Komat Strupi v Nasi Hrani Oktober 2007

Strupi v nai hrani http://www.GlobeTransformer.org Anton Komat

- 1 -

Prepis predavanja

neodvisnega raziskovalca in ekologa, g. Antona Komata

Datum predavanja: 18. marec 2004 Kraj: Restavracija Zvezda, Murska Sobota

Zadnja sprememba dokumenta: 29. oktober 2007

tu ne gre za nobeno politiko, tu gre za osveanje in cilj tega je, da osveeni ljudje potem lahko pritisnejo na politiko in zahtevajo rezultate. To pomeni bolj prijazno, bolj zdravo Slovenijo. Mislim, da je to temelj, ne da zidamo vedno nove stebre rueega zdravstvenega sistema, ki bo enkrat zgrmel vsem na glavo.

Anton Komat


- 2 -

Na spletnem naslovu

najdete ta prepis v obliki spletne strani in kot PDF datoteko. Na voljo so tudi audio posnetki celotnega predavanja.

Opomba: Iz nam neznanega razloga predvajalnik WinAmp v nekaterih primerih ne zna odpreti teh audio posnetkov. V takem sluaju si ga prosimo nadgradite na najnovejo verzijo na spletnem naslovu http://www.winamp.com ali si shranite datoteke na disk in jih odprite s kakim internetnim brskalnikom ali drugim ustreznim programom kot so Windows Media Player, BS Player, Real Player, QuickTime Player, iTunes itd.

Dodatna poslastica za vse, ki jih bo tematika pritegnila:

od strani 40 naprej boste v dodatku C nali veliko zanimivih povezav,

zbranih v nekajletnem asovnem obdobju.

Informirajte se in pridobljeno znanje delite s svojim prijatelji in sorodniki!

Gre za varen obstoj lovetva takega, kot ga poznamo danes.

In nikar ne obupajte, skupaj bomo

zmogli to zahtevno nalogo


Kazalo (za skok na izbrano poglavje lahko enostavno kliknete nanj z orodjem v obliki roke) Anton Komat................................................................................................................................................. 4 1 Evropski ukrepi glede strupov v okolju .......................................................................................... 5 2 Zamolano hormetino naelo ......................................................................................................... 7 3 Biomagnifikacija .................................................................................................................................... 13 4 Hormonski motilci in nastanek raka ............................................................................................... 16 5 Razvojne anomalije plodov ................................................................................................................ 19 6 Kako se lahko zavarujemo pred strupi? .......................................................................................... 21 7 E-ji (aditivi ali dodatki v hrani) ......................................................................................................... 24 8 Gensko spremenjeni organizmi......................................................................................................... 29 9 Voda kot faktor nacionalne varnosti ................................................................................................ 33 Dodatek A: E-ji tabela zdravju zelo nevarnih aditivov v hrani (po Antonu Komatu) ............................ 37 Dodatek B: Velike nesree s kemijskimi snovmi ............................................................................................... 38 Dodatek C: Zanimive povezave ............................................................................................................................... 40 Onesnaenje voda ........................................................................................................................ 40 Vodni stres in vojne za vodo....................................................................................................... 42 Pesticidi ........................................................................................................................................... 43 Strupi v hrani .................................................................................................................................. 44 Motnje plodnosti ........................................................................................................................... 44 Ekoloko kmetijstvo .................................................................................................................... 45 Okube s hrano ............................................................................................................................. 46 Ekologija in klimatske spremembe ........................................................................................ 46 Genske manipulacije ................................................................................................................... 49 Lakota v svetu ................................................................................................................................ 50 Vegetarijanstvo in zdrav nain ivljenja ................................................................................ 51 Rakava obolenja ............................................................................................................................ 52 Aditivi ............................................................................................................................................... 53 Okoljska politika ........................................................................................................................... 53 Dr. Janez Drnovek ...................................................................................................................... 54

Koristne spletne strani ................................................................................................................ 55 - 3 -


nazaj na kazalo

Anton Komat je slovenski biolog, svobodni raziskovalec, pisec knjig in publicist, predavatelj in poet, samotni iskalec in aktivist, pred-vsem pa lovek, ki globoko verjame v simbiozo ivljenja planeta, srni zagovornik simbiotskega loveka:

