se

površina pozitiva z glino pogosto zamaže.28

1.6.2 Premazi za površinsko zaščito odlitkov

Stearin, vazelin in voščena pasta (pripravljena iz čebeljega voska, stearina in parafina v

razmerju 1 : 1 : 2) so lahko na odlitek naneseni kot zaščitno sredstvo, čeprav se ravno tako

uporabljajo za lažje razdvajanje kalupa od ulitka. Sredstva so uporabna tudi pri izdelavi

kalupa po originalu iz lesa, kovine ali kamna.29 Premazi, ki sicer uspešno zaščitijo mavec

pred vlago, vendar tudi spremenijo njegov videz, so denimo raztopina šelaka v etanolu,

27HUDOKLIN ŠIMAGA, Glina in sadra ... nav. delo (op. 5), str. 145, 146 28Prav tam, str. 146 29Prav tam, str. 147


18

vroča mešanica voska in lanenega olja, kovinski firnež, mešanica voska in zgoščenega olja

v terpentinu itd. Mavčne skulpture, namenjene barvanju, se lahko napoji s klejno raztopino

ali mlekom, nato pa se nanje slika z barvnimi laki ali oljnimi barvami.30

1.6.3 Površinsko utrjevanje mavca

Za utrjevanje se uporabi 8 % raztopina galuna, v kateri se lahko skulptura tudi namaka. Ko

se posuši, sledijo trije premazi s to raztopino, po ponovnem sušenju pa še nanos parafina,

raztopljenega v lahkem bencinu, voščene paste ali pa vročega parafina ali voska. Druga

možnost za utrjevanje je štiriindvajset-urno namakanje odlitka v 7 % vodni raztopini

barijevega hidroksida. Ko se predmet dovolj napoji, ga je potrebno sprati z vodo in sušiti tri

do štiri dni. Pozitivne rezultate naj bi pokazalo tudi namakanje v barijevem sulfatu, s

končnim premazom iz stearina, parafina ali voska v lahkem bencinu, ali pa natrijevega

stearata v alkoholu. Seveda velja na tem mestu opozoriti, da so ti postopki primerni le za

skulpture in reliefe brez notranje konstrukcije oz. armature, ki bi ji namakanje v tekočini

škodilo.31

Tudi večkratni premaz z zelo razredčeno disperzijo sintetične smole ali nanos razredčenega

kazeinskega lepila iz enega dela gašenega apna in enega dela neslane skute lahko deluje

kot dober utrjevalec.32

1.7 Problematika ohranjanja mavca

Glavna težava mavčnih kipov je, da se jih navadno dojema kot "skice" za končno

mojstrovino in se jim ne namenja pozornosti, ki bi si jo morda zaslužili. Zaradi

nepazljivega rokovanja prihaja do prask, zlomov in krušenja, zaradi hranjenja v prostorih z

neurejeno klimo (npr. vlažne kleti) se poslabša njihova mehanska trdnost, kar pa

posledično vodi v krhkost materiala in nove zlome. Zaradi nalaganja prahu in drugih

delcev iz zraka neposredno na kipe pa so ti pogosto tudi trajno obarvani, saj se umazanija

30HUDOKLIN ŠIMAGA, VIDRGAR, Mavec in bron ..., nav. delo (op. 3), str. 106, 107 31Prav tam, str. 106, 107. 32Prav tam, str. 106, 107.


19

zažre globoko v porozni material. Osnovni preventivni ukrepi bi morali vključevati

pokrivanje umetnin iz mavca s prevlekami (denimo tyvek, filc ali kaj podobnega),

hranjenje v suhih prostorih s kontrolirano klimo, previdno ravnanje s predmeti ter

skladiščenje v ne prenatrpanem okolju.


20


21

2. DEL: Konservatorsko-restavratorski postopki na Ležeči z vencem Frančiška Smerduja

2.1 Frančišek Smerdu: predstavitev avtorja Ležeče z vencem in njegova umestitev v

slovenski umetniški prostor

Frančišek Smerdu se je rodil leta 1908 v Postojni, kjer je obiskoval osnovno in meščansko

šolo. Osnovni izobrazbi je sledilo šolanje na kiparskem oddelku Državne moške umetno

obrtne šole v Ljubljani, za tem pa si je s prigaranimi prihranki plačal vpis na Akademijo

upodabljajočih umetnosti v Zagrebu, kjer je šolanje zaključil leta 1933 pri profesorjih

Rudolfu Valdecu, Robertu Mihanoviću Frangešu in Franu Kršiniću. Zadnje leto je

opravljal specializacijo pri slovitem Ivanu Meštroviću. Po končanem študiju je pridobil

status svobodnega umetnika ter živel in delal v Ljubljani. Bil je sodobnik številnih

znamenitih slovenskih kiparjev, denimo Ivana Zajca, Ivana Napotnika, Lojzeta Dolinarja,

ekspresionistov Franceta in Toneta Kralja ter Tineta Kosa, Borisa ter Zdenka Kalina, Karla

Putriha in drugih.33 Sprva je kiparil v skromnih prostorih, med drugim v zapuščeni baraki v

Tivoliju, kasneje pa so mu dodelili atelje na današnji Cankarjevi ulici. Leta 1946 je postal

redni profesor na leto prej ustanovljeni Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani,

kjer je bil zaposlen vse do svoje precej zgodnje smrti.34

Leta 1949 je prejel zvezno nagrado za kiparstvo v Beogradu in Prešernovo nagrado v

Ljubljani ter se poročil. Dve leti za tem se mu je rodila hči Mojca, ki je kasneje prav tako

postala akademska kiparka.35 Po prvi svetovni vojni je njegov rojstni kraj pripadel Italiji,

zato je kasneje močno podpiral Osvobodilno fronto, kar je razvidno tudi v nekaterih

njegovih delih. Smerdu je izdelal kar nekaj znanih javnih spomenikov, med drugim

bronasti portret Ivana Cankarja na Rožniku, spomenik Ilegalcu v Ljubljani ter Kraškim

borcem v Postojni, skupaj s sodelavcem, akademskim kiparjem Petrom Lobodo pa sta

oblikovala tudi spomenik Francetu Prešernu v Kranju. Leta 1957 je dobil nov atelje na

Svetčevi 1, v isti stavbi, kjer danes deluje Oddelek za restavratorstvo Akademije za

likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Za slovenski paviljon na Brionih je

33Špelca ČOPIČ, Frančišek Smerdu, Ljubljana 2000, str. 9. 34Prav tam, str. 7–9. 35Prav tam, str. 25


22

oblikoval figuro Ganimeda in živali ter ustvaril štiri ženske figure za stopnišče Festivalne

dvorane v nekdanjem Baragovem semenišču, med katerimi je tudi Ležeča z vencem (slike

1–5). V letih, ki sledijo je izdelal reliefni poklon padlim uslužbencem PTT v Ljubljani ter

dokončal kamniti relief Rojstvo, s katerim se je začel ukvarjati približno petnajst let prej.36

Našteta dela so večinoma stvaritve večjih formatov, ki so mu dale širšo prepoznavnost med

ljudmi, medtem ko je bila prava srčika Smerdujevega ustvarjanja mala figuralna plastika.

Prav s skulpturami majhnih dimenzij, narejenimi v različnih materialih, od žgane gline,

mavca do kamna, je kipar dokazal svoje popolno obvladovanje človeške anatomije ter

občutek za volumen.37

Po smrti leta 1964, pri starosti komaj 56 let, so skrb za njegova dela prevzeli drugi. Leta

1971 je Moderna galerija pripravila retrospektivno razstavo, štiri leta kasneje pa so se

njegove figure uvrstile na II. Jugoslovanski bienale male plastike v Murski Soboti, kar je

pomenilo svojevrstno priznanje in potrditev kvalitete teh intimnih, drobnih skulptur ter ga

za vedno umestilo med najpomembnejše slovenske kiparje na tem področju.38 Kritiki

tistega časa so se strinjali, "da je Smerdujevo kiparstvo lirično in življenjsko pozitivno"39,

medtem ko se nekatere kasnejše interpretacije nagibajo k melanholiji in zasanjanosti. V

vsakem primeru predstavljajo umetnikove skulpture delo človeka, ki je ostajal zvest svoji

lastni interpretaciji umetnosti in kiparstva ter je v svoje stvaritve ujel nekakšno življenjsko

silo, zaradi katere so, in bodo, dela mikavna še za mnogo prihajajočih generacij.

36Prav tam, str. 25. 37Prav tam, str. 16. 38Prav tam, str. 17. 39Prav tam, str. 17.


23

2.2 Skulpture s stopnišča do Festivalne dvorane v Ljubljani

Slika 1: Stopnišče do Festivalne dvorane (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana 2014).

2.2.1 Ikonografija skulptur

Skulpture s stopnišča pred Festivalno dvorano so arhitekturnega značaja, zato imajo

predvsem dekorativno vrednost. Gre za alegorične skulpture, ki prikazujejo Jesen, Dramo,

Glasbo in Pomlad. Jesen (Ležeča z grozdjem) v rokah drži obilno grozdje, ki je simbol

rodnosti in obilja, Drama (Ležeča z masko) z ekspresivno držo in masko prikazuje

teatralnost dramske igre, Glasba (Ležeča s piščaljo) je ravno prenehala igrati na piščal,

Pomlad (Ležeča z vencem) pa se kiti s cvetličnim vencem.40 Po dva kipa sta postavljena na

vznožju in na vrhu stopnic, na zidcu, ki sledi stopniščnemu vzponu.

40Stane MIKUŽ, Štiri skulpture Frančiška Smerduja, v: Slovenski poročevalec, št. 177, 29.7.1958; iz arhiva dokumentacije MG+MSUM.


24

Slika 2: Frančišek Smerdu, Jesen,1957, bron, 56 × 150 × 50 cm, stopnišče pred Festivalno dvorano, Ljubljana (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana 2014).

Slika 3: Frančišek Smerdu, Drama, 1957, bron, 48 × 155 × 62 cm, stopnišče pred Festivalno dvorano, Ljubljana (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana 2014).

Slika 4: Frančišek Smerdu, Glasba, 1957, bron, 55 × 120 × 45 cm, stopnišče pred Festivalno dvorano, Ljubljana (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana 2014).

Slika 5: Frančišek Smerdu, Pomlad, 1957, bron, 46 × 67,5 × 165 cm, stopnišče pred Festivalno dvorano, Ljubljana (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana 2014).


25

2.3 Ležeča z vencem: poročilo o stanju kipa in potrebni konservatorsko-restavratorski postopki

Slika 6: Frančišek Smerdu, Ležeča z vencem, 1957, mavec, 46 × 161,5 × 67,5 cm, Narodna galerija Ljubljana. Kip ob prihodu v restavratorsko delavnico, pred konservatorsko-restavratorskimi postopki (foto: Bojan Salaj, Ljubljana 2013).

2.3.1 Opis umetnine

Ležeča z vencem (sl. 6) je ena od štirih alegoričnih ženskih figur, narejenih posebej za

stopnišče, ki vodi v Festivalno dvorano v Ljubljani. Gre za oblo plastiko, izdelano v

nekoliko razpotegnjeni manieristični maniri s sicer gladkimi telesnimi linijami, vendar z

namensko grobo strukturo površine, na kateri so opazne poteze orodja in prstov v obliki

prask, vdolbinic in izboklin. Dolge noge ležeče ženske figure so uravnotežene z bogatim

cvetličnim okrasjem, ovijajočim se okoli njene glave in ramen, ki figuri daje tako

kompozicijsko razgibanost kot tudi večjo stabilnost, obenem pa omogoča lepši pogled na

celotno skulpturo, kateri je namenjena lega na stopnišču, nagnjenim pod kotom 20°.

Kip je ob prihodu v restavratorsko delavnico meril 46 cm v višino, 161,5 cm v dolžino ter

67,5 cm v širino. Pri tem je potrebno upoštevati, da so figuri ob začetnem merjenju pred

delovnimi postopki še manjkali nožni prsti, zato se na tem mestu podana dolžina kipa ne

ujema s končnimi podatki. Površina plastike ni polihromirana ali patinirana, testi in


26

pregledi z UV svetlobo pa so pokazali neenakomerno nanesen brezbarvni zaščitni premaz,

verjetno klejno raztopino.

Ležečo z vencem je skupaj s sedemintridesetimi drugimi originalnimi skulpturami Narodni

galeriji podarila kiparjeva hči, ga. Mojca Smerdu. Večina plastik je bila hranjenih v kleti,

ta pa je stala na hodniku pred vhodnimi vrati v stanovanje, zato ni utrpela tako hudih

poškodb, kot nekatere druge. Kljub temu je bila skulptura v vse prej kot dobrem stanju,

konservatorsko restavratorski poseg je bil zato nujno potreben.

2.3.2 Stanje kipa pred posegom

Kip je utrpel številne mehanske poškodbe, te pa so privedle do površinskih nepravilnosti v

obliki odrgnin in ureznin, odbitih vrhov izbočenih volumnov, kot so denimo nekateri

cvetni lističi na okrasnem vencu, kazalec desne roke ter vrh nosu in prsnih bradavic, zaradi

mehanskih sil pa so nastale tudi hujše poškodbe, kamor prištevamo zlom in izgubo delov

originalne skulpture (grafični prikaz stanja I, II, slika 7–12). Gleženj desne noge je bil

počen in deloma zdrobljen, vendar se je stopalo še trdno držalo večjega dela figure (g.p.s.

