KONFERENCA NA TEMO DVIGA ZAPOSLJIVOSTI RANLJIVIH …

NA PODROČJU KULTURE, MEDIJEV IN DRUGIH PODROČJIH

KONFERENCA NA TEMO DVIGA ZAPOSLJIVOSTI RANLJIVIH DRUŽBENIH SKUPIN

22.-24. OKTOBER 2009

O PROJEKTU IN KONFERENCI................................................................................... 5

PRIMERI DOBRIH PRAKS.......................................................................................... 5

BOŠNJAŠKA KULTURNA ZVEZA (MAG. ADMIR BALTIĆ)........................................... 6DRUŠTVO AFRIŠKI CENTER (JOSEPH RAKOTORAHALAHY).................................... 7GIBANJE NEVIDNIH DELAVCEV SVETA IN ODDAJA VIZA ZA BUDUĆNOST.(AIGUL HAKIMOVA IN ARMIN SALIHOVIĆ)............................................................. 8POKLIC: ROMSKI NOVINAR (BOGDAN MIKLIČ)....................................................... 9ROMSKI AKADEMSKI KLUB (TINA FRIEDREICH). ................................................... 11

Projekt Kult-Media je sofinanciran s strani Evropskega socialnega sklada, iz Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete »Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti«, prednostne usmeritve »Dvig zapo-sljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podpora njihovi socialni vključenosti«.

Projekt Kult-Media in konferenca Kult-Media sta potekala v organizaciji Zavoda Radio Študent, Cesta 27. aprila 31, 1000 Ljubljana, www.radiostudent.si, +386 (0)1 24 28 812, projektna spletna stran www.radiostudent.si/kultmedia; [email protected].

KAZALO

ROMSKI MESEC KULTURE – ROMANO ČHON (SAMANTA BARANJA)....................................................................................12ROMSKO DRUŠTVO ANGLUNIPE (HARIS TAHIROVIĆ IN MAJA JELENC)................................................................................13ZAVOD RISI (EAPN SLOVENIJA) – ZAVOD ZA REŠEVANJE PROBLEMATIKE REVŠČINE IN SOCIALNE IZKLJUČENOSTI (IBRAHIM NOUHOUM).........................................................................................14

STROKOVNI PREDAVANJI......................................................................................................................................................17

MED NACIONALNIM TNALOM IN GLOBALIZACIJSKIM NAKOVALOM, IZZIVI IN PRILOŽNOSTI ZA ROMSKO SKUPNOST (DR. DAMJAN MANDELC)..........................................................................17.DISKRIMINACIJA KOT OVIRA PRI ZAPOSLOVANJU IMIGRANTOV (DR. SARA BREZIGAR).................................................... 28

POVZETEK UGOTOVITEV DISKUSIJ OZIROMA OKROGLIH MIZ O DVIGU ZAPOSLJIVOSTI TERPROBLEMATIKI ZAPOSLITVE ROMOV IN MIGRANTOV........................................................................................................ 29

I. ROMI................................................................................................................................................................................. 29.II. MIGRANTI. ...................................................................................................................................................................... 30

PROGRAM KONFERENCE..................................................................................................................................................... 32

PREDSTAVITEV PREDAVATELJEV......................................................................................................................................... 33

�

modulov na naslednjih področjih: Osnove novinarstva; Osnove kulturnega novinarstva; Glasba in radio – Glasbeno novinarstvo; Radijska tehnika; Radijski govor in moderatorstvo; Splet in novi mediji; Osnove video tehnike; Organizacija, koordinacija, PR in promocija kulturnih dogodkov; Vodenje in izvajanje projektov ter fundraising; Šolski radio – modul za potrebe vzpostavitve šolske-ga radia »CIRKUS«, na centru CIRIUS Kamnik.

Konferenca Kult-Media se je odvijala med 22. in 24. oktobrom 2009 v dvorani Zemljepisnega muzeja v Ljubljani in v desku Zavoda Radio Študent. Prvi konferenčni dan je bil posvečen romski skupnosti, drugi pa migrantom. Tretji dan se je konferen-ca zaključila v prostorih RŠ z refleksijo projekta in konference. Na konferenci so se predstavili številni primeri dobrih praks – zavo-di, društva in posamezniki, ki s svojim delom v medijih in kulturi ter na sorodnih področjih skrbijo za informiranje, izobraževanje

Projekt Kult-Media Zavoda Radio Študent sodi med projekte, katerih cilj je dvigniti zaposljivost ranljivih družbenih skupin na področju kulture in medijev ter podpora njihovi socialni vključe-nosti.

Zavod Radio Študent je s projektom usposabljanja ranljivih družbenih skupin nagovarjal migrante, pripadnike etničnih manj-šinskih skupnosti, Rome in invalide, ki živijo v Sloveniji. Omo-gočil jim je pridobitev novih znanj, veščin in praktičnih izkušenj na različnih področjih kulture in medijev. Na predavanjih, vajah in ob praktičnem delu so se udeleženci med drugim spoznali z radijskim medijem, z različnimi novinarskimi zvrstmi in žanri, radijsko produkcijo, kulturno in glasbeno kritiko, z organizacijo kulturnih dogodkov ter vodenjem in izvajanjem projektov.

Projekt je potekal od meseca junija 2008, usposabljanje pa od decembra 2008 do oktobra 2009. Usposabljanje je bilo prilagoje-no potrebam ciljnih skupin in je potekalo v obliki izobraževalnih

PROJEKT KULT- MEDIA - Kultura in mediji - Kultura v medijih

KONFERENCA KULT - MEDIA

�

ter tudi socialno, kulturno in politično osveščanje pripadnikov etničnih skupnosti, Romov, migrantov oziroma širše javnosti.

Primeri dobrih praks so bili zaokroženi s strokovnima preda-vanjema dr. Damjana Mandelca in dr. Sare Brezigar ter z vodeno diskusijo vseh udeležencev v okviru okrogle mize.

Ob zaključku konference in projekta Kult-Media objavljamo pričujočo publikacijo, ki združuje tekste, nastale ob konferenci, ter nudi možnost razmisleka o tematiki zaposlovanja in delovanja Romov in migrantov v medijih ter kulturi. Ker je namen kon-ference in te publikacije tudi povezovanje pripadnikov različnih etničnih skupnosti, migrantov ter Romov, so v publikaciji obja-vljeni tudi kontaktni podatki na konferenci sodelujočih organiza-cij in posameznikov.

BOŠNJAŠKA.KULTURNA.ZVEZA.(MAG..ADMIR.BALTIĆ)www.radiostudent.si, [email protected]

Bošnjaška kulturna zveza Slovenije je bila registrirana leta 1997 kot krovna organizacija bošnjaških kulturnih društev. Danes jo sestavljajo društva Ljiljan iz Ljubljane, Izvor iz Kranja ter Kulturno in športno društvo Bošnjakov Biser z Jesenic. Zveza sodeluje tudi z drugimi kulturnimi združenji in organizacijami z bošnjaškim ali bosansko-hercegovskim predznakom v Sloveniji ter z Islamsko skupnostjo v Sloveniji. Prav tako BKZS sodeluje tudi s kultur-nimi zvezami drugih skupnosti, z mnogimi drugimi nevladnimi organizacijami v Sloveniji ter s številnimi državnimi institucijami. Že od samega začetka je zveza neprofitna organizacija prostovolj-nega značaja.

Osnovno poslanstvo zveze je negovanje bošnjaške kulture in bosanskega jezika v Sloveniji, kar Zveza dosega z različnimi kulturnimi projekti. Do danes je izvedla že več kot sto kulturnih

PRIMERI DOBRIH PRAKS

�

in humanitarnih projektov. Zveza že od nastanka deluje v dveh smereh. Na prvem mestu je delo na kulturnem področju, kjer so prioritetne promocije knjig, pesniški večeri, predstavljanja bo-sansko-hercegovske filmske umetnosti, okrogle mize itd. Drugo polje delovanja je na medijskem področju, saj od leta 2000 izda-jamo Bošnjak. Promocija zveze in bošnjaške skupnosti nasploh poteka preko Bošnjaškega internetnega portala v Sloveniji ter z oddajo Podalpski selam na Radiu Študent.

Podalpski selam je radijska oddaja, ki je plod sodelovanja Bošnjaške kulturne zveze Slovenije in Radia Študent. Začelo se je leta 2004 z intervjujem, ki ga je pripravil nekdanji urednik Radia Študent, Peter Barbarič, s takratnim urednikom bošnjaškega spletnega portala, Sanelom Fejzićem. Sledilo je takojšnje povabi-lo k sodelovanju in relativno hitro se je zbrala ekipa, ki je prevzela odgovornost za nov medijski projekt. Radio Študent je že pred našo oddajo beležil pestro zgodovino oddaj v bosanskem oziroma srbsko-hrvaškem jeziku. To so bile Južnjačka utjeha, Nisam ja odavde, Radio Hajvan in druge.

Podalpski selam je nedavno zabeležil peto leto obstoja in na vo-diteljskih mestih se je zamenjalo kar nekaj imen. Oddaja poteka

vsako drugo soboto ob 13. uri in praviloma traja 30 minut. Na leto ustvarimo približno 22 oddaj, njihov namen pa je ponuditi pro-gram v bosanskem jeziku, ki je po vsebini in formi primarno na-menjen bošnjaški skupnosti v Sloveniji. Dodatna vrednost oddaje je, da širši populaciji ponuja zanimive in v slovenskem medijskem prostoru relativno slabo znane informacije o bošnjaški skupnosti in bošnjaški ter širši bosansko-hercegovski kulturni produkciji.

•DRUŠTVO.AFRIŠKI.CENTER.(JOSEPH.RAKOTORAHALAHY)www.prostovoljstvo.org

Društvo Afriški center je odprto društvo, ki združuje Afričane, živeče na območju Republike Slovenije, ter vse ostale, ki želijo v sklopu Društva sodelovati na različnih področjih, povezanih z Afriko. Je eno izmed aktivnejših društev s podobnimi usmeritva-mi v Evropi. Ker je odkritega in prikritega rasizma precej, društvo deluje na mnogih področjih osveščanja. Predsednik društva je z vlogo osveščevalca pričel že leta 1978 in iz njegove dejavnosti, ki je temeljila na posredovanju osebnih izkušenj temnopoltega

�

prebivalca Slovenije, so se razvile številne panoge, ki jih društvo goji še danes.