Kratka predstavitev: Rojen je bil leta 1951 pod Ronikom. Najlepa leta svoje mladosti je pohajal po irjavah ljubljanskega Barja in Krimskih gozdovih. Krim in Barje sta mu vtisnila prvi ivljenjski peat, kajti prav tam je priel spoznavati skrivnosti ivljenja in neskonna obzorja duhovne svobode. Ko se je zavedel, da resnice svojega bivanja ne bo nael pod mikroskopom pozitivizma ali v epruvetah materializma, je prekinil tudij medicine in geologije, ter se podal v irni svet. Dobro desetletje je preivel kot vodja projektov v tujini in v polnosti doivel Orient in Afriko. Stik s starodavnimi civilizacijami Mezopotamije in Nila je vtisnil drugi ivljenjski peat. Izziv je bil prevelik in ni se mu mogel upreti. lovek in Narava, ruilni tru tehnologije in ivljenjska modrost sobivanja. Sedaj je tu, svobodni raziskovalec, pisec knjig in publicist, predavatelj in poet, samotni iskalec in aktivist, predvsem pa lovek, ki globoko verjame v simbiozo vsega ivljenja planeta, srni zagovornik simbiotskega loveka. Slovenski strokovni in laini javnosti je znan predvsem kot neumoren predavatelj in neustraen borec za ohranitev iste pitne vode, v oeh nekaterih tako reko glavni slovenski eko-terorist. Delo:

pisec knjig Pesticidi, ubijalci ivljenja (1995), Nespametni bodo ejni (1997), Zaton Prometejeve dobe (2000), sourednik in soavtor knjige Dragonja (1999),

pisec spremne tudije k prevodu knjige Jeremyja Rifkina Stoletje biotehnologije (2001), avtor pravljice Narava, moja prijateljica v zbirki pravljic Kresnica na dlani (2005),

pisec romana Onkraj bregov Velike reke (2005), avtor knjige Dinozavri (2007), avtor preko 500 samostojnih lankov v poljudnoznanstvenih in popularnih revijah, scenarist in strokovni sodelavec

TV serije v sedmih delih Kako zelena je moja dolina (Gorenjska TV, 1998/2000), strokovni sodelavec filmov RTV SLO iz serije Dosje: Slovenske vode v kozarcu (1997) in Voda (2000), scenarist in sovoditelj serije tirih TV filmov z naslovom Zadnji problem loveke vrste (TV Pika, 2004), scenarist in sovoditelj serije 14 TV filmov Slovenski vodni krog (RTV SLO, 2004/2005), scenarist, redaktor in

pripovedovalec v filmih RTV SLO Vse poti vodijo k vodi (2006) in Potovanja rastlin (2006), scenarist, redaktor in voditelj serije 20 TV filmov RTV SLO: Slovenski gozdovi (2007/2010), scenarist in voditelj serije RTV SLO Varuhi Vrbovega loga (2007/...), predavatelj v programih Zavoda za olstvo RS, od leta 1996 stalni lan Medresorne komisije za kemino in bioloko varnost RS,

od leta 2004 lan mednarodne zveze pisateljev PEN CLUB International. Avtorjeva esta knjiga, Simbiotski lovek, izide leta 2007. - 4 -


Boo Maanovi iz Bruslja

Strupeni koktajl v krvi Margot Wallstrm Pa tako dobro sem se poutila, je skoraj potarnala Margot Wallstrm, ko je na tiskovni konferenci predstavljala izsledke nenavadne laboratorijske analize krvi. Kadar je treba javnost mobilizirati za koristno stvar, so bruseljski komisarji marsikdaj pripravljeni raz-kriti tudi podatke, ki jih navadni smrtniki skrivamo celo pred najblijimi. Grka komisarka za socialne zadeve Ana Diamantopulu je sredi kampanje proti spolnemu nadlegovanju na delovnem mestu glad-ko in brez ovinkarjenja povedala, da je kot pripravnica med stairanjem v biroju atenskih arhitektov imela izkunjo, kakrne enske obiajno zakopljejo v najbolj skrite predale neljubih spominov. Kajpak sem takoj dala odpoved, je preseneenim novinarjem, ki jim je prostoduno priznanje zaprlo usta, pojasnila Diamantopulujeva. Za vsak primer, da ne bi morda kdo pomislil, kako je vranje rna staistka nasedla nagovarjanju v slubi. Komisarka za okolje Margot Wallstrm, najbolj simpatina lanica Prodijeve ekipe, eravno na pragu Abrahama ni najmlaja ta ast pripada e omenjeni 44-letni grki kolegici se je spopadla z drugano izkunjo. Vkljuila se je v skupino 156 prostovoljcev, pri katerih so na pobudo okoljevarstvene organi-zacije Word Wildlife Fund (WWF) iskali sledi 77 zdravju nevarnih keminih snovi v krvi. Svetlolasa vedinja, ki je hkrati edina med komisarji brez fakultetne diplome, kar pa nekdanji raunovodkinji v hranilnici Alfa v Karlstadtu ni prepreilo hitrega politinega vzpona, kajti pred prihodom v Bruselj je zaporedoma nanizala kar tri ministrske funkcije (za zaito uporabnikov, pravice ensk in mladino ter za kulturo in socialne zadeve), je lahko kar zadovoljna, kajti po izvidu iz laboratorija ima v krvi samo 28 strupenih substanc, eno ve od povpreja v raziskavi.