I, sl. 12, 73). V notranjosti poškodbe je bila vidna rjaveča konstrukcija (sl. 73). Drugi zlom

se je zgodil na treh mestih desne roke, zaradi česar se je ta le še na enem stiku za silo

držala telesa (g.p.s. I, sl. 9, 10, 77–79). Na dveh mestih je udarec odbil večji površinski del

skulpture in sicer na kolenu leve in stegnu desne noge (g.p.s. I, II, sl. 11). V celoti so

manjkali prsti na obeh nogah, kar je negativno vplivalo na proporce kipa (g.p.s. I, II, sl. 12,

75, 83, 92).


27

Grafični prikaz stanja I (desna stran): Prikaz poškodb nosilca (risba: Rebeka Vegelj, Ljubljana 2013).

Grafični prikaz stanja II (leva stran): Prikaz poškodb nosilca (risba: Rebeka Vegelj, Ljubljana 2013).


28

Slika 7: Odbiti vrhovi prsnih bradavic in vdrtinici (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 8: Manjkajoč vrh nosu moteče vpliva na izgled obraza (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 9: Razpoka med desnim bokom in komolcem roke (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 10: Razpoka na vencu, ki povezuje roko s telesom (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 11: Manjkajoč del levega kolena (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 12: Nalomljen in delno zdrobljen gleženj ter manjkajoči prsti leve noge (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Spodnji del nog je bil nekoč odrezan, verjetno zaradi olajšave livarjevega dela. Zareza je

potekala pod kolenom leve noge in nad gležnjem desne (g.p.s. II, sl. 14). Odrezan del je bil

sicer po izdelavi bronastih odlitkov pritrjen nazaj na kip, vendar je poškodba opazna,

okolica pa zakitana z mavcem, ki je zaradi svojih lastnosti močno viden, temnejši in ima

drugačno strukturo (pri kitanju z mavcem brez dodatkov okoliški suhi mavec posrka


29

večino vode iz svežega kita, zato je ta primeren za obdelavo le kratek čas, ko se posuši pa

ostane siv in trd, kar otežuje nadaljnje modeliranje in brušenje) (g.p.s. III, IV, sl. 13, 14).

Na mednožju Ležeče z vencem je bila opazna preslikava prekrivne sive barve (g.p.s. III, IV,

sl. 15).

Grafični prikaz stanja III (desna stran): Prikaz preteklih posegov (risba: Rebeka Vegelj, Ljubljana 2013).

Grafični prikaz stanja IV (leva stran): Prikaz preteklih posegov (risba: Rebeka Vegelj, Ljubljana 2013).


30

Slika 13: Kitanje z mavčno maso. Suh mavec popije vso vodo iz kita, zato ta postane temnejši, trd in se zelo težko obdeluje (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 14: Zakitana površina na mestu, kjer je potekala zareza z leve goleni do desnega gležnja (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 15: Preslikava s prekrivno barvo (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Na celotni površini skulpture je bila močno vidna debela plast umazanije v obliki prašnih

in drugih delcev, ki se na predmete akumulirajo iz zraka. Na poglobljenih, ozkih ter

reliefno razgibanih delih se je nabralo še posebej veliko umazanije, od prahu do pajčevin in

zapredkov, las, dlak ter ostankov rastlin prinesenih z gibanjem zraka (g.p.s. V, VI, sl. 16).

Prisotni so bili madeži različnih snovi in barv. Na goleni desne figurine noge so bile

opazne kaplje voska (g.p.s. V, sl. 18), na zgornjem delu telesa, obrazu in peti leve noge

rumenkasti madeži neznanega izvora (g.p.s. V, VI, sl. 19), zelena packa na stopalu leve

noge (g.p.s. V), temen madež na desni podlakti (sl. 17), kaplje mavca (g.p.s. V, VI) ter

rjast madež zaradi korozije delčka armature na zdrobljenem gležnju leve noge (sl. 73).


31

Grafični prikaz stanja V (desna stran): Prikaz površinskih nečistoč (risba: Rebeka Vegelj, Ljubljana 2013).

Grafični prikaz stanja VI (leva stran): Prikaz površinskih nečistoč (risba: Rebeka Vegelj, Ljubljana 2013).


32

Slika 16: Debela plast nečistoč, kot so prah, pajčevina, dlake, delci rastlin (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 17: Madež neznanega izvora na desni roki (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 18: Kaplje voska na goleni desne noge (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 19: Rumenskasti madeži neznanega izvora (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Na površini kipa so prisotne luknjice različnih velikosti, nastale že pri vlivanju v mavec

(sl. 20, 21). Lokalno sta se okrog dveh tovrstnih luknjic pojavili manjši vdrtini na desni

strani prsnega koša (g.p.s. I, sl. 7). Vidne so tudi vreznine zaradi snemanja kalupa z odlitka

(g.p.s. VII, VIII, sl. 20) in šivi na desnem boku, nadlakti ter levi podlakti, rebrih in kolenu

(g.p.s. VII, VIII, sl. 23). To so poškodbe povzročene med samo izdelavo odlitka in jih

avtor ni popravljal, zato tudi med mojim posegom na umetnini niso bile sanirane. V

globinah negativnih volumnov so prisotni roza ostanki prve plasti kalupa ter koščki gline

(sl. 21).


33

Grafični prikaz stanja VII (desna stran): Prikaz poškodb nastalih med nastajanjem kipa in zaradi vlivanja v bron (risba: Rebeka Vegelj, Ljubljana 2013).

Grafični prikaz stanja VIII (leva stran): Prikaz poškodb nastalih med nastajanjem kipa in zaradi vlivanja v bron (risba: Rebeka Vegelj, Ljubljana 2013).


34

Slika 20: Vreznina, nastala med snemanjem kalupa z odlitka (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 21: Roza ostanki prve plasti kalupa (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 22: Madež zaradi korozije na konstrukciji (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 23: Šiv na celotni površini stegna (foto: Bojan Salaj, Ljubljana, 2013).

Slika 24: Košček mavca, prilepljen na površino leve noge (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).


35

2.3.3 Predlog posega na umetnini

Predlog konservatorsko-restavratorskih postopkov na kipu je obsegal poskusno čiščenje in

odstranjevanje površinskih nečistoč, sanacijo strukturnih poškodb z ugotavljanjem

ustreznega načina, materialov ter lepil za pritrjevanje in lepljenje odlomljenih kosov

skulpture, nadomestitev manjkajočih delov s pripravo kalupov na bronastih odlitkih v

Festivalni dvorani, ter izdelavo odlitkov manjkajočih delov Ležeče z vencem s pomočjo teh

kalupov, testiranje in pripravo ustrezne mase za kitanje, domodelacijo in retušo zakitanih

površin.

Načrt je bil predstavljen strokovni komisiji41, ki je predloge v splošnem odobrila, hkrati pa

je pomagala poiskati rešitve za nekaj konkretnejših vprašanj, predstavljenih v nadaljevanju

poglavja.

2.3.4 Odstranjevanje površinskih nečistoč: testi, poskusno čiščenje, ugotovitve in

dejanska izvedba

Čiščenje je obsegalo odstranjevanje na površino akumuliranih nečistoč v obliki prahu in

drugih organskih delcev ter odstranjevanje preslikave. Glede koščkov roza obarvane prve

plasti kalupa in ostankov gline v globinah se je komisija po ogledu in posvetu odločila, da

se teh delcev ne odstranjuje.

Tradicionalne metode čiščenja mavca delimo na štiri glavne skupine. Prva skupina so

mokre metode, kamor prištevamo 3A (voda (aqua), alkohol (etanol) in aceton), DA

(dimetilformamid in amilacetat), DIDAX (dimetilformamid, white spirit, aceton in ksilen),

ABD (voda, butilamin, dimetilformamid), vodo z amoniakom, vodo z etanolom in druga

podobna sredstva. Težava pri mokrih metodah je, da se površina po odstranjevanju

nečistoč pogosto zmehča, kar se tudi opazi, medij, ki ne izhlapeva dovolj hitro, pa lahko

povzroči neželeno prodiranje umazanije še globlje v porozen material.42

41akad. kip. Mojca SMERDU, dr. Ferdinand ŠERBELJ, mag. Mateja BREŠČAK, izr. prof. Miladi MAKUC SEMION, mag. Martina VUGA. 42 M. ANZANI, M. BERZIOLI idr., Use of rigid Agar gels for cleaning plaster objects, Saonara 2008, str. 40, 41.


36

Med suhe metode spadajo radirke različnih trdot, sesalnik za prah in razne gobice. Sesalnik

je vsekakor zaželen pri začetni fazi razpraševanja, vendar njegova uporaba največkrat ni

zadostna. Radirke so presenetljivo učinkovite, vendar se lahko z njimi nečistoča

nepopravljivo "zadrgne" globlje v material. Radiranje je priporočljivo na mestih, kjer

druge metode ne prinesejo želenega rezultata.43

Tretja skupina so separativne metode, kjer se na površino s čopičem nanese termoplastični

premaz, navadno vodno disperzijo polivinilne smole. Snov mora biti dovolj viskozna, da

ne prodre v material, ter dovolj lepljiva, da nase veže prah in umazanijo, akumulirano na

objektu. Pripravki za separacijo nečistoč od originala so denimo Vivaform (alginat) ter

Vinavil in Mekol kot polivinilacetatni lepili, ki, preden se popolnoma posušita, tvorita

elastično plast, enostavno za odstranitev. Težava pri tovrstnih sredstvih je, da niso

primerna za občutljiv, razpadajoč material, ali za zelo detajlno delo. Lahko imajo kisel pH,

možna pa je tudi prisotnost plastifikatorjev, anti-fermentacijskih sredstev, surfaktantov in

disperzijskih aditivov ter raznih polnil.44

Med separativne metode lahko štejemo tudi odstranjevanje nečistoč z uporabo Art peela in

agarja, ki pa ne spadata ravno med tradicionalne metode čiščenja mavca, saj je bila

uporaba agarja v ta namen dodobra raziskana šele pred dobrimi desetimi leti, Art peel pa se

navadno uporablja za suho čiščenje fresk, in njegov vpliv na mavec še ni bil podrobno

raziskan. Njuna uporaba se je v kratkem času izkazala za zelo učinkovito pri

odstranjevanju površinskih nečistoč z mavca.

Zadnje v vrsti tradicionalnih načinov je še čiščenje z laserjem. Gre za zahtevno metodo, za

osvojitev katere je potrebno usposabljanje, pa tudi nakup samih aparatur je lahko finančno

velik zalogaj. Površina nekaterih mavčnih kipov med posegom porumeni, prav tako

lasersko čiščenje ni uporabno na predmetih s številnimi negativnimi koti.45

Mokre in suhe metode sem pred začetkom praktičnega dela diplomske naloge preizkusila

na eni od Smerdujevih malih skulptur, Ženska figura. Resda so bili rezultati čiščenja vidni,

vendar so bile opazne tudi vse zgoraj naštete negativne lastnosti uporabe tekočih medijev 43Prav tam, str. 40, 41. 44Prav tam, str. 40, 41. 45Prav tam, str. 41.


37

in radirk. Na isti skulpturi sem testirala tudi odstranjevanje nečistoč z ohlajenim agarjem,

narezanim na gladke, 1 cm debele rezine. Površina kipa je neravna in zaobljena, zato tak

pristop ni bil najbolj ustrezen. Agar ni mogel doseči umazanije v globinah, voda, ki jo je

gel oddajal v material, pa je odrinila nečistoče na rob, ki ni bil pokrit z gelom. Kljub temu

je sredstvo predstavilo velik potencial, saj je površinske nečistoče dobesedno vsrkalo vase,

pri čemer ni bilo potrebno nikakršno drgnjenje, vnos vode pa je bil minimalen.

Preden sem se dokončno odločila, s katerimi sredstvi bom izvedla poskusno odstranjevanje

nečistoč, je bila potrebna natančnejša opredelitev karakteristik površine kipa.

Na skulpturi ni vidnega površinskega premaza v obliki patine (na bron, žgano glino, ...) ali

polihromacije, pregled z UV lučjo pa je pokazal neenakomerno rumeno fluorescenco

(sl. 26, 27, 29, 30, 32, 33).


38

Slika 25: Fotografija obraza v vidni svetlobi (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 26: Fotografija obraza pod UV svetlobo. Opazne so svetle lise, ki najverjetneje predstavljajo nekakšen brezbarvni premaz (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 27: Fotografija obraza pod UV svetlobo z oranžnim filtrom. Svetle lise so opazne v enaki meri kot pod običajno UV svetlobo (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 28: Fotografija boka v vidni svetlobi (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 29: Fotografija boka pod UV svetlobo. Vidni so madeži zaradi polite tekočine (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 30: Fotografija boka pod UV svetlobo z oranžnim filtrom . Opazni so isti madeži kot pod običajno UV svetlobo (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 31: Fotografija leve nadlakti v vidni svetlobi (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 32: Fotografija leve nadlakti pod UV svetlobo. Opazi se razlika med fluorescenco mavca, prevlečenega s premazom (svetlejša fluorescenca) in mavcem brez premaza (temna barva) (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 33: Fotografija leve nadlakti pod UV svetlobo z oranžnim filtrom. Tudi tu je vidna razlika med fluorescenco mavca s premazom in brez (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Za ugotavljanje morebitnega brezbarvnega zaščitnega premaza sem izvedla test, pri

katerem sem v modelčke vlila mavec, na polovico vsakega vzorca nanesla drugo sredstvo,

nato pa preverila njihovo fluorescenco (sl. 34, 35). Test je obsegal premaze z

neprečiščenim šelakom, 5 % raztopino brezbarvnega šelaka v etanolu, raztopino


39

disperzijskega lepila Mekol v vodi, raztopino trdega mila v vodi, vodno raztopino akrilne

emulzije Ares 33, močno in redko glineno vodo, premaz s 6 % zajčjim klejem,

pripravljenim tekočim ribjim klejem, voščeno pasto iz čebeljega voska in karnaube

raztopljenih v white špiritu, parafina raztopljenega v white špiritu, parafinskega olja in

čistega parafina.