Ukvarja se z izobraževanjem, informiranjem, kulturo, social-nimi zadevami, pomočjo, razvojem, športom in turizmom. Ima veliko število strateških prioritet: navezovati stike s sorodnimi, lokalnimi in mednarodnimi organizacijami, svetovanje sloven-skim organizacijam na področju problematike Afrike in afriške diaspore, vzdrževati stike s preostalim prebivalstvom Slovenije ter vzpostaviti poslovne odnose med slovenskimi in afriškimi poslovneži. Društvo zbira tudi podatke o otrocih afriških mi-grantov, ki živijo v Sloveniji. Glavni fokus aktivnosti društva je na mladinskem delu populacije. Aktivnosti se izvajajo v vrtcih, šolah, na univerzah, v klubih in drugih primernih lokacijah.

GIBANJE.NEVIDNIH.DELAVCEV.SVETA.IN.ODDAJA.VIZA.ZA.BUDUĆNOST.(AIGUL.HAKIMOVA.IN.ARMIN.SALIHOVIĆ)www.njetwork.org, www.radiostudent.si, [email protected], [email protected]

Nevidni delavci sveta (IWW – Invisible Workers of the World) je avtonomna iniciativa migrantskih delavcev v Sloveniji, ki je pričela delovati leta 2007. Avtonomna je zato, ker je neodvisna od delodajalcev in lastnikov delavskih (samskih) domov ter dr-žave. IWW spodbuja samoorganiziranje migrantskih delavcev in snuje avtonomne dejavnosti za izboljševanje njihovih delovnih in bivalnih pogojev ter sploh za povečevanje obsega življenjskih možnosti, ki so migrantskim delavcem na voljo.

IWW temelji na štirih izhodiščih in iz njih osnovanih zahte-vah, ki so jih aktivisti in aktivistke IWW ter Socialnega centra Rog oblikovali po letu in pol skupnega delovanja in razisko-vanja. Izhodišča in zahteve tvorijo okvir širokega pogleda na položaj migrantskih delavcev v Sloveniji, v katerega spadajo vizni režim oziroma množica dovoljenj za delo ali zaposlitev ter

9

ureditev in praksa izdajanja dovoljenja za (začasno) prebivanje, bivanjske razmere (zlasti v delavskih domovih, v katerih živijo migranti), njihova izoliranost od glavnega toka družbenega življenja, nadzor, podrejenost in sistemsko zaukazana odvisnost od delodajalcev ter neenakopravnost znotraj delovnopravnega sistema. Nenazadnje velja poudariti, da institucije, ki se ukvar-jajo z migrantskim delom (od delovnih inšpekcij do sindikatov), pri svojem delu in določanju ne upoštevajo interesov in potreb samih delavcev.

Viza za budućnost je radijska oddaja, ki jo pripravljajo prav migrantski delavci za migrantske delavce in je na sporedu vsako drugo nedeljo ob 20. uri na Radiu Študent. V začetku je bila oddaja strukturirana kot kritika, potem pa se je zgodila želja po spremembi. Izvedli smo raziskavo, ki je pokazala, da so delavci v celoti odvisni od delodajalcev. Vize dobivajo le za čas trajanja pogodbe, ko izgubijo službo, pa ostanejo brez statusa. Bivalna in delovna dovoljenja so birokratsko ločena in za pridobitev delovnega dovoljenja moraš biti najmanj dve leti zaposlen pri istem delodajalcu. Delodajalci spreminjajo mesto zaposlitve, da bi delavci ne dobili osebnega delovnega dovoljenja, s katerim

bi lahko bivali in iskali zaposlitev. Odvisni so od manipulacij delodajalcev, delavske pravice pa so mnogokrat kršene.

Oddaja.je.kontaktna,.kar.pomeni,.da.lahko.delavci.javno.povedo.svoja.mnenja.in.opišejo,.v.kakšnih.razmerah.delajo.in.bivajo..Poleg.tega.je.namen.oddaje.seznanjanje.migrantskih.delavcev.z.njihovimi.pravicami.ter.svetovanje.in.poudarjanje.pomena.kolektivnega.samoorganiziranja.delavcev..Oddaja.je.zvočno.glasilo.IWW,.ki.prispeva.k.vidnosti.migrantskih.delav-cev.v.Sloveniji.in.k.njihovi.medsebojni.komunikaciji..Posreduje znanje o pravicah in možnostih delavcev, ne želi si reproducirati zaščitniškega diskurza, ampak dati delavcem možnost delova-nja.

•POKLIC:.ROMSKI.NOVINAR.(BOGDAN.MIKLIČ)www.romskenovice.si, [email protected]

Rojen sem leta 1984 v Novem mestu in prihajam iz romskega naselja Ruperč vrh pri Novem mestu. Z ženo Nadjo, šestletnim sinom in trimesečno hčerko živim v leseni brunarici. Čeprav

10

nimam opravljene tako imenovane “novinarske fakultete”, sem že mnogo let povezan z novinarskim poročanjem o življenju Romov v tem delu Slovenije. Že kot osnovnošolec sem opozoril nase, ko sem kot mladi Rom nastopal na različnih kulturnih in drugih prireditvah, na katerih so se predstavljali Romi. Ko sem začel obiskovati srednjo šolo, pa sem se pogosto vklju-čeval tudi v oddajo Korako angle na novomeškem Studiu D, kjer sem poskrbel za prevode prispevkov v romski jezik. Sem predsednik romskega kulturnega društva Cigani nekoč – Romi danes. Novinarsko delo me je tako prevzelo, da sem se v celoti predal nastajanju novinarskih prispevkov za različne slovenske medije. Bil sem že dopisnik Večera, Dnevnika in Televizije Vaš kanal Novo mesto. Po uspešno opravljenem tečaju za romske novinarje na RTV Slovenija sem leta 2008 začel delati kot redni sodelavec RTV Slovenija. Razvil sem spletni portal romskenovice.si, kjer v fotografiji, besedi in živi sliki beležim vse pomembnejše dogodke, povezane z življenjem Romov v Sloveniji. V tem času sem izdal tudi več romskih zbornikov, za romske otroke pa sem prevedel in priredil pravljico “Volk in sedem kozličkov”. Pogosto sem tudi voditelj različnih romskih prireditev.

ROMSKO DRUŠTVO Cigani nekoč – Romi danes je prosto-voljno, nepridobitno in samostojno društvo. Združuje osebe, ki želijo izboljšati položaj Romov in prispevati na kulturnem področju ter skrbeti za ohranitev posebnosti pripadnikov rom-ske skupnosti. Društvo Cigani nekoč – Romi danes, ki deluje od novembra leta 2006, lahko sodeluje tudi z drugimi organizaci-jami v Republiki Sloveniji, ki delujejo na področju izboljševanja položaja Romov in prispevajo k razvoju njegove in sorodnih dejavnosti.

NAMEN IN CILJI DRUŠTVA:- namen društva je sodelovati na področju romske problematike

in šolstva;- društvo skrbi za ohranitev posebnosti romske skupnosti, še

posebej za ohranjevanje romske kulturne dejavnosti Romov;- društvo si prizadeva za visoko strokovno raven dela društva;- društvo seznanja javnost o problemih in napredku na področju

delovanja društva;- društvo izdaja publikacije, ki so informativnega značaja.

11

Miklič kot novinar obišče številna romska naselja in dobro so mu znane težave, ki jih imajo Romi v Sloveniji. Od 3. decembra kot novinar sodeluje pri nastajanju redne romske radijske oddaje Naše poti – Mangere droma, ki jih Radio Slovenija predvaja vsak ponedeljek ob 21. uri in 5 minut na 1. programu.

•ROMSKI.AKADEMSKI.KLUB.(TINA.FRIEDREICH)[email protected], [email protected]

Društvo Romski akademski klub je samostojno in deluje izven Zveze Romov Slovenije. Namen kluba je promovirati pomen izobraževanja nasploh, še posebej pa visokošolsko izobraževanja Romov in Sintov v Sloveniji. Romski akademski klub si prizadeva za izboljšanje bivanjskega, socialnega in ekonomskega položaja pripadnikov romskega naroda in Sintov v Sloveniji ter za ohra-njanje in razvijanje njihove narodne identitete, posebno jezika in kulture. Zavzema se za njihovo enakopravno vključevanje in integracijo v javno življenje ter zoperstavljanje pojavom etnične odbojnosti in diskriminacije do Romov in Sintov.

Aktivni člani delujejo v društvu prostovoljno. Cilji društva so povečanje števila dijakov romskega naroda v srednjih šolah, pred-vsem v gimnazijah; povečanje števila študentov romskega naroda na slovenskih univerzah ter ustanovitev štipendijskega sklada za dijake in študente romskega naroda. Člani društva zato aktivno sodelujejo pri pripravi in izvedbi učnih delavnic za romske otroke v romskih naseljih, nudijo brezplačne inštrukcije za učence in dijake romske narodnosti, organizirajo skupna srečanja dijakov romske narodnosti in dijakov pripadnikov večinskega naroda ter pomagajo pri tvorbi slovnice in slovarja romskega jezika. V obliki časopisnih notic in člankov pripravljajo tudi krajše informacije o življenju romskega naroda v Sloveniji.

Pri procesu izobraževanja je potrebno začeti pri najmlajših. Društvo organizira učne delavnice za otroke, ki so mešane jezi-kovne delavnice, kjer se otroci z navdušenjem učijo obeh jezikov. Druga oblika prizadevanj je nudenje brezplačnih inštrukcij. Rome namreč v višje razrede šol mnogokrat ‘spustijo z dvojko’, da se zadosti zakonskim pravilom in da se navidezno zniža število Romov brez osnovnošolske izobrazbe. Problem pri osnovnošol-skem izobraževanju je tudi ta, da so Romi še vedno obravnavani

12

kot skupnost s številnimi negativnimi opredelitvami in da se med njimi ne išče sposobnih posameznikov, ki bi jih bilo potrebno usmeriti in spodbujati v nadaljnjo izobraževanje.