Tudi e ivimo zdravo, se v naem telesu kopiijo kodljive snovi: od derivatov broma, klora, pestici-dov do zloglasnih poliklorbifenilov (PCB), ali preprosteje sintetinih organskih substanc, ki so v Belgiji pred tirimi leti povzroile afero z dioksinskimi kokomi. Strupi prihajajo v kri s hrano, oddajajo pa jih tudi obleka, pohitvo in gospodinjski aparati, zatrjujejo znanstveniki. Kemine spojine iz skupine PCB, recimo, dodajajo barvam, da bi prepreili vnetljivost izdelkov iz plastike. Izpostavljanju tem snovem se ni mogoe izogniti, zato prav vsi hodimo po svetu s strupenim koktajlom v krvi kakor se je zlovee, a domiselno izrazil toksikopatolog z liverpoolske

nazaj na kazalo 1 Evropski ukrepi glede strupov v okolju G. Peter Per, st.: Veste, da imamo v kratkem Dan vode in v poastitev tega Dneva vode imamo to pre-davanje in vas pozdravljam v imenu Civilne pobude za isto pitno vodo v Pomurju, Drutva radiestezistov in bioenergetikov in Pomurskega ekolokega centra. Zadevo bi danes zaeli z enim lankom iz Nedela, ki je bil objavljen 23.11.2003, lansko leto. Hoem vam pri-kazati, kako gleda Evropa na te stvari, ki jih mi [danes] obravnavamo. In sicer: univerze Vyvyan Howard.

- 5 -


- 6 -

Mislim, da nam ta lanek marsikaj pove in mislim, da bi marsikomu pri nas na elu z naim ministrom za zdravstvo tudi veljalo odvzeti kri, da bi videli, koliko svinjarije imajo v svoji krvi. Upam, da se zaradi tega ne obnaajo tako, vendar izgleda, da je njihovo obnaanje, kar se tie teh naih pobud, na alost zelo podobno temu, kar se dogaja recimo s keminimi drubami. Ne bomo trdili, da so pod vplivom teh keminih drub, ampak po dozdajnjih izkunjah recimo ko smo pred dobrima dvema letoma sproili nao Civilno pobudo za isto vodo, smo doiveli marsikaj, marsikakne odklone, in podobno precej tega bo povedal tudi gospod Komat, ki je lan nae Civilne pobude. Tiste podpise, ki smo jih poloili gor na Ministrstvo za zdravstvo, so e sedaj tam, ampak kakih velikih efektov do zdaj ni bilo. Na sreo ali pa nesreo mislim, zdaj ko gremo v Evropsko skupnost, pa nas bo ta prisilila, da se bomo zaeli drugae obnaati, kajti zdravje je ena najbolj dragocenih dobrin tudi v Evropski skupnosti. In ga je treba zelo uvati in postaja vedno draje. In mislim, da se tega vedno bolj zavedajo vsi ekonomisti, da je veliko ceneje koruzo nekje kupovati, kot jo tu pridelovati in unievati svoje okolje. Tu imamo po tematiki vodo mislim, da veste zakaj, ne bom posebej poudarjal potem imamo hormonske motilce, aditive v hrani, dodali bomo pa e nekaj besed o gensko spremenjeni hrani, ki je sedaj postala zelo aktualna. Zato, ker nam hoejo Ameriani na vsak nain vsiliti svojo gensko spremenjeno hrano, ki je ne morejo skoraj nikjer po svetu prodati. Hrvati so se tu nekako pa poskuali boriti proti, koliko so uspeli, ne vem ... Zdaj pri nas pa zadeva e ni isto reena. Bo potem ve povedal gospod Komat. Hvala lepa.