Rezultati so pokazali, da je barva mavca pod UV svetlobo žametno vijolična ali modra,

tako da opažene neenakomerne rumenkaste lise zagotovo predstavljajo neke vrste premaz.

Od vseh testiranih sredstev najbolj fluorescira šelak, vendar se njegova oranžna barva ne

ujema s tisto, opaženo na kipu. Ostali premazi, razen šibke rumene obarvanosti kleja, niso

oddajali nobene specifične barve. Na podlagi zgolj teh testov sem prišla do spoznanja, da

je površina figure premazana, nisem pa ugotovila s čim.

Slika 34: Testiranje brezbarvnih premazov, ki se pogosto pojavijo na mavčnih odlitkih. Premazana je desna polovica vzorca (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).


40

Slika 35: Fluorescenca premazov na mavčnih odlitkih pod UV svetlobo. Premazana je desna polovica vzorca (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Ustrezno sredstvo za odstranjevanje površinske nečistoče bi moralo izpolnjevati naslednje

zahteve: učinkovito čiščenje, minimalen vnos tekočine, ne zahteva drgnjenja, ne vsebuje

škodljivih primesi, ne odstrani zaščitnega premaza, je lahko odstranljivo in nestrupeno.

Poskuse čiščenja sem izvedla z Vivaformom (sl. 36 –39), ki je separativno sredstvo, Art

peelom (sl. 40–44), prav tako separativnim sredstvom z dodanim aktivom, ter z agarjem

(sl. 45, 46, 53–56).


41

Vivaform je koži prijazen elastičen material za kalupe, ki ga proizvaja Samson Kamnik.

Sestavljen je iz zmesi alginatov (kalcijev in natrijev), z dodatki kalcijevega sulfata (mavec)

in drugih aditivov.46 Dobi se ga v obliki modrega prahu, ki ga je potrebno zmešati z vodo,

nato pa dokaj hitro nanesti na površino, saj se naglo trdi. Ko je nanos strjen, se Vivaform

preprosto odlepi s površine.

Slika 36: Zadnji del glave Ležeče z vencem pred poskusnim čiščenjem z Vivaform maso (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 37: Vivaform se nanese na površino v debelini nekaj milimetrov. Masa se zelo hitro strdi, zato je potrebno hitro nanašanje (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 38: Strjen Vivaform se preprosto odlepi in s seboj odnese plast površinske nečistoče (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 39: Očiščen del skulpture po odstranitvi Vivaforma (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

46Osebna korespondenca po elektronski pošti: Aleksander MIKUŠ, glavni izvršni direktor Samson Kamnik d.o.o.


42

Art peel je dvokomponentno sredstvo, sestavljeno iz osnove (naravni lateksi z gostili na

osnovi derivatov celuloze) in aktiva (glavni sestavini sta natrijev EDTA –

etilendiamintetra-ocetna kislina, ki ima močan kelatni učinek, ter neionski tenzidi).47 Čas

sušenja je od približno 30 minut, pa vse do 24 h, odvisno od debeline nanosa. Ko je suh, se

film preprosto odlepi. Tudi Art peel proizvaja Samson Kamnik, večinoma pa se uporablja

za odstranjevanje površinskih nečistoč s fresk, brez dodajanja vode.

Slika 40: Preslikava oziroma madež sive prekrivne barve (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 41: Področje po uporabi Art peela (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 42: Detajl, na katerem je bilo uporabljeno sredstvo Art peel (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 43: Pod UV svetlobo je opazna močna fluorescenca na mestih, kjer je bil nanesen Art peel (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 44: Fluorescenca na mestih, kjer je bil nanesen Art peel pod UV svetlobo z oranžnim filtrom (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Agar je polisaharidni kompleks, pridobljen iz morske trave redov Gelidiales in

Gracilariales. Nakopiči se v celičnih stenah, med vlakni kristalizirane celuloze, kar

formira pomembno rezervo za rastlino. Količina agarja je v naravnem življenjskem ciklu

rastline odvisna od letnega časa, za potrebo industrije pa umetno spodbudijo njegov

nastanek z metodo zamrzovanja. Snov je že od 17. stoletja poznana in uporabljana v

prehrambni industriji, največ pa je proizvedejo na Japonskem, Portugalskem, v Čilu in

ZDA.48

47Prav tam. 48E. CAMPANI, A. CASOLI idr., Use of Agarose and Agar for preparing »rigid gels«, Saonara 2007, str. 35.


43

Agar je že dlje časa prisoten v restavratorstvu kot možnost za nežno čiščenje slik, pri

čemer se vroč pripravek vlije v posodice z ravnim dnom in pusti, da se ohladi. Tanke

kvadre sredstva se nato polaga na površino slike. Tak pristop na plastikah ne pride v poštev

zaradi razgibanosti površine, zato se na tem področju več o njegovi uporabi govori šele

dobrih deset let. Marilena Anzani, Michela Berzioli in drugi so v besedilu Use of rigid

agar gels for cleaning plaster objects (Il prato, 2008) zbrali in opisali rezultate obširne

raziskave uporabe agarja za odstranjevanje nečistoč z mavčnih kipov. Opravljeni testi so

pokazali, da je gel sposoben absorbcije v vodi topnih substanc, ki se nahajajo na substratu,

na katerega je bil nanesen. Prav tako je raziskava nakazala potencialno uporabo agarja za

ekstrakcijo topnih soli iz objektov.49

Agaroza, polisaharid v agarju, formira vodikove vezi, kar ga uvršča med t.i. fizične gele. V

teh gelih so molekule med seboj neodvisne, saj ne pride do dejanske polimerizacije, pač pa

zgolj do elektrostatične privlačnosti. Ta gelirna lastnost agarju omogoča, da zadrži

ogromne količine vode in jih počasi oddaja v podlago, ohlajen gel pa je mogoče znova in

znova ponovno segreti in uporabiti.

Slika 45: Čiščenje z agarjem. Desna polovica venca je očiščena, na levi je še nanesena nekaj milimetrov debela plast agarja (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 46: Poskusno čiščenje z agarjem (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

49 ANZANI, BERZIOLI idr., Use of rigid Agar gels ..., nav. delo (op. 42), str. 41.


44

Test ali agar odstrani površinski premaz na skulpturi:

Slika 47: Detajl pred sondiranjem z agarjem (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 48: Fotografija detajla pred sondiranjem z agarjem pod UV svetlobo (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 49: Fotografija detajla pred sondiranjem z agarjem pod UV svetlobo z oranžnim filtrom (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 50: Detajl po čiščenju z agarjem (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 51: Detajl pod UV svetlobo. Opazna je ista svetla fluorescenca kot na zgornji sliki, kar dokazuje, da agar ne odstrani površinskega premaza (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 52: Tudi fotografija z oranžnim filtrom potrjuje, da agar ni odstranil premaza (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Rezultati poskusnega čiščenja

SREDSTVO PRIPRAVA POZITIVNA OPAŽANJA NEGATIVNA OPAŽANJA

Vivaform x 42 g Vivaform

+ 100 g H2O

x 30 s mešanja

x nanos na površino s

čopičem

x strjevanje

x odstranitev filma

x ni prodiranja tekočine v

podlago

x brez drgnjenja

x učinkovito odstranjevanje

površinskih nečistoč, kjer

je bilo pri nanosu sredstvo

mehkejše

x preprosto in hitro

odstranjevanje suhega

filma

x ni potrebno naknadno

odstranjevanje sredstva s

površine

x hitro strjevanje – kratek čas

nanašanja

x potrebna sprotna priprava,

zamudno

x na mestih, kjer je na podlago

nanesen že nekoliko zgoščen sloj,

odstranjevanje nečistoč ni tako

učinkovito

x ponekod s seboj potegne krhki

površinski sloj mavca

x možna prisotnost neznanih aditivov


45

Art peel x razmerje baza : aktiv je 2

: 1

x nanos na površino s

čopičem

x strjevanje 30 min do

največ 24 h (odvisno od

debeline nanosa)

x odstranitev filma

x brez dodajanja tekočine

x brez drgnjenja

x zelo učinkovito

odstranjevanje

površinskih nečistoč

x odstrani preslikave



površine

x neprijeten vonj po amonijaku

x pod UV svetlobo opazna reakcija z

mavcem/zaščitnim premazom

x površina mavca rahlo rumenkasta

x možna prisotnost neznanih aditivov

Agar x voda se v kopeli segreje

na približno 85 °C

x 2g agarja v 100 ml vode

x 15 minut kuhanja v vreli

kopeli

x Ohlajenega na 45 °C ali

vročega se nanese na kip

x odstranitev gela po

ohladitvi ali ko je

popolnoma posušen

x zmožnost zadrževanja

velike količine vode

x kontrolirano oddajanje

vode v podlago

x gel nečistoče vsrka vase,

pri tem pa mavec le rahlo

omoči

x učinkovito

odstranjevanje umazanije

x preprosto odstranjevanje

s površine kipa



topili

x ostanki niso škodljivi

x brez neznanih aditivov

x po ohladitvi se lahko gel

ponovno segreje in

utekočini – lahko se

naenkrat pripravi večje

količine

x gel je prozoren, zato ga je težko

opaziti, zlasti kjer je tanek nanos

x možnost spregleda nanesenega

sredstva, kar se, ko je nanos

popolnoma posušen, rezultira v

luščenju suhega agarja, kar je

estetsko moteče

x ponekod potrebna večkratna

ponovitev nanosa

Glede na rezultate, ki jih je pokazalo poskusno čiščenje, sem se odločila, da za

odstranjevanje površinskih nečistoč uporabim agar. Pripravek se lahko nanaša vroč ali pa

ohlajen na 45 °C. S čopičem se ga nanese po večji površini plastike, odstrani pa se ga lahko

bodisi ko film postane hladen in se spremeni v kompakten gel ali pa ko postane popolnoma

suh. V slednjem primeru je odstranjevanje nekoliko težje, saj je posušen film tanek in ga je

težje opaziti. Literatura priporoča, da se na 3D objektih uporabi na 45 °C ohlajen agar, kar

sem upoštevala, vendar sem ugotovila, da glede na velikost kipa premažem zgolj majhen


46

del skulpture, preden se agar zaradi ohlajanja začne združevati v grudice. Grudičast

pripravek je težje nanašati, poleg tega pa odstranjevanje nečistoč ni več tako enakomerno.

Naslednjič sem uporabila še vroč pripravek in opazila, da je površina, kjer je bil nanesen

vroč agar, lepše očiščena kot površina, na katero je bil nanesen že deloma ohlajen, in da na

njej ni potrebno ponavljati postopka. V literaturi sem tudi zasledila, da lahko na rezultate

čiščenja pozitivno vpliva, če pripravek popolnoma ohladimo, nato pa ponovno segrejemo

in šele nato nanesemo na kip. Struktura sredstva naj bi na ta način postala še bolj

homogena. Sama sem postopek preizkusila, vendar nisem opazila bistvene razlike v

čistosti površine.

Končni rezultati čiščenja so bili zelo pozitivni, agar pa se je izkazal za izredno učinkovito

sredstvo za odstranjevanje akumuliranih vodotopnih nečistoč. Akrilno preslikavo na Ležeči

z vencem sem odstranila z Art peelom, ki je zaradi vsebnosti kelata in tenzida v aktivu

učinkovitejše sredstvo (sl. 40, 41).

Po čiščenju z agarjem je bilo na nekaterih izbočenih mestih na skulpturi opaziti t.i. efekt

negativa (sl. 53). Zaradi dotikov in razpraševanja v preteklosti se je prah ponekod zajedel

globlje v material, tako da so izbočeni volumni postali temnejši od vbočenih, kar je

popačilo plastičnost skulpture. Posebej moteč je bil ta pojav na obrazu. Uspešen je bil

poseg z uporabo radirk različnih trdot – navadne mehke radirke in trše radirke v svinčniku

(sl. 54).


47

Slika 53: Detajl obraza do polovice očiščen z agarjem. Na nosu in bradi je opazen efekt negativa (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013)

Slika 54: Končna podoba obraza po čiščenju z agarjem in radirkami, ter domodelaciji nosu (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 55: Delno odstranjen film agarja. Odstranjevanje nečistoče na ta način je zelo efektivno, preprosto in ne invazivno (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 56: Primerjava med očiščenim delom nadlakti in delom, kjer je še nanesena plast agarja (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Zanimiva je bila reakcija z Art peelom, opažena pod UV svetlobo (sl. 43, 44). Da bi

ugotovila, čemu površina, obdelana s tem sredstvom, tako drugače fluorescira od tiste, na

katero sem nanesla samo agar, sem izvedla nove teste. Vzorce, na katerih sem prej

ugotavljala zaščitni premaz na kipu, sem tokrat razdelila na četrtine. Zgornji del vsakega

vzorca sem premazala z mešanico Art peela, spodnji pa z agarjem, tako da je vsako

sredstvo pokrilo tako čist, nepremazan mavec, kot tudi površinski premaz (sl. 57).

Enaka svetla fluorescenca se je na površini, premazani z Art peelom pojavila tam, kjer je

bil na mavec nanesen klej (sl. 58, 59). Za razumevanje tega pojava se je bilo potrebno

ponovno natančneje poglobiti v poznavanje in razumevanje posameznih sestavin Art peela.