•ROMSKI.MESEC.KULTURE.–.ROMANO.ČHON.(SAMANTA.BARANJA)[email protected]

Največji projekt Romskega akademskega kluba je bil do sedaj Fe-stival romske kulture, ki so ga naslovili Romano Čhon po romsko ali Romski mesec po slovensko. Projekt je bil izveden v sodelo-vanju s Slovenskim etnografskim muzejem ter zavodom ZULK. Festival romske kulture Romano Čhon je simbolno potekal v mesecu aprilu, saj Romi 8. aprila praznujejo svetovni dan Romov. Romano Čhon je kot festival vključen tudi v »Evropsko pot rom-ske kulture in dediščine Sveta Evrope«, katere temeljni poudarek je na ohranitvi romske kulturne dediščine, ki je del evropske kul-turne dediščine. Hkrati je po drugi strani želel proslaviti ustvar-jalnost različnih romskih kultur v okviru žive kulture. Romano

čhon je tako v letu 2009 odprl pot konglomeratu romskih kultur, ki so se predstavile v dveh največjih slovenskih mestih, v Ljubljani in Mariboru, s tem pa je poudaril tudi pomembno mesto, ki ga ima romska kultura v slovenskem kot tudi evropskem prostoru. Romska kultura in ustvarjalnost pa se ne manifestirata zgolj v glasbi in plesu, zato tudi ta festival ni bil zgolj glasbeno-plesni, temveč je bil to tudi festival romske poezije, filma, lutk, delavnic, okroglih miz, predavanj in razstav. Romski mesec ali Romano Čhon se dopolnjuje s kampanjo Sveta Evrope DOSTA!, katere glavni namen je premagati stereotipe ter predsodke, ki jih ima večinsko prebivalstvo do Romov. Festival so zasnovali Samanta Baranja (RAK), Enisa Brizani (RAK), Ralf Čeplak Mencin (SEM), Mira Muršič (ZULK), Polona Červek (ZULK), Marjan Ornik (ZULK) ter Agim Brizani. Sponzorji projekta so bili Ministrstvo za kulturo RS, Urad za narodnosti RS, Urad vlade za komuniciranje RS ter Mestna občina Maribor. Častni odbor so sestavljali Majda Širca, Zdenka Čebašek Travnik, Kristina Plavšak Krajnc, Jožek Horvat - Muc, Stane Baluh, Zoran Janković, Franc Kangler. Festival Romano Čhon je obiskalo 2004

13

obiskovalcev, na festivalu pa se je razvrstilo 54 različnih dogod-kov (glasbeni koncerti, fotografske razstave, plesne in gledališke predstave, predavanja, delavnice za otroke in odrasle, večeri poezije in proze, filmski večeri itd.)

•ROMSKO.DRUŠTVO.ANGLUNIPE.(HARIS.TAHIROVIĆ.IN.MAJA.JELENC)www.anglunipe.si, www.radiostudent.si

Romska kultura je za Rome zelo pomembna, saj z njo ohranja-jo identiteto, materni jezik in običaje, ki jih določajo in zaradi katerih so prepoznavni v svetu. To je njihova zgodovina, ki jih vodi naprej skozi čas. Pomembno je, da te običaje prenašajo od prednikov na potomce.

Društvo je nastalo zaradi tega, ker člani menijo, da je potrebna samoaktivacija romske kulture. Romsko društvo Anglunipe si je zadalo cilj pridobitve prostorov za odprtje Romskega informa-tivnega centra v Ljubljani. Prostori bodo služili za povezovanje romske skupnosti v Ljubljani in v širši državi. Tu bodo lahko rom-

sko kulturo in identiteto spoznavali tudi ne-Romi, saj je za to, da lahko gradimo strpnost med drugačnimi in razbijamo stereotipe o Romih, nujno potreben skupen dialog. Oblikovanje Romskega informativnega centra v Ljubljani bo pripomoglo k vzpostavljanju mreže prostovoljcev in k decentralizaciji položaja prekmurskih Romov, ki imajo glede možnosti izobraževanja v osnovi boljši položaj kot Romi, ki živijo drugod po Sloveniji. Izobraženi Romi bi si morali prizadevati za vseslovensko povezovanje.

Mediji imajo zelo pomembno vlogo pri informiranju Romov. Skozi medije spremljamo dobre in slabe strani romske proble-matike. Na ta način se svetu predstavljata tudi romska kultura in glasba. V medijih romska populacija izve, kaj se dogaja v svetu Romov in ne-Romov. V medijih pa so prisotne tudi kritike na račun Romov. Anglunipe vidi medijsko delovanje kot boj za svoje ljudi.

Radio Študent je Romskemu društvu Anglunipe ponudil možnost, da preko radijskih valov poslušalcem ponuja romsko glasbo in kulturo ter izpostavlja ovire oz. probleme s katerimi se soočajo Romi v Ljubljani. V oddajah na Radiu Študent zagovarjajo pravičnost in enakopravnost Romov. Tu je romska oddaja dosegla

14

želen odziv poslušalk in poslušalcev ter pokazala, da je takšen program pomemben in potreben, saj je podobnih oddaj v medijih premalo. Potrebno je spodbujati mlajšo romsko generacijo, da se udeležuje predavanj in izobraževanja romskih novinarjev, za kar pa je nujno potrebna finančna podpora državnih institucij, ki se ukvarjajo z romsko populacijo.

•ZAVOD.RISI.(EAPN.SLOVENIJA).–.ZAVOD.ZA.REŠEVANJE.PROBLEMATIKE.REVŠČINE.IN.SOCIALNE.IZKLJUČENOSTI.(IBRAHIM.NOUHOUM)

Ibrahim Nouhoum, direktor 031 829 446, [email protected], [email protected] Novit, strokovni direktor, 040 534 875, 03 54 11 86 , [email protected]

Zavod Risi – EAPN Slovenija je mreža slovenskih nevladnih organizacij (približno dvajsetih), ki bodo skupno delovale na po-dročju reševanja problematike revščine in socialne izključenosti.

Ta mreža je postala leta 2009 (na Generalni skupščini na Dunaju 11.–13. junija) polnopravna članica evropske mreže za boj proti revščini in socialni izključenosti (EAPN – European Anti-Poverty Network).

EAPN deluje že 20 let predvsem v državah EU. V svoje delo-vanje vključuje tudi mreže držav kandidatk za včlanitev v EU. EAPN je že devet let organiziral srečanja predstavnikov ljudi, ki se soočajo z revščino in socialno izključenostjo. Srečanje poteka pod pokroviteljstvom države, ki predseduje EU od januarja do junija. Slovenija je to storila (16.–17. maj 2008) na temo Štirje stebri za boj proti revščini:- splošne storitve splošnega interesa,- socialne storitve;- stanovanjska problematika;- minimalni prihodek.

Evropska srečanja ljudi, ki se soočajo z revščino in socialno izključenostjo, so priložnost, da tiste institucije (nacionalne, evrop-ske, nevladne), ki krojijo socialno politiko, spoznavajo problemati-ko revščine in socialne izključenosti. Je tudi priložnost za dialog.

1�

Dialog je sestavni del participacije. Mreže EAPN si prizadevajo, da participacija (ali udeležba) ljudi, ki se soočajo z revščino in so-cialno izključenostjo, postane realnost. Kljub temu, da se ta proces nahaja na različnih stopnjah v posameznih državah, se je nabralo veliko izkušenj in znanja, kar predstavlja velik dosežek.

V okviru EAPN je bila participacija predmet poglobljenih raz-iskav. EAPN ne zahteva enotnega odgovora, raje skuša postaviti prava vprašanja ali ustvariti prostor, v katerem ljudje, ki se soočajo z revščino in socialno izključenostjo, iščejo odgovore na omenjena vprašanja glede na njihove realnosti. Ti ljudje se vedno sprašujejo, čemu jim služi participacija. Tu se nahaja izziv, katerega namen je, da spodbuja, promovira in okrepi participacijo kot ukrep za dvig sposobnosti ljudi, ki se soočajo z revščino in socialno izključeno-stjo.

Učinkovita participacija je dober znak za participativno demo-kracijo, pri kateri se lahko državljani in organizacije civilne družbe udeležijo v političnih dialogih; to pa lahko dopolnjuje delo izvolje-nih preko reprezentativne demokracije.

V praksi je slika lahko drugačna. Ponekod ljudje, ki se sooča-jo z revščino in socialno izključenostjo, sploh nimajo možnosti

sodelovanja v procesih oblikovanja državnih politik. Zato si morajo organizacije civilne družbe prizadevati za vzpostavitev pogojev partnerstva z vladnimi institucijami. Š pred tem morajo nevladne organizacije same omogočiti krepitev participacije v svojih vrstah. Ne smejo samo govoriti v imenu »ogroženih« skupin, ampak jih morajo spodbuditi k sodelovanju. Treba je ustvariti pogoje za par-ticipativno demokracijo, ki vsem omogoča sodelovanje v debatah o družbenih problemih. Za ljudi, ki se soočajo z revščino in socialno izključenostjo, je participacija (udeležba) pri demokratičnem življe-nju korak k razumevanju družbe, k njeni spremembi z namenom, da lahko vsi živijo v dostojanstvu.

Participacija se začne v mestnih četrtih (krajevne skupnosti), skupinah, civilnih iniciativah, lokalnih skupnostih na podlagi lokalnih realnosti. Ljudje, ki se soočajo z revščino in socialno izključenostjo, hočejo biti odgovorni, samostojni in želijo imeti glavno besedo pri javnih diskusijah ter odločitvah pri zadevah, ki so povezane z njihovim življenjem.

Za posameznika, ki se sooča z revščino in socialno izključenostjo, se participacija začne s samospoštovanjem, zaupanjem, pogumom enakopravnega izražanja svojih mnenj, z udeležbo pri odločitvah in

1�

njihovih izvršbah. Ko je ta oseba pripravljena prostovoljno pričati o razmerah, v katerih živi, lahko s tem omogoči, da padejo ovire stigmatizacije, tako pa se pokažejo tudi nedoslednosti (napake) socialnih politik.

Participacija lahko preko dialoga, ki ga ustvarja, izniči medse-bojne predsodke, ki obstajajo pri percepciji vloge vladnih institucij in zahtev ljudi, ki se soočajo z revščino in socialno izključenostjo. Participacija krepi koherentnost družbe in njeno enakopravnost.

Slovenska mreža Zavod Risi – EAPN Slovenija želi v duhu dia-loga s pristojnimi institucijami krepiti boj proti revščini in socialni izključenosti v Sloveniji.

V sodelovanju z ostalimi nevladnimi organizacijami v Sloveniji želi ustvariti sinergijo za boljšo učinkovitost na področju reševanja revščine in socialne izključenosti.Tako kot EAPN ima Zavod Risi namen okrepiti strategije partici-

pacije vseh, ki se soočajo z revščino in socialno izključenostjo na podlagi nekaterih načel:

- Spoštovati vsakogar in preseči stereotipe;- Izgraditi več zaupanja in se boriti proti predsodkom

(izničiti predsodke)- Določiti ukrepe za boj proti revščini;- Razvijati občutek za solidarnost;- Razumeti vzroke revščine;- Povečati sinergijo med organizacijami, ki delujejo na tem po-

dročju;- Ustvariti primerno politiko za boj proti revščini in socialni

izključenosti.;- Prevzeti politično angažiranost za odpravo revščine;- Iskati primerna finančna sredstva …

Slovenska mreža Zavod Risi – EAPN Slovenija želi sodelovanje vsakega posameznika, vsake organizacije oz. institucije za boljšo učinkovitost.