Vrsta in koncentracija strupov se razlikujeta glede na prehranjevalne navade, ivljenjsko okolje in roje-vanje otrok. Pri efu liberalne skupine v evropskem parlamentu Grahamu Watsonu so laboranti nali 31 zdravju kodljivih snovi, med poskusnimi zajci pa je imel najvijo stopnjo gama HCH, kar po prozainem pojasnilu analitikov potrjuje, da je odraal na anglekem podeelju v estdesetih letih, ko so kmetje na veliko uporabljali pesticide. Nevarne snovi se z mater prenaajo na novorojenke. Neka vedska raziskava zatrjuje, da se po est-mesenem dojenju koliina strupov v telesu mater zmanja za polovico, dojenki pa prav v tem asu z mlekom prejmejo 16 odstotkov vseh keminih snovi, ki jih bodo deleni v ivljenju, kar pomeni, da so od 70- do 100-krat bolj izpostavljeni od odraslih. Druga tudija, tokrat nizozemska, prinaa e bolj skrb vzbujajoo ugotovitev: nosenice, ki na zarodke prenaajo veliko keminih substanc, roje-vajo otroke z nijo inteligenco, slabo imunsko odpornostjo in hormonskimi teavami. Ali naj torej matere, kot je Wallstrmova, ki je dojila oba sinova Viktorja in Erika, otroke raje hranijo z industrijski-mi pripravki? Nikakor ne, odgovarja prof. Howard, kajti v materinem mleku je veliko drugih koristnih snovi. Kljub intenzivnim prizadevanjem znanstvenikom doslej ni uspelo ugotoviti posledic 99 odstotkov kodljivih keminih snovi za zdravje ljudi in okolje, zato je treba sistematino preuevati vse, ki jih v industriji ali kmetijstvu uporabljajo v vejih koliinah. In prav to naj bi omogoil novi pravni instru-ment za klasifikacijo, kontrolo in izdajo dovoljenj za uporabo keminih derivatov, ki sta mu avtorja Margot Wallstrm in finski kolega Erkki Liikanen, v bruseljski komisiji pristojen za podjetnitvo nadela optimistino zvenei naziv REACH. Zakon o keminih substancah ne bo zastonj, kajti opu-anje najnevarnejih snovi (med enim in dvema odstotkoma vseh kemikalij, ki jih zdaj uporabljajo v razlinih proizvodnih vejah) bi industrijo stalo 2,3 miljarde evrov v enajstih letih, porabniki pa naj bi bili zaradi podraitev prikrajani za med 2,8 in 5,2 miljarde evrov v petnajstletnem obdobju. A eravno bodo koristi krepko odtehtale stroke, kajti v prihodnjih tridesetih letih bi REACH lahko omogoil ni manj kot 50 miljard evrov prihrankov v zdravstvu, so se iz industrijskih krogov vsuli glasni zadrki, e preden so iz palae Breydel, kjer stoluje Prodijeva komisija, predlog zakona sploh poslali v razpravo evropskemu parlamentu in ministrskemu svetu Unije. Morda pa bi namesto Margot Wallstrm kazalo kri odvzeti direktorjem velikih keminih drub?


nazaj na kazalo 2 Zamolano hormetino naelo G. Anton Komat: Lep pozdrav vsem skupaj! Jaz sem hvaleen tem besedam gospoda Pera, ker [nam] je pokazal eno sliko, kako nastopajo evropski politiki z lastnim vzgledom, kako vsaj poskuajo dajati vtis dravljanom Evrope, da jim ni vseeno, kaj se z njimi dogaja. Po drugi strani pa vidimo nae bolj uboge male politike, kako poskuajo prikriti probleme in jih pomesti pod preprogo in jih prenesti v naslednje generacije. Pravim hvala bogu, da gremo v Evropo, da bo ta slovenski ribnik malo prepihan, da bo ta megla na juni strani Alp majkeno bolj prosojna in da bodo nekateri spoznali, da je precej ve vredno nae zdravje, kot je stanje ene bilance ene firme. Ker mi vsi dobro vemo, da so ekonomisti olani zato, da razmiljajo od bilance do bilance in da politikovo oko in srce in dua ne seejo dlje kot do naslednjih volitev to je tiri leta. To je premalo za narodovo zdravje, za neko perspektivo, za postavljanje neke bolj prijazne Slovenije, ki si jo konec koncev vsi zasluimo. Moram povedati kakor jaz razumem to pobudo, ki se tu dogaja da tu ne gre za nobeno politiko, tu gre za osveanje in cilj tega je, da osveeni ljudje potem lahko pritisnejo na politiko in zahtevajo rezultate. Zato pravim, da letos je vstop v Evropo, da so tudi volitve, ampak ne zato, da se bodo menjale elite, ampak da bodo tiste elite naredile to, kar narod hoe. To pomeni bolj prijazno, bolj zdravo Slovenijo. Mislim, da je to temelj, ne da zidamo vedno nove stebre rueega zdravstvenega sistema, ki bo enkrat zgrmel vsem na glavo. Namre, tako kot fitofarmacevt danes diha ubogemu kmetu za ovratnik, kot se ree popularno po slovens-ko, tako tudi farmacevt diha zdravniku za ovratnik. In danes imamo na eni strani kemijo v kmetijstvu in na drugi strani kemijo v zdravstvu. Slovenci vse bolj tovorijo vree zdravil domov, kot tudi kmet, ki je vse bolj vezan na korporacije in vlai cele vree gnojil in hibridnih semen in kropiv domov. Zadaj stoji pa isti kapital popolnoma isti, ki z eno roko prodaja strupe, z drugo roko prodaja zdravila in kasira z obeh strani. Skratka, kapitalu je v interes, da je imve ljudi kronino bolnih, kajti potem bo prodal imve zdravil. Ko bomo to ra-zumeli, potem bomo razumeli, kako zadeva deluje. Ampak ob tem se ne poutite nemone, kajti vsak od nas ima v epu denarnico saj ni vano, koliko je debela, ampak s to denarnico, ki jo imamo, mi usmerjamo nakupe. In je ni korporacije, ki bi bila moneja kot je kupec. e se veina kupcev odloi, da bo kupovala zdravo hrano, potem bodo korporacije morale proizvajati zdravo hrano ali pa bodo propadle. Tako da ni treba imeti strahu pred nekimi ne vem kaknimi groznimi zmaji globalizacije. Njihova metoda je sejanje strahu svetovne lakote, revine in tako naprej, kajti le tako lahko ma-nipulirajo s svetom. Zavedajmo se, da izbira potronik, izbiramo vsi mi, in da imamo strahotno mo. Da pa to lahko izkoristimo, moramo biti informirani, moramo te stvari vsaj malo poznati. In jaz sem danes zato tukaj, vsaj po moji vesti, da vam neke stvari povem. Tiste stvari, ki vam jih bom povedal, so preverjene izhajajo iz vrhovnih svetovnih raziskav vrhunskih univerz (tukaj ne gre za kakno prodajanje megle ali strahu, kot mi nekateri poskuajo oitati jasno, tisti, ki jim to ne pae), ampak gre za prenos znanj univerz kot so Stanford, Berkeley, California University, ali pa Cornell in tako naprej, ki se jih pa pri nas ne slii [in ne citira], zato ker to ni v interesu makroeko-nomskih shem in doloenih korporacij, ki se pojavljajo na slovenskem trgu. Bomo potem na koncu govorili tudi o gensko spremenjeni hrani. Zadnje dneve smo prie izjemnemu medijs-kemu pritisku, da se Slovence prepria, da je to popolnoma zdrava hrana, ki nima nobenih posledic, eprav