Aktivno sestavino sredstva sestavljajo neionski tenzidi in natrijev EDTA. Tenzidi so

substance katerih molekule vsebujejo tako polarne-ionske-hidrofilne dele, kot tudi


48

nepolarne-hidrofobne-lipofilne dele. Neionski tenzidi nimajo nabojev, so nevtralni. Na

splošno delujejo fizikalno, torej le na medmolekularnem nivoju, delovanje pa je odvisno

od koncentracije tenzida v tekočini. V nizkih koncentracijah delujejo le na površinsko

napetost in tako površinske lastnosti, kot so povišanje omakalnih sposobnosti, znižanje

sposobnosti prodiranja in povečanje kapilarnega vleka. Ta tip delovanja je še posebej

pomemben pri delovanju vode, ki ima sama po sebi visoko površinsko napetost in visoko

penetracijo. V višjih koncentracijah pride do velikih sprememb: molekule tenzida se

povežejo v skupke, ki jih v vodi imenujemo miceli, v topilih pa inverzni miceli. V tej točki

raztopina kaže lastnosti emulzij in detergentov, ker so miceli v svoji notranjosti sposobni

uloviti delce (trde v disperziji ali tekoče v emulziji), ki drugače ne bi bili topni v tej

tekočini.50

Natrijev EDTA, druga sestavina v aktivu Art peela, je sol, ki v vodni raztopini deluje kot

pufer in kot kelat. Kelat je v vodni raztopini sposoben vezati kovinske katione v npr.

pigmentih ali površinski nečistoči, pri čemer gre za kemično reakcijo s tvorbo kemičnih

vezi. Kelati so za čiščenje zelo uporabni (a tudi nevarni), saj lahko raztapljajo tudi

proteinska veziva (klej). EDTA spada med najmočnejše kelate. Uporaba močnega kelata,

ki ima večjo afiniteto za dvo- in trovalentne kovinske katione je lahko nevarna tudi za

snovi, ki vsebujejo kalcij, saj jih lahko raztaplja.51 Uporaba Art peela je zato lahko na

umetninah iz mavca nevarna, in pride v poštev le izjemoma. V primeru Ležeče z vencem je

torej potekla reakcija med natrijevim EDTA v Art peelu in proteini v klejnem premazu,

najverjetneje pa je prišlo tudi do raztapljanja kalcija v mavcu (sliki 58, 59).

50 Paolo CREMONESI, Erminio SIGNORINI: Un approccio alla pulitura dei dipinti mobili, Padova 2012, str. 36, 37. 51Prav tam, str. 39.


49

Slika 57: Testni vzorci (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 58: Zgornje polovičke so bile premazane z Art peelom, vmes je tanek pas brez premaza, spodnji del pa je bil premazan z agarjem. Največje odstopanje pri UV osvetlitvi je opazno pri premazih s 6 % zajčjim klejem in pripravljenim tekočim ribjim klejem (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).


50

Slika 59: Testni vzorci, fotografirani z oranžnim UV filtrom (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

2.3.5 Kitanje in domodelacije: testi, ugotovitve in dejanska izvedba

Skulptura je utrpela več poškodb, zato je bila potrebna izvedba precejšnega števila

domodelacij. Člani komisije so se strinjali, da se dopolnijo moteči odbiti vrhovi na nosu,

prsih in prstu desne figurine roke. Glede nožnih prstov pa je bil dogovor tak, da se najprej

izvede poskusna domodelacija brez pritrditve na kip, dokončna odločitev pa se sprejme na

naslednjem sestanku.

Izdelava manjkajočih delov je bila mogoča in legitimna zaradi obstoja bronastih odlitkov,

kar je omogočilo odvzem kalupov ter ulivanje natančnih kopij odbitih delov.

Kalupi so bili narejeni na bronastem kipu na stopnišču Festivalne dvorane z dovoljenjem

odgovorne osebe in s pomočjo obeh mentoric (sl. 60–65). Želeni del skulpture se je obložil

s silikonsko gumo Zetaplus, zmešano s trdilcem. Na prsih in prstu na roki je zadostoval

enodelni kalup, za nožne prste pa je bil potreben kalup iz dveh kosov. Kot opora tema

dvema deloma se je izdelala še dvodelna kapa iz mavčnih povojev.


51

Slika 60: Priprava dvodelnega kalupa nožnih prstov iz Zetaplus mase s trdilcem (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 61: Dvodelni kalup (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 62: Priprava kape, ki prepreči deformacijo gumijastega dvodelnega kalupa in mu nudi oporo (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 63: Dvodelna kapa iz mavčnih povojev (foto: Martina Vuga, Ljubljana, 2013).

Slika 64: Kalup prsne bradavice (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 65: Kalup prsta (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Bronasti odlitek je lahko zaradi procesov izdelave na koncu tudi precej manjši od

originalnega mavčnega. "Kadar vlivamo bron po metodi izgubljenega voska, najprej

naredimo odlitek iz voska. Odlitek je lahko tudi do 10 % manjši, skrček pa je odvisen od

vrste uporabljenega voska. Prav tako se krči bron takoj po odlitju v fazi strjevanja, kar je


52

zopet odvisno od sestave brona, lahko pa privede do izgube 3 % dimenzije."52 Testi so

pokazali, da je v primeru Ležeče z vencem mogoče uporabiti neposredno odlitke iz odvzetih

kalupov, zato popravljanje velikosti ni bilo potrebno.

Preizkusila sem številne različne načine ulivanja v kalupe, vendar se je za najboljšo

metodo izkazalo tesno ovijanje odbitega dela skulpture v tanko aluminijasto folijo, medtem

ko se je mavec, vlit v kalup s kapo že začel trditi. Zatem sem kalup pritrdila na stopalo,

prevlečeno s folijo in pustila, da se mavec strdi (sl. 66). Tako se je odlitek prilagodil obliki

manjkajočega dela, kar je olajšalo primerjavo velikosti odlitih prstov v razmerju do

preostale noge kipa. Izkazalo se je, da se v tem primeru volumen bronastega kipa ne

razlikuje od mavčnega, zato so se prsti lepo prilegli stopalu (sl. 67).

Slika 66: Odlitek nožnih prstov po odstranitvi kalupa. Aluminijasta folija preprečuje, da bi se prsti spojili s stopalom, saj gre le za poskusno domodelacijo (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 67: Po odstranitvi folije in odvečnega materiala se prsti lepo prilegajo stopalu, saj je mavec v kalupu prilagodil obliki štrclja (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Več težav je povzročala izdelava plitvih vrhov prsnih bradavic in prsta, saj je v primeru

predebele plasti mavca prišlo do motečih nivojskih razlik, tanki odlitki pa so bili preveč

krhki in ne bi zdržali lepljenja.

Za sanacijo teh odbitih vrhov, tako kot tudi drugih poškodb, potrebnih domodelacije, je

bilo potrebno poiskati primeren kit.

Idealen kit naj bi bil preprost za uporabo, ne bi zahteval namakanja originala v vodo, se ne

bi trdil prehitro in bi tako puščal manevrski čas za obdelavo, po osušitvi pa ne bi bil trši od

52Izkušenjsko mnenje doc. mag. Jurij SMOLE, akad. kipar.


53

okoliškega mavca in bi bil barvno podoben mavcu. Teste kitanja sem izvedla tako, da sem

v modelčke ponovno vlila mavec, ko je bil suh vanj izvrtala luknje, te pa zapolnila z

različnimi pripravki za dopolnjevanje.

KIT

IZOLACIJA (10 % razt.

PARALOIDA B72 v toluenu

in etanolu)

LASTNOSTI POZITIVNA OPAŽANJA

NEGATIVNA OPAŽANJA

Čisti mavec NE x alabaster mavec nanesen na omočen originalni mavec

x enostavna priprava

x svež mavec se lepo poveže z namočenim originalom

x ne strdi se prehitro

x namakanje celega kipa ne pride v poštev zaradi notranje konstrukcije

x mehčanje originala lahko privede do dodatnih poškodb

Čisti mavec DA x alabaster mavec nanesen na suh, izoliran orig. mavec

x enostavna priprava

x kljub izolaciji okoliški mavec nase veže večino vode, zato se hitro strdi

x težko obdelovanje pri nanosu

x trd, ko se posuši x groba tekstura x se da zbrusiti skoraj

do gladkega, vendar je pri tem možna poškodba mehkejšega originala

Mavec + 2% kleja53 DA x klej raztopljen v vodi, temu dodan mavec kot običajno

x naneseno na suh izoliran mavec

x solidno brušenje x dodatek kleja med nanašanjem ni prinesel bistvene spremembe

x posedanje nanosa v sredini

x težka obdelava med nanašanjem

x groba tekstura suhega kita

Mavec + Ares 33/ Plextol B 500/ Lascaux 360 HV (razmerje akrilna disperzija: voda: mavec = 1 : 3 : 8)54

DA x disperzija in voda se zmešata, nato se v mešanico vsuje mavec

x naneseno na suh izoliran mavec

x rahlo podaljšan čas strjevanja

x precej gladka struktura po brušenju

x suhi vzorci zelo trdi (zlasti Ares 33)

x temnejše barve od mavca (Lascaux 360 HV je najsvetlejši)

53Vida HUDOKLIN ŠIMAGA, Praktična kiparska tehnologija: navodila za vaje, Ljubljana 1973, str. 55. 54Prav tam, str. 55.


54

Kredno - klejni grund

DA x 8 % raztopina ribjega kleja z dodano bolonjsko in šampanjsko kredo (2 : 1)

x enostavno nanašanje

x dovolj časa za oblikovanje preden se strdi

x lahko se ga oblikuje z vlažno vatirano palčko

x ni primeren za debelejše nanose (lahko se v spodnjih plasteh uporabi mavec, na vrhu pa grund)

x mehkejši od mavca x zaradi kleja temnejše

barve Polyfilla DA x prah

x kanadskega porekla

x mavec in celulozno polnilo

x zmeša se z vodo

x enostavno nanašanje

x dovolj časa za oblikovanje

x suha ima barvo in videz mavca

x zelo trda in težka za brušenje, ko je suha

x neznana natančna sestava

KGGG kit DA x anorganski cement, polnilo, organsko vezivo

x zmeša se z majhno količino vode

x vsebuje zelo majhno količino vode

x je gnetljiv, zato ga je zelo preprosto oblikovati

x mavcu podobne barve in konsistence

x brušenje ni potrebno

x neznana natančna sestava in obnašanje na dolgi rok

8 % razt. Aquazol 500 v H2O + kremenčev pesek: marmorna moka: alabaster mavec (1:1:1)

DA x sintetična smola se raztopi v vodi, notri se vsuje mešanica z mavcem

x zelo fina masa x dolg manevrski

čas za oblikovanje

x ko je že delno suh, omogoča obdelavo z roko in natančno zamazovanje do robov originala

x volumen se s sušenjem ne krči

x približno iste trdote kot mavec

x obdelovanje mogoče tudi, ko je masa že suha

x zaradi kremenčevega peska rahlo toplo obarvan, potrebna je retuša

x neznano obnašanje na dolgi rok

Od vseh preizkušenih kitov so se najbolje izkazali zadnji trije. Kljub vsemu sta Polyfilla in

KGGG kit predstavljala tveganje zaradi nepoznanih sestavin. Ideja za recept za kit iz

marmorne moke, kremenčevega peska in alabaster mavca z Aquazolom 500 izvira iz


55

članka o restavriranju štukatur55, vendar sem sama v vodo primešala še linearni poliamid

(Aquazol), ki spada med vodotopne sintetične smole, katere naj bi upočasnjevale strjevanje

mavca in s tem podaljšale obdelovalni čas. Aquazol 500 sem izbrala, ker je njegov pH

nevtralen (med 6,8 in 7,4). Prav tako sem namesto grobega kremenčevega peska, ki se

uporablja pri štukaturah, uporabila najfinejšega, z delci med 0,04 in 0,15 mm. Tudi marmorna

moka v zmesi je vsebovala le najdrobnejše delce (< 32 μm), skupaj z mavcem pa so

ustvarili fino in gladko maso. Največja prednost tega kita je poleg znane sestave še ta, da je

delno strjenega zelo enostavno modelirati in zamazovati z roko, pri čemer lahko ustvarimo

tako gladko kot strukturirano površino. Ker sama nisem zasledila, da bi kdo že prej

uporabil enak recept za kitanje mavčnih kipov, ni znano, kako se sredstvo obnaša na dolgi

rok. Glede na to, da je Smerdujeva razstava načrtovana za leto 2018 pa ostaja še nekaj

manevrskega prostora, da se pokažejo pravi rezultati.

55P. MIRGARTZ, Konservierung und Restaurierung der Stukkaturen an der Decke des Dozentenzimmers der Orangerie des Benrather Schlosses, na: Fraunhofer IRB, <http://www.baufachinformation.de/denkmalpflege/Konservierung-und-Restaurierung-der-Stukkaturen-an-der-Decke-des-Dozentenzimmers-der-Orangerie-des-Benrather-Schlosses/1988017129310>, 29.7.2013.


56

Slika 68: Domodelacija nosu. Vrh nosu je bil samo odkrušen, zato je bila oblika zelo jasna in domodelacija ni bila težavna (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 69: Prsnih bradavic nisem uspela izdelati s pomočjo kalupa saj so bili odlitki predebeli ali pa preveč krhki. Domodelacija je zato potekala tako, da sem kopirala odlitke, narejene po kalupu bronastega kipa (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 70: Pri domodelaciji prsta sem si pomagala z odlitki iz kalupov in fotografijo bronastega kipa (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 71: S kitom uravnana nivojska razlika na gležnju leve noge (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 72: Domodelacija poškodbe na kolenu (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Prste na nogi sem tako vlila po prej opisanem postopku iz mase, ki je vsebovala ¾ mavca,

preostanek pa sta zapolnila kremenčev pesek in marmorna moka. S pomočjo odlitkov

prsnih bradavic in prsta na roki sem s kitom neposredno na original izdelala kopije

manjkajočih vrhov (sl. 68–72). Prav tako sem z njim dopolnila ostale poškodbe na

skulpturi.