LITERATURA:EAPN, Small steps – big changes – building participation of peo-ple experiencing poverty, Brusels, januar 2009, www.eapn.eu

1�

MED.NACIONALNIM.TNALOM.IN.GLOBALIZACIJSKIM.NAKOVALOM,.IZZIVI.IN.PRILOŽNOSTI.ZA.ROMSKO.SKU-PNOST

[email protected]

Ljudje se nismo rodili, da bi živeli v uniformiranih bataljonih, vsak s svojo zastavo pred nosom, ampak da bi se mešali med seboj, da bi se spoznavali kljub vsem kulturnim razlikam in se nato ponovno izumili, ponovno sesta-vili v novo družbo.

Fernando Savater, filozof

Naša karavana je naša družina in svet je naša družina. romski pregovor

GLOBALIZACIJADileme o stanju in prihodnosti nacionalne države (ter njenih derivatov nacionalizma, nacionalne identitete, nacionalne suve-renosti ipd.) so bile v zadnjem desetletju v središču političnih in akademskih razprav. Nejasna prihodnost izvira iz novih družbenih okoliščin, ki jih lahko strnemo v termin globalizacija. Enormne spremembe, ki jih prinaša globalizacija, destabilizirajo urejenost sveta, kot smo ga bili vajeni od konca druge svetovne vojne dalje. Teoretiki različnih usmeritev in znanstvenih disciplin odpirajo dileme, ali bo globalizacija prinesla konec nacionalnim državam oziroma, ali bo vodila k nastanku novih oblik države, kako bo vplivala na tradicionalni koncept suverenosti in kaj globalizacija pomeni za nacionalizem.

Globalizacija je priložnost za pretres in ponovno oceno razume-vanja in funkcioniranja nacionalne države in nacionalne identitete. Nacionalna suverenost v evropskem kontekstu vse bolj erodira in se razporeja na nadnacionalne in lokalne/regionalne nivoje. Novi in kompleksnejši mehanizmi omogočajo manjšinam, da sodelujejo ter s pomočjo novih političnih institucij in novih instrumentov človekovih pravic uveljavljajo in utrjujejo svoj položaj. Danes je

STROKOVNI PREDAVANJI

1�

nacionalna suverenost manj teritorialno definirana in postaja polje pogajanj za pluralne in kompleksnejše identitete.

Najbolj uporabljena in razširjena definicija globalizacijo opre-deljuje kot »povečevanje medsebojne odvisnosti«. Usoda sveta je bolj kot kdajkoli prej soočena z medsebojnim delovanjem ekonom-skih, političnih in kulturnih odnosov, ki delujejo preko državnih in kontinentalnih meja. Temu razumevanju se pridružuje Holtonova ideja »globalne vasi«, v kateri so lokalni, regionalni, nacionalni in transnacionalni elementi povezani v drug na drugega učinkujočo celoto. Takšna definicija je naletela na dobro mero nasprotovanja. Kritiki zatrjujejo, da ne pove nič o tem, kaj je novega in distinktiv-nega v sedanji globalizaciji v primerjavi s preteklimi obdobji. Kot opaža več analitikov in raziskovalcev globalnih procesov, med njimi je eden vidnejših Jan Aart Scholte, se je medsebojna povezanost sveta stopnjevala zadnjih petsto let, zakaj torej uporabljati nove termine in ne starih, denimo internacionalizma in internacionali-zacije? Prav tako takšna definicija ni občutljiva na neenakomeren vpliv globalizacije na različne dele sveta, še manj pa pove o tem, kako je takšna medsebojna povezanost modernega sveta vplivala na percepcije ljudi.

Druge vrste definicija vidi globalizacijo v bolj negativni luči in jo povezuje s homogenizacijo in westernizacijo, tj. pozahodni-čenjem. Walters ugotavlja, da sumničavost do globalizacije ni presenetljiva, saj izgleda, da opravičuje ekspanzijo zahodne kulture in kapitalizma s tem, ko vzpostavlja silo, nad katero ljudje nimajo nadzora. Potemtakem je globalizacija razumljena kot dominacija zahodnih ekonomskih in kulturnih interesov po celem svetu, orodje, ki omogoča povečevanje neenakosti med bogatimi in revnimi državami. Poseben argument takšne vrste homogenizacijo poimenuje amerikanizacija in izpostavlja vlogo Združenih držav Amerike kot tiste sile, ki obvladuje svetovne resurse in si podreja šibkejše države za doseganje lastnih ciljev. Prav to je imel v mislih Ritzer, ko je vpeljal pojem mcdonaldiza-cija, s katerim je želel pokazati, kako princip restavracij hitre prehrane vse bolj dominira različne sektorje ameriške družbe in posledično celega sveta. Na drugi strani relevantni avtor-ji (Appadurai, Albrow, Urry in drugi) odločno nasprotujejo predstavi o mcdonaldizaciji sveta. Po njihovem mnenju kulturna globalizacija ne pomeni tega, da bo svet postal kulturno homo-genejši, ampak glokalen (Beck 2003: 53).

19

Teza o homogenizaciji oziroma pozahodničenju pa ne pojasni vseh aspektov globalizacije. To namreč ni enotna sila, ki bi osva-jala in dominirala svet, obvladovala pa bi jo logika kapitalizma in zahodnega kulturnega imperializma. Kot opaža Pietersee (1995), kulturne izkušnje niso napredovale v kulturno uniformnost in standardizacijo. Takšna koncepcija namreč spregleda vpliv ne-zahodnih kultur, ki delujejo in vplivajo na zahodni svet – govori-mo o hibridizaciji.

Rečemo lahko, da četudi so šle aktivnosti globalnih korporacij in celo mednarodnih organizacij v smer poenotenja, še vedno obstaja prostor za reprodukcijo precejšnje družbene in kulturne raznolikosti znotraj povezane globalne strukture. Še več, Gold-mann (2000) opozarja, da zaradi takšnih procesov globalnega povezovanja nekatere družbe in skupine reagirajo z zapiranjem svojih meja, tako družbenih kot simbolnih.

Obstaja še ena prepoznavna definicija, ki poudarja zmanjševa-nje pomena časa in prostora v svetu, ki postaja vse bolj povezan. Takšna koncepcija je bila vzpostavljena v delu Davida Harveyja, ko pravi, da v zadnjih dveh desetletjih izkušamo intenzivno ob-dobje »zgoščenosti časa in prostora«. To naj bi imelo na politične

in ekonomske dejavnike velik vpliv, prav tako tudi na kulturno in družbeno življenje. Vzrok takšni zgoščenosti so nove oblike orga-nizacije, nove tehnologije produkcije in s tem povezana menjava in potrošnja.

Anthony Giddens razmišlja v podobnih terminih, ko pravi, da je časovno-prostorska bližina danes mnogo večja kot v katerem koli od preteklih obdobij ter da so temu ustrezno bližji tudi odnosi med lokalnimi in oddaljenimi družbenimi oblikami ter dogodki. Globalizacijo zato definira kot potencirano krepitev svetovnih družbenih odnosov, ki povezujejo oddaljene lokalitete na način, da na lokalne dogodke vplivajo in jih oblikujejo dogodki, ki se dogajajo daleč stran.

NACIONALIZEM IN NACIONALNOSedaj se vprašajmo, ali bo globalizacija povzročila konec nacio-nalne dobe. Na takšno vprašanje lahko odgovorimo le, če razloču-jemo med konceptom naroda in države in nato vpliv globalizacije na njiju. V primeru države je vprašanje, ali lahko države obdržijo svojo suverenost nedotaknjeno kljub povečanim prekomejnim ekonomskim aktivnostim in regulacijam v času, ko se vse več od-

20

ločitev sprejema na supranacionalni in v nekaterih primerih tudi na subnacionalni ravni. V primeru naroda je bistveno vprašanje, ali obstajajo oblike skupnosti, ki ponujajo alternativo nacional-nim identitetam.

Izziv državam pa ni le ekonomski, njene strukture odločanja so namreč presežene z regionalnimi in supranacionalnimi telesi, sistem nacionalnih držav je soočen z rastočo mrežo medvladnih organizacij, supranacionalnih agencij in institucij, s transna-cionalnimi telesi, ki vključujejo multinacionalne korporacije, skupine pritiska in številčne nevladne organizacije. Na drugi strani je širjenje suprateritorialnosti olajšalo rast neteritorialnim identitetam in kozmopolitski solidarnosti. Scholte (2000) pravi, da so povečanje obsega migracij, vpliv množičnega potrošništva in komunikacij dali krila globalnim hibridnim kulturam, ki vsak dan privabljajo več ljudi, nacionalno tako ni več edina oblika skupnosti.

Še vedno pa nacionalne meje in nacionalne države štejejo. Na-rodi so še vedno pomemben vir politične in kulturne identitete, pravzaprav države in njihovi okviri ponujajo podporo vsem tem nadnacionalnim dejavnikom, ki sem jih pravkar omenjal. Vemo,

da srečevanje s tujimi kulturami pogosto vodi v zapiranje in še ve-čjo odločenost, da posamične kulture zavarujejo svoje nacionalne posebnosti, jezike, kulture in navade. V tem smislu se ni čuditi porastu nacionalizma v zadnjem obdobju; mnogi vidijo takšen trend kot neposredni odgovor na negativne vplive globalizacije.

Obstajata dve poti, kako globalizacija opogumlja porast naci-onalističnih formacij. Prvič, globalizacija je reducirala relativno moč držav tako, da je postalo težje zatirati zahteve manjšinskih nacionalizmov oz. zahtev manjšin znotraj državnih meja. In drugič, etnična in nacionalna gibanja so v več primerih za dosego svojih ciljev uspešno izkoristila transnacionalna omrežja.

Če je globalizacija segmentiran, neenak in lokaliziran proces in ne vseobsegajoča ter homogenizirajoča sila, potem ni smiselno spraševati, ali je globalizacija dobra ali slaba. Globalizacijo bi morali konceptualizirati kot priložnost, da okrepimo postnacionalne oblike skupnosti in pripadanja. To ne pomeni, da se je potrebno na vsak način pomakniti preko meja naroda in države, temveč preko tega, da narod dojemamo kot edino oz. dominantno strukturo politične iden-titete. Globalizacija je lahko v pomoč, da postaneta narod in država le eden izmed mnogih referenčnih okvirov.