vemo, da so jo po javnomnenjskih anketah Evropejci zavrnili to je od 70% do 88% potronikov. Rekordna je bila Nemija, tam so popolnoma zavrnili transgeno hrano in jo pa Evropa odklanja. No, o tem bomo na koncu govorili. - 7 -


- 8 -

Ampak, vidite, da e ne gre preko trga, se poskua iti preko politinih pritiskov in tudi e ti pritiski pridejo do medijev in pridejo do ljudi, je pomembno, da ti ljudje vedo, kakna tveganja ta stvar prinaa in potem se sami odloajo, ali bodo to kupili ali ne bodo kupili. Tako da v konni instanci spet odloamo vsi skupaj mi. Ne politika, ne ekonomija. Tega se dajmo zavedati in nas ne bo nikoli ve strah in se bomo poutili majkeno bolj mone. e elimo govoriti o strupih, potem moramo najprej spoznati neke osnove. Povedati vam elim kako to zastrupljanje poteka mislim, da te osnove moramo poznati. Poskual bom razloiti imbolj enostavno. Ne gre za tako grozne stvari, kot jih nekateri vasih prikazujejo. e nekatere stvari poenostavim, to ne pomeni, da ne stojijo da niso verodostojne ampak pomeni samo, da sem poskual povedati na tak nain, da bomo vsi skupaj zadevo imbolj razumeli. Skratka, zanimo s hormonskimi motilci, s skupino kemikalij, ki jo danes vsa resna svetovna znanost pro-glaa za najveje tveganje civilizacije. V zadnjih 50-tih letih bom samo nekaj podatkov povedal je oplodilna sposobnost evropskega mokega povprenih srednjih let, padla za 50%. Od 65% do 70% mladih parov ima teave z zaplodit-vijo prvega otroka oz. prvega potomca. Mnoijo se razvojne nakaze, predvsem fantkov novorojenkov, kot so hipospadija, kriptorhizem in tako naprej, o tem se bomo kasneje pogovorili. iri se sindrom disgeneze testisov pri mokih potomcih ... Cel paket defektov, ki so posledica kroninega zastrupljanja s temi toksini. Jasno, zadeva ni toliko znana, ker se dogaja intimno v druinah. Kajti te stvari je mono operativno korigirati tu ne gre za neke velike [nepopravljive] nakaze. In zanimivo, da smo enkrat sedeli skupaj, en veer za eno mizo. In nas pet, ki smo tam sedeli, smo ugotovili (ko smo se prieli o teh stvareh pogovarjati), da imajo trije samo jaz in e eden ne v druini takne pri-mere. En moki je imel sina, ki je imel nespueni testis, dve mamici sta imeli fantka, ki sta imela hipospadijo. Ampak glejte, dokler nismo o teh stvareh govorili, nihe ni vedel, da je tega toliko. Ko pa smo se zaeli pogo-varjati, smo za isto mizo ugotovili, da je zadeva zelo razirjena. No in ko sem neuradno sreal oz. se pogovarjal s efom klinike za ginekologijo in porodnitvo, mi je rekel: Ja, ja, zadeva izjemno naraa, ampak nimamo statistike in ne moremo iti v javnost. To so neke take izjave, ali neka resnica, ki jo podoivljamo vsi skupaj, zato mislim, da je dobro, da vemo za kaj gre, kako ta stvar deluje, kako se je ubraniti, kaj lahko storimo, kaj Evropa dela v tej smeri in kje mi zamujamo v Sloveniji. Zanimo s substanco tega kako ti procesi zastrupljanja loveka potekajo. Pa bom zael kar s tisto najstarejo izhodino paradigmo, ki ji pravijo po tem starodavnem zdravniku Paracelsusov aksiom. Paracelsus je bil srednjeveki zdravnik (bil je tudi malo alkimist), ki je postavil prvo pravilo toksikologije, ki pravi nekako takole: e imamo [graf (na sliki t. 1) in na njegovi abscisni (x) osi] neko dozo ali koliino toksina od nile, ki je tukaj, pa recimo do 100 enot kateregakoli poljubnega strupa gre za model imamo na tej ordinatni (y) osi potem odgovor (angl. response) organizma. Potem dobimo neko krivuljo, ki nam kae razmerje med koliino strupa in tem, kaj se dogaja v tem [opazovanem] organizmu. No in kaj je ta Paracelsus ugotovil, kar je potem bil zakon celih tristo let po njegovi smrti? Ugotovil je, da pri neki doloeni koncentraciji strupa recimo v tejle toki, oz. ko gre koncentracija strupa proti toki A v tej toki se pojavijo znaki zastrupitve organizma. Recimo, e nekdo od vas poj katerikoli poljuben strup, kaj je lahko znak? Bruhanje, slabost, in tako naprej ta skupina znakov. In jasno, ti znaki se poveujejo, kolikor bolj poveujemo dozo strupa, gredo tudi znaki v vijo intenziteto. To je nek tak linearni odnos, ki govori, da se v toki A pojavijo znaki zastrupljanja, pri koncentraciji recimo 2,0 grama na kilo tee, hipotetino na [neko] cifro. Tukaj se torej pojavljajo znaki zast-rupljanja. Skratka toksikologi (to se pravi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z zastrupitvami) so poveevali strup od ni pa do ne vem koliko enot in pri tem opazovali, kdaj se bodo [ti] znaki pojavili. Potem so to izrisali. No, to je veljalo do kakih 20, 25 let nazaj kot trdni, osnovni zakon, po katerem se je tretiral vsak strup, ki je bil v lovekovemu okolju in so ga prouevali preko tega modela, ki je bil star in preizkuen tristo let.


- 9 -

Potem pa so se pojavile snovi, ki jim je stroka pravila genotoksine ali mutagene snovi skratka snovi, ki pokodujejo dedni zapis ive celice. Ali so to spolne celice loveka ali pa ivali ali je pa to katerakoli iva celica. Skratka [pokoduje] tisto v celinem jedru, emur pravimo DNK dezoksiribonukleinska kislina, ki vsebuje dedne zasnove in to se deduje iz generacije v generacijo. Pri teh kemikalijah, ki pokodujejo dedno zasnovo, se krivulja spremeni v takole (glej odsek od toke 0 do toke A v grafu Hormetino naelo na sliki t. 3): v toki A ni te varne doze, ampak lahko e nekaj molekul sproi takojnjo pokodbo DNK kot sem rekel: e v nili. im je nekaj molekul v celici imate vi lahko e pokodbe DNK. Pokodbe DNK vodijo v mutacije, mutacije vodijo v nastanek rakavih celic. Gre za kancerogene posledice, gre za tisto, emur pravimo kancerogeneza oziroma nastanek rakavih obolenj. Gre za raka okoljskega izvora, ki danes po raziskavah predstavlja od 80% do 90% vseh rakavih obolenj, ki jih pa pri loveku lahko zaznamo ali pa merimo. Pri vrednotenju kancerogeneze bomo potem pri hormonskih motilcih videli, kako zadeva deluje je nekaj zelo pomembno. e si vse skupaj predstavljamo kot neko tehtnico, ki ima dve skodeli, moramo nekaj vedeti ... No, en podatek, ki ni toliko znan med ljudmi: v vsakem od nas, ki tukaj sedimo, dnevno nastaja tam nekje od 15.000 do 25.000 rakavih celic dnevno! To je normalno, ni se tega ustraiti. In e na imunski sistem deluje tako kot je treba, potem te rakave celice pospravi, jih likvidira, jih unii, jih demontira, kakorkoli e temu reemo. e imamo pa mi kancerogene, rakotvorne kemikalije v okolju kot sem e rekel, pri njih sploh ni vana kon-centracija, ker e nekaj molekul sproa pokodbe potem se pa zgodita dve stvari. Prva stvar je, da se tevilo dnevno nastalih rakavih celic dvigne recimo iz 25.000 na 100.000 recimo za tirikrat, obenem nam pa [kemikalije] e storpedirajo imunski sistem. Tehtnica se nevarno nagne ... Obteena je tako, da e imamo [na levi] imunski sistem, je ta razbremenjen, [na desni pa je skodelica] obteena s tevilom na novo nastalih