57

2.3.6 Pritrjevanje odlomljenih delov: možnosti, preizkusi, ugotovitve in izvedba

Na kipu so se pojavile različne vrste zlomov. Gleženj leve noge je bil denimo nalomljen in

delno zdrobljen, vendar se je preko konstrukcije še čvrsto držal preostalega dela noge

(g.p.s. IV - obe strani, sl. 73). Pritrditi je bilo potrebno odlomljen košček gležnja, v

katerem je bila opazna kovinska žička ter utrditi in zapolniti globoko razpoko okoli

konstrukcije, povezujoče gleženj z nogo. Zarjavelo konstrukcijo v odlomljenem koščku

sem obrusila in izolirala z 10 % raztopino Paraloida B72 v etanolu in toluenu. Za lepljenje

sem uporabila akrilno lepilo Lascaux 360 HV, kar je ime za akrilno smolo, sestavljeno iz

vodne disperzije butil akrilata in metil metakrilata, zgoščenega z akrilnim butil estrom. Suh

film je topen v acetonu, etanolu in toluenu, ne pa v vodi, white špiritu in ligroinu.56

Kanadski konservatorski inštitut (CCI) je leta 1996 izvedel obsežno testiranje izbranih

PVAC in akrilnih lepil, pri čemer so se osredotočili na spremembe pH, emisije škodljivih

hlapov, elastičnost/moč ter rumenenje s staranjem v temi in na svetlobi. Raziskava je

pokazala, da se akrilnim lepilom z izpostavljenostjo UV svetlobi in zraku manj spreminjajo

lastnosti kot sta pH in barva, PVAC lepilom pa navadno bolj. Pri obeh vrstah lepil so

spremembe seveda opaznejše in hitrejše pri staranju na svetlobi. Tako PVAC kot akrilna

lepila sčasoma postanejo manj fleksibilna, vendar so prva močnejša a manj fleksibilna od

drugih. Pri obeh se izločajo razni estri in ostanki topil, vendar le PVAC lepila izločajo znatne

količine ocetne kisline. Akrilna lepila so torej primernejša iz več razlogov, Lascaux 360 HV

pa naj bi bil od vseh med najbolj stabilnimi, saj je nevtralen tako pH mokrega, kot tudi

suhega lepila, odporen je na rumenenje, njegov film pa ostane fleksibilen tudi ko je že suh.57

Izvedla sem test lepljenja na enem od ponesrečenih odlitkov nožnih prstov. Lepilo sem

nanesla na obe odlomljeni strani, hitro se je posušilo, stik pa je ostal močan.

Za zapolnitev počenega gležnja sem se, po pogovoru z delovno mentorico, odločila

uporabiti dvokomponentno vezivo Epox 210 A + B, zmešano s kremenčevim peskom, ki

masi doda gostoto. Epoksidna smola ima visoko natezno in tlačno trdnost, zaradi nizke

viskoznosti pa jo je priporočljivo zmešati s polnilom, da ne izteče skozi razpoke. Strjena je

56Lascaux acrylic adhesive 360 HV, na: Museum of Fine Arts Boston, materials database, <http://cameo.mfa.org/wiki/Lascaux_Acrylic_Adhesive_360_HV>, 11. 11. 2013. 57Adhesive testing at the Canadian conservation institute – an evaluation of selected poly(vinyl acetate) and acrylic adhesives, v: Studies in conservation, XLI/1, 1996, str. 19-44.


58

odporna na vodo, olja in razredčene kemikalije. Pri restavriranju mavčnih kipov je

uporabna, ker ne vsebuje vode, ki bi jo suh mavec vsrkal vase. Po strditvi tvori zelo trdno

oporo, na katero se lahko nanese zgornja plast kita. Konstrukcija, obdana z epoksi smolo je

zaščitena pred vplivi vode ter posledično pred nabrekanjem (les) in rjavenjem (kovina).

Epox 210 se pripravi tako, da se komponenti A in B zmeša v razmerju 2 : 1. Mešanici se

dodaja polnilo, dokler ni dosežena želena gostota. Ko je bila smola pripravljena, sem

spodnji del gležnja zaščitila z aluminijasto folijo in jo podprla s plastelinom, da bi

preprečila iztekanje mase skozi razpoko. Vanjo sem s pomočjo debele brizge vbrizgala

pripravljeno epoksi smolo, dokler nisem zapolnila notranjosti do približno centimetra pod

površino gležnja. Pripravek se je trdil 24 ur, zatem pa sem gleženj dokitala in modelirala z

istim kitom, kot ostale poškodbe na kipu (sl. 76).

Slika 73: Počen in delno zdrobljen gleženj. Viden je košček z rjavečo nefunkcionalno konstrukcijo (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 74: Utrjen, zalepljen in delno zakitan gleženj (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 75: Konstrukcija je bila sanirana in premazana s premazom, ki naj bi preprečil nadaljnjo korozijo, nato pa vstavljena na svoje mesto na gležnju (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 76: Končna domodelacija in oblikovanje gležnja po fotografijah bronastega odlitka (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).


59

Problematika desne roke je bila drugačna, saj je bila ta na dveh točkah popolnoma

odlomljena, v komolcu pa se je še stikala s preostalim delom skulpture, vendar le z

osemcentimetrsko leseno konstrukcijsko palčko (sl. 79). Med delom na kipu bi se lahko

roka le še bolj poškodovala, zato smo jo začasno odstranili. Stik v komolcu sem z vrtanjem

povečala na debelino 12 mm, ter jo v obe smeri nekoliko poglobila, pri čemer je moral

naklon vrtine ostati enak prejšnjemu. Ustreznost globine in naklona se je ugotavljala z

večkratnim vstavljanjem desetcentimetrske paličice, dokler ni bil omogočen popoln stik

površin. Vse stične ploskve odlomljene roke sem premazala z Lascaux 360 HV, nato pa

pocinkano konstrukcijsko paličico z vijačnim navojem dokaj na debelo obložila z epoksi

smolo, zmešano s polnilom. Paličico sem vstavila v vrtino na tistem delu roke, ki se je

držal telesa, nato pa na drugi konec nataknila odlomljeno roko. Sodelavka je medtem roko

fiksirala na telo z elastičnim povojem (sl. 80, 81).

Ko se je akrilno lepilo popolnoma posušilo, sem s kitom dopolnila odkrušene in

odlomljene površine. Roka je ostala fiksirana čez noč, saj epoksi smola potrebuje nekaj

časa, da se strdi. Pritrjevanje roke je bilo zelo uspešno, saj je preizkus naslednji dan

pokazal, da je na vseh ploskvah nastal trden stik in dodatne ojačitve niso bile potrebne. V

primeru, da bi bilo slednje potrebno, bi se na mestu, kjer se stikata venec in bok skulpture

izvrtala luknja, vanjo pa vstavila kovinska ojačitev. Kljub temu, da bi bil vijak na dokaj

skritem mestu, bi bilo okolico nato nujno dodatno zakitati in retuširati.


60

Slika 77: Roko sem pred čiščenjem ločila od preostalega dela kipa, da ne bi lesena paličica, ki jo je povezovala s preostankom skulpture, popustila in bi nastale nove poškodbe (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 78: Ploskvi na mestu preloma (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 79: Celotna roka se je telesa držala samo še s pomočjo osem centimetrske lesene paličice (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 80: Leseno paličico sem nadomestila z daljšo, debelejšo in trdnejšo pocinkano železno palico z navojem. To sem zalila z epoksidno smolo, ploskve na prelomih pa premazala z akrilnim lepilom. Takole povezana je roka ostala čez noč, da je imela epoksi smola dovolj časa, da se je popolnoma strdila (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 81: Obveza je morala biti dovolj močna, da je fiksirala težko roko, hkrati pa tudi mehka, da ni poškodovala mavca (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 82: Roka po odstranitvi obveze in domodelaciji nekaterih manjših poškodb (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).


61

Potrebno je bilo najti tudi ustrezen način pritrditve na novo izdelanih nožnih prstov. V fazi,

ko še ni bilo odločeno, ali se bodo prsti sploh pritrdili ali ne, smo razmišljali tudi o

pritrditvi z magneti, tako da bi se lahko prsti po potrebi sneli. Vendar ta rešitev na koncu ni

prišla v poštev, saj bi bilo potrebno vrtanje v original, magneti bi morali biti precej močni,

kar bi lahko privedlo do raznih poškodb pri snemanju, pa tudi sam razlog ni bil dovolj

podprt – prsti se pač dodajo ali pa sploh ne. Kljub temu je možnost pritrjevanja

odlomljenih ali snemljivih delov kipa z magneti zanimiva, in bi v kakšnem drugem

kontekstu (kjer bi bilo denimo potrebno kip pred transportom razstaviti) lahko prišla prav.

Komisija je na naslednjem srečanju odločila, da se prsti trajno pritrdijo na skulpturo. Kot

že opisano v enem od prejšnjih poglavij, sem odlitke naredila tako, da so se že precej

prilegali obliki odbitega dela stopala. Na obe ploskvi sem nanesla lepilo Lascaux 360 HV,

ter tako odlitek prilepila na original. Nivojske razlike in druge manke sem zapolnila s

kitom (sl. 84).

Slika 83: Stopalo brez prstov (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 84: Stopalo z dodanim odlitkom prstov (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).


62

2.3.7 Končna podoba: retuširanje, vprašanje podstavka in položaja, v katerem naj bi

bila skulptura razstavljena

a) Retuša:

Zakitane površine je bilo potrebno barvno prilagoditi originalu. Kit je v primerjavi z

mavcem izpadel barvno toplejši, rahlo bež, zato sem ga retuširala v gvaš tehniki (z barvami

Schminke HKS Designers' Gouache). Potrebno je bilo ustvariti neenakomerno površino, ki

se bo zlila z originalom. To sem delno dosegla že s strukturiranjem zakitanih površin, z

barvo pa sem poskušala povzeti obstoječe lise in nepravilnosti, ter jih neopazno zliti v

celoto (sl. 85–90). Podlaganje retuše tu ni bilo potrebno, saj je bila ustrezna že barva

samega kita, poleg tega bi se z nanašanjem barve po celotni obravnavani površini ta z

barvo preveč zasitila ter posledično postala moteča. Retuša je bila narejena s pikicami v

odtenkih od sive, do rjavozelene in črne barve.


63

Slika 85: Retuša nosne konice (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 86: Retuša domodeliranega prsta (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 87: Retuša sanirane poškodbe na stegnu (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 88: Retuša sanirane poškodbe na kolenu (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 89: Retuša utrjenega in domodeliranega gležnja desne noge (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).

Slika 90: Retuša dodanih nožnih prstov (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).


64

b) Podstavek in položaj kipa:

Kot že omenjeno, je bila Ležeča z vencem izdelana posebej za stopnišče pred Festivalno

dvorano v Ljubljani. Stopnišče s stranskima zidcema, na katerih ležijo kipi, se vzpenja pod

kotom 20° (sl. 1–5). Skulpture segajo čez zgornjo ploskev zidca. Za prezentacijo kipa v

galerijskem prostoru je zato treba izdelati podstavek s takim naklonom, da bi kip postavili

v položaj, ki si ga je avtor zamislil. Kiparjeva hči, ga. Mojca Smerdu, je ponudila, da sama

pripravi nekaj predlogov in skic podstavkov na podlagi mer in fotografij stopnišča. Ko bo

podstavek izdelan, bo kip nanj fiksiran, kar bo olajšalo premikanje skulpture in pomagalo

preprečiti poškodbe pri prenašanju umetnine.

Slika 91: Frančišek Smerdu, Ležeča z vencem, 1957, bron, 46 × 165 × 67,5 cm, stopnišče pred Festivalno dvorano, Ljubljana (foto: Rebeka Vegelj, Ljubljana, 2013).


65

2.4 Končne ugotovitve

Vsak postopek se je začel z zbiranjem literature, branjem in izpisovanjem uporabnih

podatkov ter idej. Nekatere sem takoj ovrgla, ker niso zadostovali osnovnim zahtevam v

konservatorstvu-restavratorstvu, kot denimo stabilnost na dolgi rok, kompatibilnost,

minimalnost posega, znani škodljivi učinki na material, človeka, nepoznana sestava

sredstev ... Druge pa sem najprej testirala in ocenila, se o ugotovitvah pogovorila z delovno

mentorico in tako izbrala v dani situaciji najprimernejšo rešitev. Pred posegom sem tako

poskusila odgovoriti na vsa z njim povezana vprašanja, da med delom ne bi prišlo do

neprijetnih presenečenj in zapletov. Večinoma sta izbira postopka in priprava na izvedbo

terjali neprimerno več časa od praktičnega dela na umetnini. Objektivno gledano je

restavriranje Ležeče z vencem potekalo razmeroma hitro, čeprav so bili med posameznimi

fazami posegov tudi tedni, ko se skulpture nisem niti dotaknila.

Največji izziv pri obravnavi tega mavčnega kipa so mi predstavljale domodelacije in

pritrjevanje odlomljene roke.

Glede kitanja in domodelacij sem se zavedala, da bo neustrezno sredstvo izredno težko

obdelovati ter ga v primeru, da se izkaže za popolnoma neprimerno, tudi težko odstraniti.

Zato sem veliko časa in pozornosti namenila testiranju različnih mas za dopolnjevanje.