21

Živimo v svetu prekrivajočih se identitet in afinitet. Narod je le ena od tekmujočih struktur identitete v naših življenjih in niti ne nujno najbolj pomembna. Danes veliko ljudi vzpostavlja odnose z ljudmi in kraji preko nacionalnih meja, Hannerz (1996) govori o »intimnih krogih in majhnih mrežah«, kar pomeni, da se globalizacija ne meri vedno zgolj v velikih vatlih. Appadurai (2000) pravi, da »se moramo ugledati onkraj okvirov naroda in države«.

Ustavimo se za hip še pri vprašanju nacionalizma, še posebej v perspektivi etničnih in narodnih ter tudi romske manjšine. Ugotovimo lahko, da se z nacionalizmom v procesih globalizacije dogajata dva nasprotna trenda; po eni strani globalizacija razkraja nacionalizem, po drugi strani isti globalizacijski procesi vzpodbu-jajo nove nacionalizme in oživljajo stare. Gre za to, da globaliza-cija z vidika kulturne homogenizacije in standardizacije spodbuja sodelovanje, mladi se selijo po svetu in iščejo boljše priložnosti, danes vsaj na Zahodu večinoma državne meje niso več velika ovira, znanstveniki se srečujejo in tvorijo nove globalne skupno-sti, države se gospodarsko in kulturno odpirajo svetu. Proces evropske integracije je dober primer, kako globalizacija pospešuje sodelovanje in povezovanje.

Hkrati pa strah pred tujim, pred izkoriščanjem v imenu varo-vanja jezika, nacionalne in kulturne identitete pogosto povzroča zapiranje, samoizolacijo, v več državah v Evropi in širše je opaziti porast skrajnih nacionalističnih gibanj in skupin, ki krepijo občutek strahu in pozivajo k zapiranju meja, k preprečevanju priseljevanja, v več državah so v nacionalnih parlamentih ali celo na oblasti stranke s skrajnimi rasističnimi, šovinističnimi, ksenofobnimi programi in stališči – vsem je skupno, da krivijo globalizacijo, ki da bo uničila njihove nacionalne jezike, kulturo in izrinila tradicijo.

Hkrati je globalizacija priložnost za subnacionalne skupine, za majhne narode in manjšinske skupnosti. Emigranti se s pomočjo globalnih komunikacijskih tehnologij virtualno povezujejo in ustvarjajo solid(ar)ne skupnosti, ki jim pomagajo pri občutku varovanja njihovih jezikov, kultur, religij in izročil1.

1 Pred leti sem na konferenci na LSE v Londonu govoril s Kurdom iz Iraka, ki je povedal, da je svetovni splet/internet pomagal, da se Kurdi iz različnih držav, torej Turčije, Iraka in diaspore, povezujejo v močno virtualno skupnost, kjer izmenjujejo ideje, krepijo kolektivno zavest, iščejo nove načine za politično emancipacijo.

22

ROMSKE SKUPNOSTIV tem pogledu imajo tudi romske skupnosti, še posebej v Evropski uniji, izjemno priložnost, da ustvarjajo nove vezi in da si ravno s pomočjo globalizacije ter evropskih integracijskih procesov pomagajo, se spoznavajo, iščejo poti sodelovanja in skupnega nastopa na evropskem političnem, kulturnem in go-spodarskem odru. Delovanje globalnih organizacij za spošto-vanje človekovih in manjšinskih pravic danes bolj kot kdajkoli prej omogoča opozarjanje kršitev manjšinskih pravic, v dobi globalizacije nihče več ni tako skrit, da bi lahko nenadzorovano kršil pravice manjšin, saj so globalni mediji, četudi lahko na njihov račun izrečemo nedvoumne kritike, koristni akterji pri odkrivanju kršite(lje)v človekovih pravic manjšinskih skupno-sti. Verjetno samoumeven nasvet bi bil, da naj vsaka skupnost, večinska ali manjšinska, izkoristi orodja globalizacije, da naj uporablja nove tehnologije pri premagovanju starih težav, izko-risti transnacionalna civilno-družbena in politična omrežja za opozarjanja na težave in kršitve ter za nova povezovanja med manjšinami in večinami, ki niso imela še nikoli boljših pogojev kot danes.

Svoja razmišljanja o globalizaciji želim osredotočiti na vprašanje, kako globalna doba (skupaj z razkrajanjem nacio-nalnih skupnosti in vse bolj kompleksnimi procesi evropskega povezovanja) vpliva na položaj in priložnosti romskih skupnosti v specifičnem kontekstu – priložnostih na področju zaposlova-nja v kulturi in medijih. Orisati želim možnosti, ki se ponujajo v okviru evropskih integracijskih procesov, kulturne in medijske globalizacije, ki jo zaznamujejo nove informacijske in komuni-kacijske tehnologije.

Romske skupnosti po vsej Evropi se spoznavajo, sodelujejo in združujejo, pred kratkim so v Pomurju iniciirali Evropsko pot romske kulture in dediščine, ki je izjemen dosežek in priložnost ne le za tamkajšnje Rome, ampak pilotski projekt, ki lahko pridobi vseevropsko razsežnost. Na takšnih in podobnih temeljih se namreč odpirajo izjemne priložnosti, da romska skupnost doseže potreben pogum, izkoristi dobre prakse in se zoperstavi nacio-nalističnim težnjam, ki prihajajo iz večinskega okolja. Romom je potrebno zagotoviti pogoje, da dosežejo enak status in položaj kot druge manjšine v Sloveniji – od tam bo pot k polni participaciji veliko lažja in bolj samoumevna.

23

Kulturna globalizacija tudi s pomočjo novih tehnologij in s kr-čenjem razdalj omogoča deprivilegiranim skupinam in etničnim manjšinam, da delujejo in uspevajo v transnacionalnem prosto-ru, kjer državne meje niso več ovira, politike enakih možnosti ter evropski politični in finančni mehanizmi pa ponujajo orodja za njihove hitrejše korake na poti k enakopravnemu položaju v našem in evropskem prostoru.

Romi so lahko v procesih globalizacije, podobno kot se je to zgodilo z mnogimi drugimi deprivilegiranimi skupinami in manjšinami, poraženci. Vendar ni bilo še nikoli toliko pozitivnih okoliščin, ki lahko romske skupnosti na evropski ravni poveže-jo, okrepijo njihovo kulturno samozavest, jim omogočijo večjo zaposljivost, s tem večjo ekonomsko in politično participacijo ter okrepijo njihov socialni status.

Če govorimo o zaposlovanju pripadnikov romskih skupnosti v medijih in kulturi, je potrebno izpostaviti, da je to segment, ki je še posebej težko dostopen predstavnikom manjšin. Imamo nekaj primerov dobrih praks, ko romski mediji delujejo dobro in

odmevno2, vendar je mogoče ugotoviti, da je potrebno prostor delovanja širiti in Romom omogočiti ne le zaposlovanje v rom-skih medijih3, temveč tudi v slovenskih (nacionalnih) medijih in kulturi nasploh, kjer pa Romi ne smejo biti zaposleni zgolj za potrebe romskih tematik, ampak morajo ob primerni strokovni kompetentnosti pokrivati vsakršno delo v medijih in kulturi.

Slovenija in njene institucije, četudi slišimo mnogo pohval na račun sprejema t. i. Zakona o romski skupnosti in pobudah o zaposlovanju Romov, se niso izkazale na način, da bi predstav-nikom Romov omogočile zaposljivost tudi v tistih segmentih, ki jih vsaka (nacionalna) družba šteje za posebej pomembne za razvoj (torej v medijih in kulturi)4.

2 Več o primerih in o zakonski podlagi na: http://www.svetromskeskupnosti.si/Romi_v_Sloveniji,14,0.html

3 So vakares – Kaj govoriš, Amare droma – Naše poti, Romski informacijski center – ROMIC, Radio Romic z oddajo Šunen le romen – Prisluhnite Romom, Romano Them – Romski svet, Romano nevijpe – Romske novice, Romano glauso, Romano kedijpe – Romski zborniki, Romske novice itd.

4 Nekaj o pobudah in orodjih za izboljšanje zaposljivosti Romov na http://www.svetromskeskupnosti.si/Ukrepi_za_izboljsanje_stanja,16,0.html

24

Razprava o manjšinah se vedno začenja na točki priznanja, da človeške družbe niso niti danes in niso nikoli bile etnično homogene, temveč so sestavljene iz različnih etnokulturnih skupin (Kymlicka 2007: 19, v Sardelić, Samardžija 2008: 56). Večina (demokratičnih) držav je uvedla model t. i. normalnega državljana, ki naj bi bil slep za kulturne razlike. Težava nastopi, ker takšen model izključuje vse preostale in ti so nato podvrženi izključevanju, marginalizaciji, prisilnemu molku in asimilaciji (ibid. 57).

Vemo, in to ne velja le za Slovenijo, da so Romi od vseh skupin v najneuglednejšem položaju. Kot pravi Vera Klopčič, so Romi v vseh državah, kjer živijo, najbolj izpostavljeni diskriminaciji in izključevanju (Klopčič 2002: 23, v Sardelić, Samardžija 2008: 100). Kako torej iz te neugodne in nesprejemljive slike, ko je brez-poselnih večina za delo zmožnih pripadnikov romske skupnosti, omogočiti preskok, ko bi bila romska zaposlenost ne le enaka tisti iz večinskega prebivalstva, ampak bi se Romom odprle tudi možnosti zaposlitve v medijih in kulturi? Potreben bo preboj, toda ne (le) preboj v romskih vrstah, temveč (predvsem) preboj v mentalnih percepcijah večine.

Etnična oz. nacionalna večina mora kmalu dojeti, da so Romi in Rominje polnopravni državljani in neizkoriščen potencial, v njih mora ugledati partnerje in ne problema, njihova politična zastopanost se mora poleg lokalne razširiti tudi na regionalno in nacionalno raven, romska manjšina se mora tudi v Ustavi Repu-blike Slovenije izenačiti z italijansko in madžarsko manjšino. Vse to so pogoji in koraki, ki jih lahko in mora storiti večina, če naj velja tisto o Sloveniji kot pravni državi vseh njenih državljank in državljanov.

Romske skupnosti imajo v zadnjem obdobju vse več priložno-sti, da v sodelovanju z večinami in drugimi romskimi manjšinami v Evropski uniji izkoristijo finančna sredstva, ki so na voljo, in storijo pomembne korake v preboju in uveljavitvi. Izjemnega pomena je, da Romi iz subjekta medijskega poročanja postanejo objekt medijskega poročanja. Pomembne so gospodarske pobu-de5 – ne le v primarnem, ampak tudi v sekundarnem in še posebej terciarnem sektorju –, ki naj Rome vključijo v svoje dejavnosti

5 Ena takšnih je sodelovanje med romskim naseljem Kamenci v Pomurju in hotelsko-zdraviliškem turizmu Terme 3000.

2�

in projekte, nastajanje majhnih podjetij, ki jih naj spričo težkih gospodarskih razmer na področjih, kjer živijo Romi v največjem številu (Dolenjska in Pomurje), pomagata postaviti država in EU.