Slika t. 1: Klasini Paracelsusov aksiom zastrupljanja organizmov

A


- 10 -

rakavih celic. Recimo, kot sem e malo prej modelno govoril, e rakavih celic dnevno nastane tirikrat ve in e je [hkrati] recimo imunski sistem dvakrat bolj oslabljen (zaradi tega, ker kemikalije tudi nanj delujejo), potem imamo osemkrat vejo monost, da dobimo raka. Jasno? Zadeva je zelo enostavna. Treba je gledati [celovito na] vsa dogajanja v telesu.

Zato (tudi med ljudmi je razirjeno [mnenje] in to je tudi prav) [ima] veina rakavih obolenj izvor v glavi. Kajti lovekov stres, pa kemikalije, zelo hitro oslabijo imunski sistem in prva pot je odprta. Skratka, imunski sistem ni sposoben uniiti nastajajoih rakavih celic v telesu. Tako, da vedno moramo na to zgodbo gledati z obeh plati. To je bil ta klasini Paracelsusov aksiom z dvema modeloma. Z modelom, ki predpostavlja en prag. Skratka od te toke navzdol je varno, tista mala koncentracija te kemikalije naj ne bi e ni kodovala, ampak pri kancerogenih snoveh pa ni nobene varnosti. No in tu je bil, bi rekel, konsenz celotne svetovne znanosti dose-en brez problema. Potem pa se je pojavil en fenomen in je zelo dobro, da ga danes spoznamo: ta fenomen se imenuje hormesis oz. hormetino naelo je bil razkrit e leta 1926. In e greste gledat na internet, boste morda nali [le] 150 strokovnih lankov o tej temi, kajti zadeva je bila pod preprogo potisnjena na pritisk farmacije. Boste takoj videli zakaj ...

Slika t. 2: Kancerogeneza nastanek rakavih obolenj


- 11 -

Zadeva je bila razkrita nekje 1926. leta in do tri leta nazaj sploh ni obstojala. Neka udna avtocenzura znanosti je bila, ki je skrivala to resnico, ampak je izjemno pomembna. Hormetino naelo do tega so pa znanstveniki prili tako, da so ugotavljali, kaj se pa dogaja z organizmom, e mi spuamo [niamo koncentracijo], e red-imo ta strup. Zdaj bomo ta graf narisali. Poglejte: li so z neko koncentracijo in so opazovali, kaj se dogaja z organizmom, skratka niali so koncentracijo strupa (jasno, nial se je tudi uinek), krivulja je padala dol. e bolj so niali, e bolj je padala dol. Zdaj pa se je zadeva takole obrnila [krivulja je la pod x os]. Zdaj bom pa to razloil to je hormetino naelo. Tukaj [v desno] imamo e vedno dozo toksina, tukaj [navzgor] pa e vedno response oz. odgovor organiz-ma. To govorim zato, da bomo potem spoznali, kako delujejo hormonski motilci. Brez tega [naela] si jih ne znamo razlagati. In dokler ta toksikologija ne bo veljala tudi (jasno, to je en postopek, ki traja) v orga-nih vsake drave, ki doloa varne doze, potem bo e vedno legalno dovoljeno zastrupljanje ljudi na raun tega, da se odlaa sprejem teh kriterijev za toksikoloke varne doze. Zdaj pa tartajmo od zaetka. Tu je nula. Ta krivulja velja za hormonske motilce pa e za nekatere druge skupine kemikalij (bom jih tukaj kar natel), kot so recimo: kadmij, svinec, saharin, dioksini, sevanje, herbicidi, C-vitamin, etanol in tako naprej. Ko se pojavi nekaj molekul toksina (zdaj ne govorim o rakotvornih, temve o kemikalijah, ki delujejo na hor-metini nain), je v celici izjemno buren odziv. Celica nesorazmerno odreagira. Bolj ko poveujemo koncen-tracijo toksina, bolj pada odziv celice, ko e bolj veamo, imamo celo negativni odziv in potem od te toke naprej, glejte, se zane klasino zastrupljanje celic, kot ga pozna obiajna toksikologija. Levo toko oznaimo z A, desno toko oznaimo z B. To, kar je pod krivuljo, pod absciso, tole je pa sedaj odziv organizma, ki je nesorazmerno veji, kot je doza strupa. In temu se ree po domae homeopatija.