Uporabljeni kit iz alabastrskega mavca, marmorne moke in kremenčevega peska v vodni

raztopini Aquazola 500 se je sicer izkazal za odlično rešitev fine konsistence in

enostavnega obdelovanja, vendar pa je mesec dni po končanem posegu prišlo do manjšega

zapleta na eni od zakitanih površin. Na vrhnjem delu gležnja desne noge je manjkala

zgornja plast mavca, zato se je tam pojavila dvomilimetrska nivojska razlika, ki jo je bilo

potrebno izenačiti. Predvidevam, da nisem dobro ocenila, kolikšno ploskev bo kit obsegal,

da se bo lahko postopno stopil z nivojem stopala, in posledično nisem nanesla

izolacijskega sredstva (10 % Paraloid B72 v toluenu in etanolu) pod vso zakitano površino.

Najverjetneje je zaradi odsotnosti bariere med suhim mavcem in mokro maso original

zaradi tankega nanosa iz kita posrkal skoraj vso vlago, zato se domodelacija ni mogla v

zadostni meri fiksirati na površino. Kip je bil po končanih posegih prestavljen na začasni

podstavek (desko) in bil prenesen v fotografski studio za končno fotografiranje.


66

Manj kot milimeter debela plast kita na desnem gležnju, ki že tako ni bila pravilno vezana

na original, je zaradi tresljajev pri prenašanju in spremembe klime mestoma popokala in

odstopila. Poškodbo sem sanirala, čas pa bo pokazal ali ima ta na videz odličen kit še

kakšno pomanjkljivost.

Pritrjevanje odlomljene roke se ni izkazalo za tako zapleten poseg, kot sem se bala. Seveda

je potrebna velika previdnost pri vrtanju v original, ko pa je dosežena prava globina in

naklon vrtine, je najtežji del opravljen. Postopka ne bi mogla izvesti sama, saj bi bilo brez

dodatnega para rok vrtanje luknje, kot tudi povezovanje in pritrjevanje prilepljenega dela s

povojem zelo oteženo ali pa celo nemogoče.


67

Slika 92: Frančišek Smerdu, Ležeča z vencem, 1957, mavec, 46 × 161,5 × 67,5 cm, Narodna galerija Ljubljana. Kip pred konservatorsko-restavratorskimi posegi (foto: Bojan Salaj, Ljubljana, 2013).

Slika 93: Frančišek Smerdu, Ležeča z vencem, 1957, mavec, 46 × 165 × 67,5 cm, Narodna galerija Ljubljana. Kip po konservatorsko-restavratorskih posegih (foto: Bojan Salaj, Ljubljana, 2013).


68


69

Zaključek

Delovna mentorica in mentorica sta mi bili pri konservatorsko-restavratorskem

obravnavanju umetnine v veliko pomoč, za kar sem jima iskreno hvaležna. Menim, da sta

mi največjo uslugo naredili s tem, da sta na moja vprašanja odgovarjali z naslovi literarnih

virov in spletnih strani, na katerih bi lahko naletela na uporabne podatke. Na ta način sem

k delu pristopila veliko bolj samostojno, pridobljene ugotovitve sem lažje povezovala med

sabo, vse prebrano, izpisano in preizkušeno pa se mi je toliko bolj vtisnilo v spomin.

Z opravljenim delom sem zadovoljna, saj resnično verjamem, da lahko moje diplomsko

delo koristi še kakšnemu strokovnemu delavcu, ki se bo srečal s podobnim problemom.

Hkrati se zavedam, da naloga odgovori le na nekaj najpogostejših vprašanj, in pušča še

veliko prostora za nadaljnje raziskave in ugotovitve. Želim si, da bi v prihodnosti še

večkrat imela priložnost za podoben raziskovalni pristop k reševanju umetnine iz mavca,

ali kakega drugega materiala.


70


71

Literatura

1. ANZANI, M., BERZIOLI, M., idr., Use of rigid Agar gels for cleaning plaster objects,

Saonara 2008.

2. BARCLAY, R. L., Care of objects made of plaster, v: CCI Notes, XII/2, 2002.

3. BERZIOLI, Michela, An analytical and applicative approach to the cleaning of artworks,

Parma, 2011.

4. CAMPANI, E., CASOLI, A., idr., Use of Agarose and Agar for perparing "rigid gels",

Saonara 2007.

5. CREMONESI, Paolo, SIGNORINI, Erminio : Un approccio alla pulitura dei dipinti

mobili, Padova, 2012

6. CHAPMAN, J., SMITH-MCNALLY, R., idr., Storing and handling plaster objects, v:

Conserve O Gram, VIII/2, 1997.

7. ČOPIČ, Špelca, Frančišek Smerdu, Ljubljana 2000.

8. DOWN, J. L., MACDONALD, M. A., idr., Adhesive testing at the Canadian

Conservation Institute - an evaluation of selected poly(vinyl acetate) and acrylic

adhesives, v: Studies in Conservation, XLI/1, 1996.

9. HATCHFIELD, Pamela, Note on a fill material for water sensitive objects, v: JAIC,

XXV/2, 1986.

10. HUDOKLIN ŠIMAGA, Vida, Glina in sadra v plastičnem oblikovanju, Ljubljana 1962.

11. HUDOKLIN ŠIMAGA, Vida, Praktična kiparska tehnologija, Ljubljana 1973

12. HUDOKLIN ŠIMAGA, Vida, VIDRGAR, Alenka, Mavec in bron v kiparstvu, v: Likovni

odsevi (Kiparstvo), 8–9, 1990.

13. LOEW CRAFT, Meg, SOLZ, Julie A., Commercial vinyl and acrylic fill materials, v:

JAIC, XXXVII/1, 1998.

14. DOWN, J. L., MACDONALD, M. A., idr., Adhesive testing at the Canadian

Conservation Institute - an evaluation of selected poly(vinyl acetate) and acrylic

adhesives, v: Studies in Conservation, XLI/1, 1996.

15. PODANY, J., GARLAND, K. M., idr., Paraloid B-72 as a structural adhesive and as a

barrier within structural adhesive bonds: evauations of strenght and reversibility, v:

JAIC, XL/1, 2001.

16. The making of sculpture: the materials and techniques of European sculpture (ur.

TRUSTED, Marjorie), London 2007.


72

Viri

1. Mekol, varnostni list, na: Mitol, < http://www.mitol.si/pdf/MEKOL%20-

%20LES%2015.11.2012%20SL.pdf>, 20. 6. 2013.

2. P. MIRGARTZ, Konservierung und Restavrierung der Stukkaturen an der Decke des

Dozentenzimmers der Orangerie des Benrather Schlosses, na: Fraunhofer IRB,

<http://www.baufachinformation.de/denkmalpflege/Konservierung-und-Restaurierung-

der-Stukkaturen-an-der-Decke-des-Dozentenzimmers-der-Orangerie-des-Benrather-

Schlosses/1988017129310>, 29.7.2013.

3. Artestone keramisches Gießpulver, na: Modulor material total, <

http://www.modulor.de/Basteln-Werken-Floristik/Plastisch-Formen/Gips-und-

Giesspulver/Artestone-keramisches-Giesspulver.html>, 5. 8. 2013.

4. Polyfilla, na: Poly, < http://www.poly.com.au/> 5. 8. 2013.

5. Polyfilla, na: Henkel, <

http://www.btps.ca/files/PDF/MSDS/LePage%C2%AE_Instant_Poly_Filla%C2%AE_Cra

ck.pdf>, 6. 8. 2013.

6. Polycell Plaster Repair Polyfilla-Powder, na: Polycell, <

http://www.polycell.co.uk/product/polycell-plaster-repair-polyfilla-powder/>, 6. 8. 2013.

7. Kölner Reliefkitt, na: Blattgoldfabrik Gerstendörfer, <

http://www.blattgold.de/files/downloads/ger_tdb_koelner-304376.pdf>, 6. 8. 2013.

8. Epox 210 A+B Univerzalna visokokakovostna epoksidna smola, na: Samson Kamnik, <

http://www.samson-kamnik.si/sl/epox-210-ab-univerzalna-visokokakovostna-epok>, 13.8.

2013.

9. Lascaux acrylic adhesive 360 HV, na: Musem of Fine Arts Boston, materials database,

<http://cameo.mfa.org/wiki/Lascaux_Acrylic_Adhesive_360_HV>, 11. 11. 2013.


73

Seznam slikovnega gradiva in risb

Slika 1: Stopnišče do Festivalne dvorane ................................................................................ 23 Slika 2: Frančišek Smerdu, Jesen,1957, bron, 56 × 150 × 50 cm, stopnišče pred

Festivalno dvorano, Ljubljana .......................................................................................... 24 Slika 3: Frančišek Smerdu, Drama, 1957, bron, 48 × 155 × 62 cm, stopnišče pred

Festivalno dvorano, Ljubljana .......................................................................................... 24 Slika 4: Frančišek Smerdu, Glasba, 1957, bron, 55 × 120 × 45 cm, stopnišče pred

Festivalno dvorano, Ljubljana .......................................................................................... 24 Slika 5: Frančišek Smerdu, Pomlad, 1957, bron, 46 × 67,5 × 165 cm, stopnišče pred

Festivalno dvorano, Ljubljana .......................................................................................... 24 Slika 6: Frančišek Smerdu, Ležeča z vencem, 1957, mavec, 46 × 161,5 × 67,5 cm,

Narodna galerija Ljubljana. Kip ob prihodu v restavratorsko delavnico, pred

konservatorsko-restavratorskimi postopki ........................................................................ 25 Slika 7: Odbiti vrhovi prsih bradavic in vdrtinici ..................................................................... 28 Slika 8: Manjkajoč vrh nosu moteče vpliva na izgled obraza. ................................................. 28 Slika 9: Razpoka med desnim bokom in komolcem roke ........................................................ 28 Slika 10: Razpoka na vencu, ki povezuje roko s telesom. ........................................................ 28 Slika 11: Manjkajoč del levega kolena ..................................................................................... 28 Slika 12: Nalomljen in delno zdrobljen gleženj ter manjkajoči prsti leve noge ....................... 28 Slika 13: Kitanje z mavčno maso. Suh mavec popije vso vodo iz kita, zato ta postane

temnejši, trd in se zelo težko obdeluje .............................................................................. 30 Slika 14: Zakitana površina na mestu, kjer je potekala zareza z leve goleni do desnega

gležnja ............................................................................................................................... 30 Slika 15: Preslikava s prekrivno barvo ..................................................................................... 30 Slika 16: Debela plast nečistoč, kot so prah, pajčevina, dlake, delci rastlin ............................ 32 Slika 17: Madež neznanega izvora na desni roki ..................................................................... 32 Slika 18: Kaplje voska na goleni desne noge ........................................................................... 32 Slika 19: Rumenskasti madeži neznanega izvora ..................................................................... 32 Slika 20: Vreznina, nastala med snemanjem kalupa z odlitka ................................................ 34 Slika 21: Roza ostanki prve plasti kalupa ................................................................................. 34 Slika 22: Madež zaradi korozije na konstrukciji ...................................................................... 34 Slika 23: Šiv na celotni površini stegna.................................................................................... 34


74

Slika 24: Košček mavca, prilepljen na površino leve noge ...................................................... 34 Slika 25: Fotografija obraza v vidni svetlobi............................................................................ 38 Slika 26: Fotografija obraza pod UV svetlobo. Opazne so svetle lise, ki najverjetneje

predstavljajo nekakšen brezbarvni premaz ...................................................................... 38 Slika 27: Fotografija obraza pod UV svetlobo z oranžnim filtrom. Svetle lise so opazne v

enaki meri kot pod običajno UV svetlobo ........................................................................ 38 Slika 28: Fotografija boka v vidni svetlobo ............................................................................. 38 Slika 29: Fotografija boka pod UV svetlobo. Vidni so madeži zaradi polite tekočine ............ 38 Slika 30: Fotografija boka pod UV svetlobo z oranžnim filtrom. Opazni so isti madeži kot

pod običajno UV svetlobo ................................................................................................ 38 Slika 31: Fotografija leve nadlakti v vidni svetlobi .................................................................. 38 Slika 32: Fotografija leve nadlakti pod UV svetlobo. Opazi se razlika med fluorescenco

mavca, prevlečenega s premazom (svetlejša fluorescenca) in mavcem brez premaza

(temna barva) .................................................................................................................... 38 Slika 33: Fotografija leve nadlakti pod UV svetlobo z oranžnim filtrom. Tudi tu je vidna

razlika med fluorescenco mavca s premazom in brez ...................................................... 38 Slika 34: Testiranje brezbarvnih premazov, ki se pogosto pojavijo na mavčnih odlitkih.