Na spletni strani romanyhelp.org6, ki je nastala v okviru Evrop-skega socialnega sklada in iniciative Equal, najdemo podatek, da naj bi v Sloveniji po neuradnih podatkih živelo približno 10.000 Romov. To ni zgolj demografski podatek, ampak tudi indic, da ima Slovenija za majhno mesto ljudi, ki so najmanj dvojezični (večina Romov pa poleg romskega in slovenskega govori tudi srbohr-vaški, nemški in madžarski jezik) in ki čakajo na priložnost, da pokažejo svojo izjemno kulturo, sposobnosti in potencial.

Odpiranje sektorjev kulture in medijev za romsko skupnost mora biti korak, ki ga storita obe, večina in manjšina. Takšen pre-boj ne bo le najpomembnejši korak k polni integraciji v sloven-sko (in evropsko) družbo, ne bo le prispevek k razvoju romskih, ampak tudi in predvsem slovenske (in evropske) družbe.

Živimo v dobi, ko se moramo prenehati izogibati kulturnim razlikam, zato se moramo, tako večine kot manjšine, priučiti

6 http://www.romanyhelp.org/romanyhelpSl/230/romi-v-sloveniji-danes

kompetenc, da vstopimo v medkulturni dialog znotraj nacional-nih in v transnacionalnem prostoru. V tem procesu igrajo ključno vlogo izobraževalne institucije in mediji, ki ne le, da lahko krotijo globalizacijo in jo preusmerjajo od golih ekonomskih interesov k bolj kulturnim in huma(nistič)nim temam, ampak so hkrati bistven in neobhoden dejavnik pri vzpostavljanju javnega mnenja in posledično sobivanja ter soustvarjanja v multikulturnih nacio-nalnih in globalnih skupnostih.

Mediji morajo prispevati k uravnoteženi diskusiji o težavah, ki tarejo romske skupnosti, izogibati se morajo posploševanjem, poenostavljanju in stereotipom. Predvsem naj se mediji potrudijo ugledati ves potencial, ki ga premorejo Romi kot slovenska in predvsem kot največja evropska manjšina – ki lahko in naj nekega dne postane eden od konstitutivnih evropskih narodov.

Slovenija in Evropska unija morata najprej ustvariti pogoje za boljšo izobrazbeno sliko romske populacije, nato pa morajo (nacionalni in evropski) medijski in kulturni prostori ponuditi kreativno okolje za profesionalno rast romskih medijskih in kulturnih ustvarjalcev. Uspeh bo v prvi vrsti odvisen od polnega uresničevanja človekovih, državljanskih, ekonomskih, socialnih

2�

in kulturnih pravic romske skupnosti ter od prepoznanja, da leži njihova implementacija v središču evropskih integracijskih na-porov. Uspeh je odvisen tudi od odprtja institucionalnih struktur in interaktivne komunikacije med večinami in Romi ter znotraj romskih skupnosti. Pobude morajo prihajati tako iz centrov odlo-čanja kakor tudi iz lokalnega prizadevanja, zastavljene morajo biti tam, kjer Romi živijo in delajo7.

Za konec povzemam zapis iz odličnega teksta o tej tematiki: »Z vrtenjem v tem začaranem krogu je permanentna povezanost med revščino ter kolektivnimi označevalci, kakršna sta etničnost ali nacionalnost, očitna. Celo trenutni ustavni sodnik Ciril Ribičič je v predgovoru h knjigi Vere Klopčič Položaj Romov v Sloveniji sodil, da je precej velika verjetnost, da bi, če bi se rodil kot Rom, nikoli ne postal ustavni sodnik (Ribičič 2007) zaradi vseh deprivirano-sti, ki so jih kljub vsemu »napredku« deležni Romi, navzlic temu, da tako Republika Slovenija kot večina evropskih držav ustavno

7 Povzemam iz »Foruma o medkulturnem dialogu: »Forum on Intercultural Dialogue«, Svet Evrope in Youth Express Network, avtorja Andreas Karsten and Bastian Küntzel. http://www.ifuw.org/uwe/docs/coe-intercultural-dialogue.pdf

prisega na enakost, človekove pravice ter zaščito manjšin« (Sardelić, Samardžija 2008: 135).

Romske skupnosti med nacionalnim tnalom in globalizacij-skim nakovalom so v svoji dolgi in pogumni zgodovini dokazale, da zmorejo preživeti še tako težke čase. Nacionalne družbe in transnacionalna (evropska) skupnost imajo na začetku 21. sto-letja do njih ogromen dolg in v dialogu in v imenu idej evropske integracije in demokracije mora biti ta dolg unovčen sedaj.

2�

BIBLIOGRAFIJAAppadurai, A., 2000: Modernity at Large: Cultural Dimensions of Mo-

dernity. London – Minneapolis: University of Minnesota Press.Beck, U., 2003: Kaj je globalizacija? Zmote globalizma – odgovori na

globalizacijo. Ljubljana: Krtina.Giddens, A., 1990: The Consequences of Modernity. Cambridge:

Polity.Goldmann, K., 2000: Introduction: Nationalism and Internationalism

in the Post-Cold War Era. Str. 1-21. V: Goldmann, Kjell (ur.): Nationalism and Internationalism in the Post-cold War Era. London: Routledge.

Hannerz, U., 1996: Transnational Connections: Culture, People, Places. London, New York: Routledge.

Harvey, D., 1990: The Condition of Postmodernity: An Enquiry into the Origins of Cultural Change. Cambridge and Oxford: Blackwell.

Hobsbawm, E., 2007: Nacije in nacionalizem po letu 1780: program, mit in resničnost. Ljubljana: Založba /*cf..

Klopčič, V., 2007: Položaj Romov v Sloveniji: Romi in Gadže. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.

Kymlicka, W., 2005: Sodobna politična filozofija: uvod, Ljubljana: Krtina.

Kymlicka, W., 2007: Multicultural odysseys: navigating the new inter-national politics of diversity. Oxford, New York: Oxford University Press.

Mandelc, D., 2007: Teoretske strategije v študijah nacionalizma in pro-jekcije slovenskega nacionalizma. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Mandelc, D., 2008: Nacionalno v kontekstu globalizacije in vloga medkulturnega dialoga. VIDMAR, Ksenija H. (ur.). The future of intercultural dialogue in Europe: views from the in-between : vmesni pogledi, (Razprave Filozofske fakultete). Ljubljana: Znanstveno-raziskovalni inštitut Filozofske fakultete.

Özkirimli, U., 2005: Contemporary Debates on Nationalism. A critical Engagement. Basingstoke: Macmillan.

Pietersee, J. N., 1995: Globalization as Hybridization. V: Robertson, Roland (ur.): Global Modernities. London: Sage.

Ribičič, C., 2007: Predgovor. V: Klopčič, V., 2007: Položaj Romov v Sloveniji: Romi in Gadže, Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.

2�

Holton, R., 1998: Globalization and the Nation State. Basingstoke: Macmillan.

Ritzer, G., 1993: The McDonaldization of Society: an Investigation into the Changing Character of Contemporary Social Life. Thousand Oaks, Cal.: Pine Forge Press.

Sardelić, J., Samardžija, M.,.2008: Modernost, identiteta, manjšine: Evropske razsežnosti položaja romske skupnosti v Sloveniji. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Scholte, J., 2000: Globalization: A Critical Introduction. Basingstoke: Palgrave Macmillan.

Walters, M., 1994: Globalization. London: Routledge.

DISKRIMINACIJA.KOT.OVIRA.PRI.ZAPOSLOVANJU.IMIGRANTOV.(povzetek)DR..SARA.BREZIGARwww.inv.si, [email protected]

Na to, kako enostavno lahko priseljenci iz tretjih držav dosto-pajo do trga delovne sile, vpliva več dejavnikov. Med njimi velja omeniti predvsem način prihoda v državo prejemnico, državo izvora, prisotnost ali odsotnost ukrepov za pomoč priseljencem ob prihodu v državo prejemnico, (ne)poznavanje delovanja trga delovne sile, omejitve pri vstopu na trg delovne sile, struktur-no okornost/prožnost trga delovne sile v državi prejemnici in diskriminacijo pri zaposlovanju. Poleg navedenih dejavnikov, ki priseljencem zavirajo dostop do trga delovne sile, so tu še dejavniki, ki v posredni obliki vplivajo na dostop do trga delovne sile izbranih držav članic EU. Med njimi velja posebej izpostaviti znanje jezika države, v kateri bi se priseljenec rad zaposlil, ter priznavanje nazivov, izobrazbe in kvalifikacij, ki so jih priseljenci pridobili izven EU.

29

Študije in prijave primerov diskriminacije na etnični osnovi kažejo, da sta rasizem in diskriminacija dejavnika, ki pomembno zavirata zaposlovanje imigrantov in njihovo uspešno delovanje na delovnem mestu. Namen tega prispevka je pojasniti, kaj je (etnič-na) diskriminacija in kakšne so njene pojavne oblike, izpostaviti nekaj tipičnih primerov etnične diskriminacije pri zaposlovanju in v delovnem okolju ter osvetliti poti boja zoper etnično diskrimina-cijo v RS.

Etnično diskriminacijo lahko definiramo kot drugačno in praviloma manj ugodno obravnavo na osnovi etničnega porekla. Ločujemo neposredno in posredno diskriminacijo. Pri neposredni diskriminaciji ravnamo na osnovi “prepovedane” lastnosti (npr. etnično poreklo), pri posredni pa ravnamo na osnovi kake druge, na videz nevtralne lastnosti, ki pa ima diskriminatorne učinke. K diskriminaciji prištevamo tudi nadlegovanje (na osnovi etničnega porekla) in navajanje k diskriminaciji. Raziskave o pojavu etnične diskriminacije v Sloveniji kažejo, da je etnična diskriminacija prisotna tako pri zaposlovanju kot tudi v delovnem okolju, čeprav je v pravnih postopkih večkrat težko dokazljiva.

V Sloveniji se s primeri diskriminacije poleg pristojnih institu-cij (delovni inšpektorat, delovno sodišče ipd.) posebej ukvarjata zagovornik načela enakosti pri Uradu za enake možnosti in varuh za človekove pravice.

•POVZETEK.UGOTOVITEV.DISKUSIJ.OZIROMA.OKROGLIH.MIZ.O.DVIGU.ZAPOSLJIVOSTI.TER.PROBLEMATIKI.ZAPOSLITVE.ROMOV.IN.MIGRANTOV

I. ROMIUdeleženci okrogle mize so se posvetili vprašanju ne/zaposljivosti Romov z namenom poiskati možnosti, kako znižati to stopnjo.

Na državni ravni je kljub pripravi nacionalnih programov in številnim sredstvom, ki jih država namenja Romom za reševanje ‘romske problematike’, malo vidnih učinkov. Dobri rezultati so bili doseženi na področju urejanja infrastrukture, predvsem kanali-zacije, v polju izobraževanja in zaposlovanja pa so zanemarljivi. Stanje je na državni ravni takšno zaradi nepovezanosti ministrstev in služb.

30

Država sicer zagotavlja denar, ki se prek socialnih denarnih po-moči pretaka do Romov, a takšno stanje ni rešitev ne za Rome in ne za državo. Namesto socialnih pomoči bi morali veliko več pozorno-sti nameniti pomenu zaposlovanja. Rome je treba skušati izučitvi za poklice, jih vključevati v polnopravno delovno prakso in belo ekonomijo, namesto da delujejo na področju (še vedno prisotne) sive ekonomije.

Paradoks, ki ga opažamo na državni ravni, je sledeč: podatkov o nezaposlenosti za romsko skupnost ni, saj se pripadniki te sku-pnosti v popisih ne deklarirajo za Rome. Pomemben dejavnik slabe zaposljivosti je tudi diskriminacija. Kot pozitiven zgled moramo je-mati Rome z visokošolsko izobrazbo, ki so večinoma vsi zaposleni. Na državni ravni bi bilo pri zaposlovanju mogoče vzpostavljati tudi pozitivno diskriminacijo, podjetja bi lahko ob ponujeni subvenciji namesto študentov zaposlovala Rome.

Primer dobre prakse zaposlovanja na področju kulture presta-vljajo Kamenci, kjer so si Romi ustvarili samozaposlitev sami in v lastni režiji urejanja bivanjskih pogojev. Če želimo slediti temu vzgledu, je potrebno identificirati romska naselja v prostor z oznakami, saj bi se tako lažje ukrepalo na lokalni in državni ravni.

Urejanje prostora je v pristojnosti lokalnih skupnosti in državnih smernic, ki umeščajo naselja v prostorske akte občin. Mnoge romske skupnosti v dokumentih sploh niso zabeležene in pravno ne obstajajo. Zaradi tega denar, ki je namenjen Romom, občine prekanalizirajo v skupno občinsko vrečo in tako sredstva ne dose-žejo končnega cilja. Med Romi pa obstaja strah pred stigmatizacijo, ki bi nastopila ob pravnem »nastanku« kraja, kjer prebiva romska skupnost, in bi dodala še več že tako močni ksenofobiji.

II. MIGRANTIUdeleženci okrogle mize so se posvetili vprašanju, kakšna je vloga nevladnih organizacij pri dvigu zaposljivosti in socialni vključenosti migrantov. Slovenija je namreč večetnična in večkulturna družba. Tudi sodobne migracije (po oblikah sicer različne) ter upravljanje etnične in kulturne raznolikosti so pomemben izziv za državo in različne organizacije civilne družbe.

Pomembna naloga nevladnih organizacij je kazati probleme, ki jih državne institucije ne zaznajo, ne priznavajo ali se jim ti ne zdijo pomembni. A razmerje med državo in nevladnimi organizacijami je v Sloveniji drugačno kot v zahodni Evropi, saj jim tam državne

31

institucije priznavajo vlogo kritika in hkrati partnerja državnih institucij pri reševanju problemov. Nevladne organizacije imajo pomemben stik s terenom oz. z ljudmi ter njihovimi potrebami, ki pa ga država ne izkorišča. Ena od osnovnih potreb je povečanje vidnosti nevladnih organizacij, pri tem pa je pomembna finančna podpora, saj je sektor nevladnih organizacij v Sloveniji podhranjen.

V tem trenutku država pričakuje, da bodo nevladne organizacije v kratkem času ob razpisih ESS naredile velik preskok in se iz faze velike kadrovske in finančne podhranjenosti hitro prestavile na raven zaposlovalca. Odvisnost od državnih sredstev je pri nevla-dnih organizacijah na drugi strani problematična. Tudi nevladne organizacije so danes že institucionalizirane oblike delovanja, ki tu in tam servisirajo državo. Pri tem pa je treba opozoriti, da je od osemdesetih let naprej celotna civilna družba postala apatična.

Potenciali vendarle obstajajo. Ni se potrebno zgolj naslavljati na institucije, ampak je potrebno delovati na način samoorganizacije. Pomembno je imeti politične predloge in zahteve, se povezovati in zavzeti lastna stališča, ne pa le izražati želje po podpori države. Važno je tudi, da se skupine ne getoizirajo, kljub temu, da ima »ge-toizacija« v realnih bivanjskih okvirih tudi svoje pozitivne lastnosti.

Prav tako pa skupnosti ne sme getoizirati država. Multikulturalizem se v Evropi ni nikdar zares razvil, saj koncept državljana temelji na pripadnosti nekemu narodu, zaradi tega je to še ena izmed nalog bo-dočnosti. Nacionalne države od 19. stoletja dalje le delno regulirajo migracije, saj so te v veliki meri avtonomni (transnacionalni) pojavi in procesi. Toda s politikami in praksami države določajo pogoje vstopa in bivanja (tudi dela oz. zaposlovanja), selekcionirajo (kvo-te), omejujejo in nadzirajo migracije. V Evropi so se v različnih drža-vah v zgodovinskem razvoju sicer razvili različni integracijski modeli (od asimilacije do večkulturnosti). Danes pa se pojavlja potreba po razvijanju medetničnega in medkulturnega dialoga ter drugačnega (transnacionalnega, bolj odprtega) migracijskega režima.

Danes poleg nacionalnih nastajajo tudi delavski geti migrantov, ki nastajajo kot posledica izkoriščanja delovne sile in monopoliza-cije delavcev s strani delodajalcev. Ti delavci so ujeti v ure delavnika in bivališče, ki naj bi jim v prostem času „nudilo vse, kar potrebuje-jo“, v resnici pa gre le še za eno formo kapitalističnega izkoriščanja. Pri takih oblikah je treba kar najhitreje omogočiti vstop delavcem na legalni trg dela in posebnega pomena je socialna mreža, ki si jo lahko migrant ustvari.

32

Romski dan, četRtek, 22. 10. 2009, dvoRana Zemljepisnega muZeja giam ZRC saZu

12.30–14.30 Primeri dobrih praks (Romski akademski klub, Romski mesec kulture – Romano Čhon, Romsko društvo Anglunipe, novinar Bogdan Miklič)

16.00–16.45 Med nacionalnim tnalom in globalizacijskim nakovalom, izzivi in priložnosti za romsko skupnost, dr. Damjan Mandelc17.00–18.30 Okrogla miza o dvigu zaposljivosti in problematiki zaposlitve Romov.(Samanta Baranja, Tina Friedrich,

dr. Damjan Mandelc, Maja Jelenc, Bogdan Miklič in Maja Mamlić; vodi Julija Sardelić)

migRantski dan, petek, 23. 10. 2009, dvoRana Zemljepisnega muZeja giam ZRC saZu

13. 00–15.30 Primeri dobrih praks (novinar Haris Tahirović, Gibanje nevidnih delavcev sveta in oddaja Viza za budućnost, Bošnjaška kulturna zveza in delovanje v medijih, Društvo afriški center, Zavod RISI)

17.00–17.45 Diskriminacija kot ovira pri zaposlovanju imigrantov,.dr. Sara Brezigar18.00–19.30 Okrogla miza o dvigu zaposljivosti in problematiki zaposlitve migrantov.(dr. Sara Brezigar, Aigul Hakimova,

Armin Salihović, Ibrahim Nouhoum, Haris Tahirović; vodi Franci Jazbec)

Zaključek konfeRenCe, sobota, 24. 10. 2009, desk Zavoda Radio Študent

16.30–17.30 Predstavitev Radia Študent in ogled prostorov17.30–18.30 Poročilo o projektu Kult-media

PROGRAM KONFERENCE KULT-MEDIA

33

Mag..Admir.Baltić.je po izobrazbi politolog. Magistriral je leta 2004 na Fakulteti

za družbene vede Univerze v Ljubljani. Zaposlen je v Bošnja-ški kulturni zvezi Slovenije kot menedžer kulturnih projektov. Od leta 2004 na Radiu Študent snuje in vodi oddajo Podalpski selam, ki je namenjena lokalni bošnjaški skupnosti in poteka v bosanskem jeziku. Od leta 2006 je odgovorni urednik časopisa Bošnjak, ki ga izdaja Bošnjaška kulturna zveza Slovenije.

Samanta.Baranjaje pripadnica romske skupnosti v Republiki Sloveniji, rojena

17. 02. 1982 v Murski Soboti. Po končani osnovni šoli, ki jo je obiskovala na Tišini, se je vpisala na Gimnazijo Murska Sobota in izobraževanje nadaljevala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, na Oddelku za nemški jezik in književnost. Leta 2008 je postala profesorica nemščine, letos pa se je vpisala na enotni doktorski študij na Oddelku za splošno in primerjalno jezikoslovje, smer Opisno jezikoslovje.

Trenutno je zaposlena kot raziskovalka na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani, kjer se med drugim ukvarja tudi z evalvacijsko študijo uspešnosti izobraževanja romskih otrok ter z raziskovanjem rom-skega jezika.

Je tudi predsednica Romskega akademskega kluba – skupine romskih študentov, katere glavna naloga je promovirati pomen izobraževanja na vseh področjih.

dr..Sara.Brezigarje raziskovalka na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljublja-

ni, kjer samostojno načrtuje in izvaja raziskovalno delo o etnični diskriminaciji na področju zaposlovanja in v delovnem okolju. Na področju zaposlovanja in upravljanja s človeškimi viri se je izobra-ževala na London School of Economics and Political Science (LSE), doktorirala pa je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani z diserta-cijo o etnični diskriminaciji v vojski, policiji in javni upravi v RS.

Sodelovala je pri številnih raziskovalnih projektih o vključeva-nju imigrantov na trg dela in o diskriminaciji pri zaposlovanju in v delovnem okolju, kot so npr. Percepcije slovenske integracijske politike II (Vodja dr. Miran Komac), Integracija državljanov tretjih

PREDSTAVITEV PREDAVATELJEV

34

držav v Sloveniji (vodja dr. Mojca Medvešek), Primerjalna analiza politik vključevanja državljanov tretjih držav v izbranih državah članicah EU (vodja dr. Romana Bešter).