Premazana je desna polovica vzorca .............................................................................. 39 Slika 35: Fluorescenca premazov na mavčnih odlitkih pod UV svetlobo. Premazana je

desna polovica vzorca ....................................................................................................... 40 Slika 36: Zadnji del glave Ležeče z vencem pred poskusnim čiščenjem z Vivaform maso ..... 41 Slika 37: Vivaform se nanese na površino v debelini nekaj milimetrov. Masa se zelo hitro

strdi, zato je potrebno hitro nanašanje .............................................................................. 41 Slika 38: Strjen Vivaform se preprosto odlepi in s seboj odnese plast površinske nečistoče .. 41 Slika 39: Očiščen del skulpture po odstranitvi Vivaforma ....................................................... 41 Slika 40: Preslikava oziroma madež sive prekrivne barve ....................................................... 42 Slika 41: Področje po uporabi Art peela ................................................................................... 42 Slika 42: Detajl, na katerem je bilo uporabljeno sredstvo Art peel ......................................... 42 Slika 43: Pod UV svetlobo je opazna močna fluorescenca na mestih, kjer je bil nanesen Art

peel .................................................................................................................................. 42 Slika 44: Fluorescenca na mestih, kjer je bil nanesen Art peel pod UV svetlobo z

oranžnim filtrom ............................................................................................................... 42


75

Slika 45: Čiščenje z agarjem. Desna polovica venca je očiščena, na levi je še nanesena

nekaj milimetrov debela plast agarja ................................................................................ 43 Slika 46: Poskusno čiščenje z agarjem ..................................................................................... 43 Slika 47: Detajl pred sondiranjem z agarjem............................................................................ 44 Slika 48: Fotografija detajla pred sondiranjem z agarjem pod UV svetlobo............................ 44 Slika 49: Fotografija detajla pred sondiranjem z agarjem pod UV svetlobo z oranžnim

filtrom ............................................................................................................................... 44 Slika 50: Detajl po čiščenju z agarjem ..................................................................................... 44 Slika 51: Detajl pod UV svetlobo. Opazna je ista svetla fluorescenca kot na zgornji sliki,

kar dokazuje, da agar ne odstrani površinskega premaza . ............................................... 44 Slika 52: Tudi fotografija z oranžnim filtrom potrjuje, da agar ni odstranil premaza ............. 44 Slika 53: Detajl obraza do polovice očiščen z agarjem. Na nosu in bradi je opazen efekt

negativa ............................................................................................................................ 47 Slika 54: Končna podoba obraza po čiščenju z agarjem in radirkami, ter domodelaciji nosu

.......................................................................................................................................... 47 Slika 55: Delno odstranjen film agarja. Odstranjevanje nečistoče na ta način je zelo

efektivno, preprosto in ne invazivno ................................................................................ 47 Slika 56: Primerjava med očiščenim delom nadlakti in delom, kjer je še nanesena plast

agarja ................................................................................................................................ 47 Slika 57: Testni vzorci .............................................................................................................. 49 Slika 58: Zgornje polovičke so bile premazane z Art peelom, vmes je tanek pas brez

premaza, spodnji del pa je bil premazan z agarjem. Največje odstopanje pri UV

osvetlitvi je opazno pri premazih s 6 % zajčjim klejem in pripravljenim tekočim

ribjim klejem .................................................................................................................... 49 Slika 59: Testni vzorci, fotografirani z oranžnim UV filtrom ................................................. 50 Slika 60: Priprava dvodelnega kalupa nožnih prstov iz Zetaplus mase s trdilcem .................. 51 Slika 61: Dvodelni kalup ......................................................................................................... 51 Slika 62: Priprava kape, ki prepreči deformacijo gumijastega dvodelnega kalupa in mu

nudi oporo ........................................................................................................................ 51 Slika 63: Dvodelna kapa iz mavčnih povojev .......................................................................... 51 Slika 64: Kalup prsne bradavice .............................................................................................. 51 Slika 65: Kalup prsta ................................................................................................................ 51


76

Slika 66: Odlitek nožnih prstov po odstranitvi kalupa. Aluminijasta folija preprečuje, da bi

se prsti spojili s stopalom, saj gre le za poskusno domodelacijo ...................................... 52 Slika 67: Po odstranitvi folije in odvečnega materiala se prsti lepo prilegajo stopalu, saj je

mavec v kalupu prilagodil obliki štrclja ........................................................................... 52 Slika 68: Domodelacija nosu. Vrh nosu je bil samo odkrušen, zato je bila oblika zelo jasna

in domodelacija ni bila težavna ........................................................................................ 56 Slika 69: Prsnih bradavic nisem uspela izdelati s pomočjo kalupa saj so bili odlitki

predebeli ali pa preveč krhki. Domodelacija je zato potekala tako, da sem kopirala

odlitke, narejene po kalupu bronastega kipa .................................................................... 56 Slika 70: Pri domodelaciji prsta sem si pomagala z odlitki iz kalupov in fotografijo

bronastega kipa ................................................................................................................. 56 Slika 71: S kitom uravnana nivojska razlika na gležnju leve noge .......................................... 56 Slika 72: Domodelacija poškodbe na kolenu ........................................................................... 56 Slika 73: Počen in delno zdrobljen gleženj. Viden je košček z rjavečo nefunkcionalno

konstrukcijo ...................................................................................................................... 58 Slika 74: Utrjen, zalepljen in delno zakitan gleženj ................................................................. 58 Slika 75: Konstrukcija je bila sanirana in premazana s premazom, ki naj bi preprečil

nadaljnjo korozijo, nato pa vstavljena na svoje mesto na gležnju ................................... 58 Slika 76: Končna domodelacija in oblikovanje gležnja po fotografijah bronastega odlitka ... 58 Slika 77: Roko sem pred čiščenjem ločila od preostalega dela kipa, da ne bi lesena paličica,

ki jo je povezovala s preostankom skulpture, popustila in bi nastale nove poškodbe . .... 60 Slika 78: Ploskvi na mestu preloma ........................................................................................ 60 Slika 79: Celotna roka se je telesa držala samo še s pomočjo osem centimetrske lesene

paličice ............................................................................................................................. 60 Slika 80: Leseno paličico sem nadomestila z daljšo, debelejšo in trdnejšo pocinkano

železno palico z navojem. To sem zalila z epoksidno smolo, ploskve na prelomih pa

premazala z akrilnim lepilom. Takole povezana je roka ostala čez noč, da je imela

epoksi smola dovolj časa, da se popolnoma strdi ............................................................ 60 Slika 81: Obveza je morala biti dovolj močna, da je fiksirala težko roko, hkrati pa tudi

mehka, da ni poškodovala mavca .................................................................................... 60 Slika 82: Roka po odstranitvi obveze in domodelaciji nekaterih manjših poškodb ................. 60 Slika 83: Stopalo brez prstov .................................................................................................... 61 Slika 84: Stopalo z dodanim odlitkom prstov .......................................................................... 61


77

Slika 85: Retuša nosne konice ................................................................................................. 63 Slika 86: Retuša domodeliranega prsta .................................................................................... 63 Slika 87: Retuša sanirane poškodbe na stegnu ........................................................................ 63 Slika 88: Retuša sanirane poškodbe na kolenu ........................................................................ 63 Slika 89: Retuša utrjenega in domodeliranega gležnja desne noge .......................................... 63 Slika 90: Retuša dodanih nožnih prstov ................................................................................... 63 Slika 91: Frančišek Smerdu, Ležeča z vencem, 1957, bron, 46 × 165 × 67,5 cm, stopnišče

pred Festivalno dvorano, Ljubljana .................................................................................. 64 Slika 92: Frančišek Smerdu, Ležeča z vencem, 1957, mavec, 46 × 161,5 × 67,5 cm,

Narodna galerija Ljubljana. Kip pred konservatorsko- restavratorskimi posegi .............. 67 Slika 93: Frančišek Smerdu, Ležeča z vencem, 1957, mavec, 46 × 165 × 67,5 cm, Narodna

galerija Ljubljana. Kip po konservatorsko-restavratorskih posegih ................................. 67

Grafični prikaz stanja I (desna stran): Prikaz poškodb nosilca . .............................................. 27

Grafični prikaz stanja II (leva stran): Prikaz poškodb nosilca . ................................................ 27

Grafični prikaz stanja III (desna stran): Prikaz preteklih posegov ........................................... 29

Grafični prikaz stanja IV (leva stran): Prikaz preteklih posegov ............................................. 29

Grafični prikaz stanja V (desna stran): Prikaz površinskih nečistoč ........................................ 31

Grafični prikaz stanja VI (leva stran): Prikaz površinskih nečistoč ......................................... 31

Grafični prikaz stanja VII (desna stran): Prikaz poškodb nastalih med nastajanjem kipa in

zaradi vlivanja v bron ....................................................................................................... 33

Grafični prikaz stanja VIII (leva stran): Prikaz poškodb nastalih med nastajanjem kipa in

zaradi vlivanja v bron ...................................................................................................... 33

Viri in avtorji fotografij ter risb:

- Slika 10: Martina Vuga, Ljubljana 2013.

- Slike 6, 10, 92, 93: Bojan Salaj, Ljubljana 2013.

- Slike 1–4: Rebeka Vegelj, Ljubljana 2014.

- Ostale slike in risbe: Rebeka Vegelj, Ljubljana 2013.

Slike 5–93 so last Narodne galerije v Ljubljani.


78

Seznam prilog

Priloga 1 - Predlog za standardiziran zapisnik o stanju umetnine.

Priloga 2 - Zapisnik o stanju umetnine.

Rebeka Vegelj, Predlog za standardiziran zapisnik o stanju umetnine Priloga k diplomskemu delu, UL ALUO, Oddelek za restavratorstvo, Ljubljana, 2014

1

Priloga 1 - Predlog za standardiziran zapisnik o stanju umetnine.

Prvi korak, ki ga moramo kot konservatorji-restavratorji na umetnini narediti je, da še pred

začetkom dela natančno popišemo in fotografiramo njeno stanje. V primeru Ležeče z

vencem se je že tu pojavila ovira, saj pred tem še ni obstajal nek konkreten obrazec, ki bi

lahko služil kot pomoč in zgled pri popisu mavčne plastike. Pobuda kolega Matica Nosana,

ki v svojem diplomskem delu prav tako obravnava mavčni odlitek, je pripeljala do

odločitve, da poskusiva skupaj pripraviti obrazec, ki bi opozoril na čim več možnih

poškodb in pojavov, značilnih za tovrstne umetnine.

V nadaljevanju je priložen obrazec, na koncu pa so priložena navodila za njegovo

izpolnjevanje.

2

USTANOVA, LETO Avtor, naslov dela, opis

Dimenzije: V: Š: D: Inv. št.:

ZAPISNIK O STANJU UMETNINE

MAVČNA PLASTIKA

Inv. št.: (zapisnik je narejen brez raziskav in analiz, zato so možna odstopanja)

1 PODATKI O UMETNINI

FOTOGRAFIJA

INVENTARNA ŠT.:

AVTOR:

NASLOV DELA:

DATACIJA:

SIGNATURA:

TEHNIKA, MATERIAL:

OPIS (polna plastika, votla plastika, relief ...):

MERE (cm) V:

Š:

D:

MERE S PODSTAVKOM V:

Š:

D:

LAST:

ODGOVORNI KONS.

-REST. :

SODELAVCI:

DATUM PREVZEMA UMETNINE:

DATUM ODDAJE UMETNINE



3

2 KONSTRUKCIJA

Vidna / Ni vidna / Predvidoma obstaja

Material: Les

Kovina

Drugo:

2.1 OJAČITEV

Vidna / Ni vidna

Material: Slama

Vrečevina

Platno

Gaza

Predivo

Drugo:

2.2 STANJE

Dobro / Zadovoljivo / Slabo

Poškodbe: Biološka ogroženost (trohnoba, plesni, insekti)

Rja

Zlom

Pokanje

Drugo:

3 NOSILEC: MAVEC

3.1 DODATKI MAVCU

Vidni / Nedoločljivo / Jih ni

Vrsta: Apno

Kremenčev pesek

Pigmenti

Mivka

Drugo:

3.2 PODSTAVEK

Je / Ga ni

Je del kipa / Samostojen

Material:

3.3 STANJE NOSILCA


4



4 PATINA/ POLIHROMACIJA

Je / Ni / Nedoločljivo

Vrsta: Glinena voda

Voščena pasta

Smukec

Akril

Olje

Tempera

Gvaš

Videz: Na bron

Na železo

Na žgano glino

Na les

Postarano

Poslikava

4.1 STANJE


Vrsta poškodb: Odpadanje

Luščenje

Odstopanje

Razpoke

Manjkajoča barvna plast

Odrgnine

Mehanske poškodbe

Bledenje barv

Temnenje

Rumenenje

Drugo:

3.3.1 MEHANSKE POŠKODBE

Površinske: Udarci

Urezi

Vdolbine

Praske

Globoke: Zlom

Odbiti deli

Razrahljani deli

Manjkajoči deli



5

5 PREMAZ/ LAK

Viden/ Ni viden

Vrsta: Vosek

Olje

Akrilni lak

Šelak

Disperzijski premaz

Klej

Šelak

Parafin

Voščena pasta

Akrilne smole

Neznan

5.1 STANJE


Poškodbe: Luščenje

Rumenenje

Temnenje

Neželen nanos

Odstopanje

Skrepenelost

Neenakomeren nanos

6 POVRŠINSKA UMAZANIJA

Vidna / Ni vidna

Na nosilcu / Na zaščitni plasti / Na barvni plasti / Na laku

Vrsta: Prah

Živalski iztrebki

Deli rastlin

Pajčevine

Alge

Drugo:

6.1 MADEŽI

Vidni / Niso vidni


Povzroča: Voda

Premazi

Topila

Barve

Drugo: vosek, mavec, glina

6



6.2 KEMIČNA REAKCIJA NA PREMAZ, TOPILO ...

Vidna / Ni vidna


Opis:

6.3 PRESLIKAVE

Vidne / Ne vidne


Vrsta:


7

Navodila za izpolnjevanje zapisnika o stanju

1 Naslovna stran

Naslovna stran je povzeta po tipičnih zapisnikih58 za vse ostale vrste umetniških del, na njej

pa je potrebno povzeti vse ključne podatke za predstavitev umetnine, njeno umestitev v

muzejske registre in restavratorsko evidenco. Dobra fotografija celote služi za hitrejše

prepoznavanje predmeta, pod njo pa morajo biti navedena vsa znana dejstva v zvezi z

umetnino (avtor, naslov dela, datacija, signatura). V razdelek tehnika, material, je potrebno

vpisati, ali gre za mavčni odlitek ali skulpturo narejeno iz mavca s klesanjem, s pomočjo

povojev ali kakšne druge oblike ojačitve, polnila. Opis služi temu, da predstavimo obliko

predmeta, če gre torej za polno, votlo plastiko, ali relief. Sledi navedba dimenzij skulpture s

podstavkom in brez, čigava last je umetnina, ter podatki od kdaj do kdaj ter pod čigavim

vodstvom je potekala konservatorsko-restavratorska obravnava predmeta.