V letu 2009 je postala edina slovenska članica mreže evrop-skih socio-ekonomskih strokovnjakov (mreža SEN) na področju diskriminacije pri Evropski komisiji, Direktoratu za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti.

Tina.Friedreichje rojena leta 1987 v Murski Soboti in je do svojega četrtega leta

živela v romskem naselju Vanča vas–Borejci, nato pa se je s starši preselila v Mursko Soboto. Vrtec je najprej obiskovala na Tišini in kasneje v Murski Soboti. Čeprav se je odselila, se je kot otrok zelo rada vračala nazaj v naselje, kar se ni spremenilo vse do danes. Tudi osnovno šolo in kasneje gimnazijo je obiskovala v Murski Soboti. Trenutno je študentka četrtega letnika Filozofske fakultete v Ljubljani. Študira ruščino in nemščino s književnostjo, izbrala pa je pedagoško smer.

Je aktivna članica Romskega akademskega kluba in je izredno vesela, da jim je kljub kratkotrajnemu delovanju uspelo izpeljati

že kar nekaj projektov. Njen cilj je motivirati otroke na podro-čju izobraževanja in jim čim bolj pomagati.

Aigul.Hakimovaje rojena v Karakolu v Republiki Kirgizistan, kjer je leta

2001 diplomirala na Mednarodni univerzi Kirgizistan. Istega leta je prišla v Slovenijo, saj je na Fakulteti za podiplomski humanistični študij v Ljubljani dobila štipendijo za specia-listični študij. V študijskem letu 2002/2003 se je vpisala na podiplomski študij Antropologije vsakdanjega življenja. Od leta 2002 se tako študijsko kot tudi družbeno angažirano ukvarja z vprašanji migracij v Sloveniji in EU. Sodelovala je v raziskavi Mirovnega inštituta o pogojih dela in bivanja mi-grantskih žensk iz tako imenovanih tretjih držav, pri čemer se je osredotočila na ženske iz nekdanjih republik Sovjetske zveze. Poleg tega je aktivna znotraj kolektiva Socialnega centra Rog, ki od leta 2007 izvaja aktivistično raziskavo pogojev dela in bivanja delavcev iz tretjih držav, ki nastopajo na sekundarnem trgu dela. Živi v Ljubljani in rada posluša skupino Kulturshock.

3�

Maja.Jelencje rojena leta 1976 in je po poklicu upravni tehnik. Od leta 2005

je podpredsednica Romskega društva Anglunipe. Od tega leta spremlja delovanje Romov, njihovo življenje in kulturo, saj tudi sama živi v romskem naselju. Svoje znanje deli z možem Harisom Tahirovićem, ki je romski novinar na Radiu Študent. Skupaj sta sodelovala pri projektih, povezanih z romsko kulturo in mediji. Sodelujeta pri pisanju oddaj in obdelavi medijskih besedil, Maja pa se ob delu še dodatno spoznava z romsko problematiko v Ljubljani in Sloveniji. Redno se udeležuje dogodkov ter sestankov Zveze Romov Slovenije in Foruma romskih svetnikov.

dr..Damjan.Mandelcje raziskovalec na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete

Univerze v Ljubljani. V letih 2002–2003 je delal kot raziskovalni novinar na TV Slovenija. Leta 2007 je doktoriral na Filozofski fa-kulteti z disertacijo Teoretske strategije v študijah nacionalizma in projekcije slovenskega nacionalizma. Med letoma 2005 in 2006 je bil član raziskovalne skupine na projektu Travmatizirani begunci v EU. Aktualno je vključen v raziskovalni projekt Vloga množičnih

medijev pri oblikovanju slovenske evropske zavesti, kot razisko-valec je sodeloval na projektu Dileme medkulturnega dialoga, bil pa je tudi koordinator intenzivnega podiplomskega seminarja z naslovom Upravljanje različnosti. Sodeluje pri različnih projektih, ki se odvijajo v romskem naselju Kamenci. Njegovi raziskovalni interesi obsegajo: (etno)nacionalizem, sociologijo globalizacije, nacionalno identiteto in nacionalno državo, evropske integracij-ske procese, položaj manjšinskih skupnosti s posebnim poudar-kom na romskih skupnostih v Sloveniji in EU.

Bogdan.Mikličje rojen leta 1984 v Novem mestu in prihaja iz romskega naselja

Ruperč vrh pri Novem mestu. Z ženo Nadjo, šestletnim sinom, in trimesečno hčerko živi v leseni brunarici. Čeprav Miklič nima opravljene tako imenovane “novinarske fakultete”, je že mnogo let povezan z novinarskim poročanjem o življenju Romov v tem delu Slovenije. Že kot osnovnošolec je opozoril nase, ko je kot mladi Rom nastopal na različnih kulturnih in drugih prireditvah, na katerih so se predstavljali Romi. Ko je začel obiskovati srednjo šolo, pa se je pogosto vključeval tudi v oddajo Korako angle na

3�

novomeškem Studiu D, kjer je poskrbel za prevode prispevkov v romski jezik. Je predsednik romskega kulturnega društva Cigani nekoč – Romi danes. Pod njegovim vodstvom se društvo vključuje v različne delavnice, okrogle mize in projekte na območju mestne občine Novo mesto in širše. Novinarsko delo ga je tako prevze-lo, da se je v celoti predal nastajanju novinarskih prispevkov za različne slovenske medije. Tako je bil dopisnik Večera, Dnevnika in Televizije Vaš kanal Novo mesto. Po uspešno opravljenem tečaju za romske novinarje na RTV Slovenija pa je leta 2008 začel delati kot redni sodelavec RTV Slovenija. Razvil je spletni portal romskenovice.si, kjer v fotografiji, besedi in živi sliki beleži vse po-membnejše dogodke, povezane z življenjem Romov v Sloveniji. V tem času je izdal tudi več romskih zbornikov, za romske otroke pa je prevedel in priredil pravljico “Volk in sedem kozličkov”. Pogosto ga videvamo tudi kot voditelja romskih prireditev.

Ibrahim.Nouhoum je univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva, rojen leta 1959

na Maliju (Tacharane/Gao). Po maturi v Timbuktuju se je leta 1979 vpisal na Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani. Študij je

nadaljeval na magistrskem študiju gozdarstva (1989–1991) in na MBA (Master of Business in Administration, ICPE – Internatio-nal Center for Promotion of enterprises), ki ga izvaja Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Kot samostojni podjetnik je na področju direktnega marketinga in pisanja člankov večkrat sode-loval s časopisno hišo Dnevnik. Bil je mentor klubov OZN, na po-dročju multikulturnega dialoga, migracij, integracije migrantov in tudi ekologije pa sodeluje z različnimi nevladnimi organizacijami kot so društvo Afriški Center, katerega soustanovitelj je, Društvo Humanitas in Slovenska Filantropija. Zaposlen je pri podjetju Demeba, kjer svetuje različnim nevladnim organizacijam. Trenu-tno je vršilec direktorja Zavoda Risi (EAPN Slovenija) – zavoda za reševanje problematike revščine in socialne izključenosti.

Joseph.Rakotorahalahyje univerzitetni diplomirani inženir arhitekture, aktiven član

izvršnega odbora društva Afriški center ter vodja kulturnega od-bora društva. V tem okviru redno izvaja kulturni program, in sicer kot vodja jam sessionov ter izvajalec koncertov na mesečnih afri-ških večerih v klubih Gromka in Zlati zob. Poleg tega je ustvaril

3�

grafično podobo društva. Joseph s svojim kulturnim udejstvova-njem pomembno vpliva na ustvarjanje pozitivne zavesti o Afriki v Sloveniji in zbliževanje kultur. V njegovem delu je potrebno omeniti predvsem projekt, s katerim šolam po Sloveniji predsta-vlja Afriko in Madagaskar skozi besedo, sliko in glasbo. Njegov pomemben kulturni dosežek je tudi serija afriških pravljic, katerih režiser, scenograf in scenarist je Joseph sam. Afriške pravljice so se dve sezoni predvajale na nacionalni TV in so edinstven primer predstavitve te zvrsti afriške umetnosti v Sloveniji. Leta 2000 je izdal tudi samostojni CD glasbe Madagaskarja. Je tudi član pro-jektne skupine društva Afriški center in sodeluje pri pisanju ter izvedbi projektov. Med drugim je tudi vodja razvojnega projekta društva na Madagaskarju Dolgoročna zagotovitev količinsko in kakovostno ustrezne prehrane mater in otrok v regiji Anjozorobe na Madagaskarju.

Armin.Salihovićje rojen v Kladnju, v Bosni in Hercegovini. Leta 2004 je prišel v

Slovenijo, kjer je bil do nedavnega večinoma zaposlen v gradbe-niškem sektorju na podlagi različnih vrst delovnih dovoljenj. Je

aktivist Socialnega centra Rog in gibanja Nevidnih delavcev sveta (IWW). V okviru aktivistične raziskave Socialnega centra Rog in IWW je bila v začetku leta 2008 vzpostavljena radijska oddaja Viza za budućnost, od radnika do radnika, za bolji život na Radiu Študent, kjer je Armin ustvarjalec in voditelj (špiker) hkrati.

Haris.Tahirovićje rojen leta 1972 v Sarajevu, v Slovenijo pa je prišel leta 1987.

Na Radiu Študent je z novinarskim delom pričel leta 2004. Istega leta je končal usposabljanje za novinarsko delo preko Mirovnega inštituta. Kot romski novinar deluje na Radiu Študent. S priho-dom urednika, Tomaža Zaniuka, je nastala nova podoba oddaje, ki je pomembna za romsko populacijo, veliko poslušalcev pa je tudi ne-Romov.

Organizacija.in.vodenje.konference: Petja Grafenauer, Franci Jazbec, Julija Sardelić,

Robert Mohorič, Rok Kosec, Tomaž Zaniuk in Ana Plemenitaš.

Besedila: Admir Baltić, Samanta Baranja, dr. Sara Brezigar,

Tina Friedreich,.Petja Grafenauer, Aigul Hakimova,

Maja Jelenc, dr. Damjan Mandelc,.Bogdan Miklič,.Robert Mohorič,

Ibrahim Nouhoum, Ana Plemenitaš, Joseph Rakotorahalahy, Armin Salihović, Haris Tahirović.

Uredili: Petja Grafenauer, Franci Jazbec, Robert Mohorič, Julija Sardelić.

Lektorirala: Ana Lorger

Oblikoval:.Luka Cimolini

Izdal: Zavod Radio Študent, zanj direktor Rok Kosec

Naklada: 200V.Ljubljani,.oktober.2009.