Sledijo stratigrafsko ločeni sestavni deli tipične mavčne plastike od notranjosti proti

površini. Obrazec je zastavljen tako, da je v njem zavzetih čim več možnih pojavov, na

katere bi lahko na nekem mavčnem objektu naleteli. Nekateri so pogostejši, drugi manj,

namen pa je zgolj ta, da se postavi nekakšno vodilo, na kaj vse naj bo konservator-

restavrator pri popisu pozoren. Poglavja, ki se posvečajo določenim tehnološkim

podrobnostim, ki jih umetnina, ki jo obravnavamo, ne vsebuje, lahko v celoti izbrišemo.

2 Podpora nosilcu

Če konstrukcija ni vidna, kip pa je takšnih dimenzij, da brez nje ne bi ostal v enem kosu,

lahko obkrožimo, da konstrukcija predvidoma obstaja. Opis stanja z eno besedo je pri

vsakem poglavju tisti najbolj težak in kočljiv del, saj temelji na subjektivni oceni. Najprej

se je potrebno vprašati, ali je konstrukcija (če jo vidimo, torej če je predmet zlomljen ali

zdrobljen) sploh primerna. Primerna je, če je ustrezne dolžine, oblike, kvalitete,

materiala ... Neprimerna je, če je predmet razpadel ravno zaradi nezmožnosti konstrukcije,

da bi dele umetnine povezala med seboj. V primeru, da jo ocenimo kot neprimerno, lahko

58Zapisniki o stanju lesene plastike ALUO, Narodna galerija in MG +MSUM

8


njeno stanje označimo za slabo, četudi ne rjavi, trohni in ni drugače poškodovana. Če je

konstrukcija sicer primerna, ni pa več kakovostna (material propada), in bi jo bilo nujno

potrebno zamenjati, v obrazcu obkrožimo, da je v slabem stanju.

Razliko med "dobrim" in "zadovoljivim" stanjem bi sama ocenila tako: dobro ohranjena

konstrukcija ni strohnela, zlomljena ali zarjavela, opravlja svojo funkcijo, poškodba, zaradi

katere je sploh vidna, pa je nastala zaradi nekega drugega tehnološkega ali zunanjega

mehanskega vzroka. Zadovoljivo pa je njeno stanje v primeru, da prav tako solidno

opravlja svojo podporno funkcijo, vendar so na njej opazne manjše poškodbe, ki jih je še

mogoče sanirati. "Zadovoljive" konstrukcije ni nujno potrebno menjati.

3 Nosilec

Dodatki mavcu imajo različne funkcije, ki sem jih na kratko opisala že v poglavju o

mavcu. Nekatere, zlasti pigmente, je lažje identificirati kot druge, vendar imata tudi

kremenčev pesek in mivka svojo značilno obarvanost. Kadar nismo prepričani, da mavec

vsebuje kakršenkoli dodatek ali polnilo, obkrožimo "nedoločljivo". Zopet se pojavi

vprašanje o stanju nosilca, ki je opredeljeno bodisi kot "dobro", "zadovoljivo" ali "slabo".

"Dobro" ohranjen mavec je tisti, ki razen odstranjevanja površinske umazanije ne zahteva

konservatorsko-restavratorskega posega v smislu utrjevanja, kitanja, lepljenja ...

"Zadovoljivo" je njegovo stanje takrat, ko se tu in tam na umetnini pojavijo poškodbe,

katere je potrebno sanirati, vendar niso prisotne na več kot 20 % površine predmeta in ga

konstrukcijsko in statično ne ogrožajo. "Slabo" ohranjen nosilec je tisti, ki zahteva nujen

poseg, ker ni stabilen, ali pa je površinsko poškodovan velik del predmeta.

4 Barvna plast

Na prvi pogled včasih težko razločimo, če gre v nekem primeru za patino z glineno vodo

ali za debelo plast prahu. Zgodi se tudi, da je umetnina lisasta, kar bi lahko pomenilo tako

neenakomerno naneseno ali delno sprano patino kot tudi madeže. V takem slučaju

obkrožimo, da je patina "nerazvidna". Včasih je vrsto patine lažje določiti glede na

material, drugič pa glede na videz, ki ga je želel umetnik doseči.


9

Stanje se določi podobno kot pri drugih stratigrafijah mavčne plastike. "Dobro" ohranjena

patina je tista, ki ne odpada, se ne lušči in ki je ni potrebno utrjevati, dopolnjevati in

retuširati. "Zadovoljiva" je takrat, ko je le tu in tam opazna kakšna poškodba, potrebna

sanacije, v splošnem pa je barvna plast stabilna. V "slabi" kondiciji je patina takrat, ko

odstopa od nosilca, prisotno je luščenje in odpadanje, ali pa je barva v preteklosti že v večji

meri odpadla in bi bila potrebna obsežne rekonstrukcije. "Slabo" je stanje barvne plasti tudi

takrat, ko je ta potemnela ali obledela do nerazpoznavnosti.

5 Lak/zaščitni premaz

Tudi določanje vrste laka oz. zaščitnega premaza na barvni plasti je zagonetna naloga. Z

raznimi testi in pregledom pod UV svetlobo je ponekod mogoče ugotoviti uporabljeni premaz,

spet v drugih primerih pa ga brez analize vzorcev ne moremo natančno definirati.

"Dobro" ohranjen lak oz. premaz ne moti videza umetnine, ni skrepenel in se ne lušči.

"Zadovoljiv" je takrat, ko se v manjši meri pojavi kateri od prej naštetih problemov, vendar

ne na ključnih mestih na umetnini (na obrazu, pomembnih detajlih ...). "Slabo" stanje laka

označimo takrat, ko je močno potemnel, skrepenel, ima izrazito neenakomeren sijaj, se

lušči in ne opravlja več svoje zaščitne funkcije na predmetu.

6 Umazanija, preslikave

Zaradi poroznosti mavca sva umazanijo razdelila v dva sklopa: prah in ostale nečistoče,

akumulirane iz zraka so večinoma površinska umazanija in so navadno najbolj zgornja

plast na umetnini, razen, če je bil zaščitni premaz ali lak nanesen kasneje, ko je na spodnji

plasti že obstajal prašni film. Tekočine pa povzročajo madeže, ki navadno segajo globlje v

material in so zato posledično težje odstranljivi. Kemična reakcija premaza/topila z drugim

materialom se nanaša na sredstva, ki delujejo korozivno na mavec, ali pa povzročijo

denimo opazno spremembo barve na mestu, kjer so nanesena. To je ena od poškodb, ki se

sicer ne pojavijo pogosto, je pa nanje kljub temu vredno opozoriti.

10


7 Končna oblika zapisnika o stanju

Naslovna stran lahko ostane nespremenjena tudi v končni različici zapisnika o stanju,

medtem ko je zaradi večje jasnosti preostali del bolje zapisati v opisni obliki. Na ta način je

lažje razložiti obseg določenih poškodb, določiti v kakšnem stanju so nosilec, premazi,

barvne plasti itd., ter zakaj. Obrazec sam po sebi ne more dovolj natančno predstaviti

dejanskega stanja določene stratigrafije, saj je lahko denimo samo na enem mestu na kipu

prišlo do luščenja, vendar nam to ne dopušča, da stanje barvne plasti označimo za "dobro".

Prav tako lahko na zapisniku pride do zmešnjave v primeru, ko nimamo neposrednega

dokaza za obstoj na primer konstrukcije v kipu ali brezbarvnega zaščitnega premaza,

vendar pa lahko na podlagi prejšnjih izkušenj sklepamo, da je tako kot ostale umetnine

istega avtorja, tudi obravnavana izdelana po istem tehnološkem principu. Še posebej v

primeru, ko želimo zapisnik o stanju predstaviti še drugim osebam (na primer lastniku

umetnine), je opisna oblika zaradi preglednosti in jasnosti nujna. Pri tem ni potrebno

upoštevati vrstnega reda zapisnika, pač pa je potrebno najti način, kako kar se da tekoče in

razvidno opisati kondicijo obravnavanega predmeta.

Narodna Galerija Ljubljana, 2013 Frančišek Smerdu, Ležeča z vencem, obla mavčna plastika

Dimenzije: 46 cm × 67,5 cm × 161,5 cm Inv. št.: NG P 981

1

Priloga 2 ZAPISNIK O STANJU UMETNINE

MAVČNA PLASTIKA

Inv. št.: NG P 981 (zapisnik je narejen brez raziskav in analiz, zato so možna odstopanja)

1 PODATKI O UMETNINI

FOTOGRAFIJA

Slika 1: Ležeča z vencem pred konservatorsko-restavratorskimi posegi. (foto: Bojan Salaj, fotodokumentacija Narodne Galerije, Ljubljana, 2013). INVENTARNA ŠT.: NG P 981

AVTOR: Frančišek Smerdu

NASLOV DELA: Ležeča z vencem

DATACIJA: 1957

SIGNATURA: /

TEHNIKA, MATERIAL: mavčni odlitek

OPIS (polna plastika, votla plastika, relief ...): polna plastika

MERE (cm) V: 46

Š: 67.5

D: 161.5

MERE S PODSTAVKOM V:

Š:

D:

LAST: Narodna Galerija

ODGOVORNI KONS. – REST. : mag. Martina Vuga, akad. rest.

SODELAVCI: Rebeka Vegelj

DATUM PREVZEMA UMETNINE: 3. 6. 2013

DATUM ODDAJE UMETNINE: 11. 10. 2013

2



2 KONSTRUKCIJA

Vidna / Ni vidna / Predvidoma obstaja

Material: Les

Kovina

Drugo:

2.1 STANJE


Poškodbe: Biološka ogroženost (trohnoba, plesni, insekti)

Rja

Zlom

Pokanje

Drugo: ne nudi zadostne opore (roka)

2.1 OJAČITEV

Vidna / Ni vidna

Material: Slama

Vrečevina

Platno

Gaza

Predivo

Drugo:

3 NOSILEC: MAVEC

3.1 DODATKI MAVCU

Vidni / Nedoločljivo / Jih ni

Vrsta: Apno

Kremenčev pesek

Pigmenti

Mivka

Drugo:

3.2 PODSTAVEK

Je / Ga ni

Je del kipa / Samostojen

Material:

3.3 STANJE NOSILCA




3

3.3.1 MEHANSKE POŠKODBE

Površinske: Udarci

Urezi

Vdolbine

Praske

Globoke: Zlom

Odbiti deli

Razrahljani deli

Manjkajoči deli

4 PATINA/ POLIHROMACIJA

Je / Ni / Nedoločljivo

Vrsta: Glinena voda

Voščena pasta

Smukec

Akril

Olje

Tempera

Gvaš

Videz: Na bron

Na železo

Na žgano glino

Na les

Postarano

Poslikava

4.1 STANJE


Vrsta poškodb: Odpadanje

Luščenje

Odstopanje

Razpoke

Manjkajoča barvna plast

Odrgnine

Mehanske poškodbe

Bledenje barv

Temnenje

Rumenenje

Drugo:

4



5 PREMAZ/ LAK

Viden (pod UV svetlobo) / Ni viden

Vrsta: Vosek

Olje

Akrilni lak

Šelak

Disperzijski premaz

Klej (verjetno)

Šelak

Parafin

Voščena pasta

Akrilne smole

Neznan

5.1 STANJE


Poškodbe: Luščenje

Rumenenje

Temnenje

Neželen nanos

Odstopanje

Skrepenelost

Neenakomeren nanos

6 POVRŠINSKA UMAZANIJA

Vidna / Ni vidna


Vrsta: Prah

Živalski iztrebki

Deli rastlin

Pajčevine

Alge

Drugo:

6.1 MADEŽI

Vidni / Niso vidni


Povzroča: Voda

Premazi

Topila

Barve

Drugo: vosek, mavec, glina



5

6.2 KEMIČNA REAKCIJA NA PREMAZ, TOPILO ...

Vidna / Ni vidna


Opis:

6.3 PRESLIKAVE

Vidne / Ne vidne


Zahvala

Zahvaliti se želim vsem restavratorjem Narodne galerije, saj mi je vsak od njih pomagal

vsaj pri delčku naloge. Včasih z nasvetom, včasih pri fotografiranju in večkrat pri

premikanju in rokovanju z veliko in težko Ležečo z vencem. Hvala torej mag. Andreju

Hirciju, doc. mag. Mihi Pirnatu, mag. Simoni Škorja in Tini Buh. Hvala tudi ostalim

zaposlenim v Narodni galeriji, od vodstva, kustosov do tehničnih delavcev in posebej

fotografu Bojanu Salaju za fotografije začetnega in končnega stanja kipa.

Posebej pa sem hvaležna delovni mentorici mag. Martini Vuga, ki je v Narodni galeriji

odgovorna za konserviranje in restavriranje kiparskega fonda. Posvetila mi je veliko časa

in me usmerjala tako, da sem sama prišla do določenih zaključkov. Naučila me je, kako

pomembno je pred samim posegom zbrati vse potrebne informacije, da med postopki ne

prihaja do neželenih spodrsljajev.

Hvala tudi mentorici Miladi Makuc Semion za čas, hitro odzivnost in pripravljenost

pomagati z uporabnimi nasveti in literaturo.

Izjava

V skladu s 160. členom Statuta Univerze v Ljubljani z dne 30. 7. 2014 izjavljam, da sem

avtorica diplomskega dela z naslovom Konserviranje in restavriranje mavčnega odlitka

Ležeča z vencem Frančiška Smerduja.

Rebeka Vegelj

V Ljubljani, 24. 11. 2014

Konserviranje in restavriranje mavčnega odlitka Ležeča z vencem Frančiška Smerduja

Documents