Slika t. 3: Hormetino naelo


- 12 -

Hormetino naelo je indirektno pokazalo (in dokazalo), da homeopatska metoda deluje. In tudi zaradi tega jaz nisem zdaj reklamator za homeopatijo, ampak do tega je prilo vzporedno tudi zaradi tega medicina ni hotela tega naela priznati, kajti to je bil dokaz za homeopatsko metodo. Nesorazmerno mala koliina strupa deluje kot zdravilo. Od toke A do toke B imamo tisto, emur pravijo fiziologi homeostatski mehanizmi celice. Veste, e vi na celico delujete z neko silo, katerokoli, ali kemino ali bioloko, celica zaniha in vzpostavi novo ravnovesje, novo homeostazo. No, primer homeostaze nas samih je recimo krvni pritisk, ki tudi niha. Preko 150 faktorjev lovekega telesa deluje, da nam stabilizira krvni pritisk. To je recimo ena homeostatska zanka, ki regulira samo [krvni] tlak loveka. No, skratka med toko A in toko B imamo te ravnovesne mehanizme, ki vsak sunek iz ravnovesja poskuajo spraviti nazaj. Tukaj je reakcija na strup nesorazmerno velika skratka glede na koliino. Potem pa, e koliino poveujemo proti toki B, celica ne zmore ve kompenzirati strupa, ji uide s kontrole in imamo klasino zastrupitev, kot smo jo prej narisali po Paracelsusovi metodi. Skratka, to je zdaj [to] hormetino naelo. Glejte in v tej toki tu, ko imamo najbolj buren odziv tu pa delujejo hormonski motilci, zato je to pomembno, ta del [hormetine krivulje] do toke A. Povedal vam bom [za] primere, ki izvirajo iz empirinih raziskav ... Recimo primer: angleki biologi so pribli-no 100 km severno od Londona delali teste na ribah, tam se je v bistvu ta zgodba zaela. Na povirju nekaj rek so ugotovili, da bodite pozorni! e 1.000-krat manje koncentracije (ena tisoinka) kot je meja detek-cije1 analitske kemije, sproajo spremembo mokih rib v samice! Dopustna doza za enega Evropejca za posamezni strup v pitni vodi je 0,1 g/l (mikrogramov na liter). Analitske metode dosegajo tam nekje desetinko, dvanajstinko tega, skratka, tam nekje e desetkrat nije. Po-tem pa nimamo tako monih aparatur, da bi sploh zaznali prisotnost [teh] snovi v vodi. Jasno, mi pa lahko delamo nije koncentracije s tem da to redimo, [tega sicer] ne moremo meriti, redimo pa [lahko]. In so ugotovili, da tisokrat nija [koncentracija] od 0,1 g/l (to je 0,0001 g/l) sproa spremembo mokih rib v samice, zanejo ribji samci spreminjati [svoj] spol v samice! To je hormonska disrupcija. Ribjim samcem se zano v testisih razvijati jajni folikli. In vedno bolj postajajo samice. Na koncu imamo v eni reki samo e samice. Posledica tega je, da zanejo ribje vrste izumirati, ker se ne morejo ve razplojevati in populacija [neke vrste] gre [navz]dol [ter na koncu izgine]. Mi smo e vzeli vzorce iz reke Sore in iz reke Kolpe. Zdajle se bodo delale analize in e rutinski pogled z mikroskopom je pokazal oocite v testisih samcev. Ko smo delali preparate, se je notri e [dalo] videti oocite. Mislim, to je kar malo grozljivo za videti. Primer je bil iz Sore, kjer so nas ribii prosili, e bi li pogledat, kaj se z ribami dogaja, kajti enostavno samci lipanov so zaeli izginevati, vedno manj jih je bilo in ko smo odlavljali smo ugotovili, da so samo samice e v Sori. No, zdaj v bistvu iemo, katera snov je notri[, ki sproa ta pojav]. Zakaj to govorim? Glejte, kje klasina toksikologija deluje, ne? Kje pa narava e deluje [in kaj se v njej resni-no dogaja]! Zato sem omenil, da tisokrat nija koncentracija, kot je merljiva, lahko e sproa spremembo spola. In e sproa spremembo spola pri ribah, verjemite mi, da tudi pri loveku. In potem bomo tudi spoznali, kako zadeva deluje na loveka.

1 Meja detekcije je tista meja, do katere analitska kemija z dananjimi metodami e zmore zaznati iskane snovi.


nazaj na kazalo

3 Biomagnifikacija No, zgodba se [pravzaprav] ni zaela z ribami2 ... Ribe so zdajle izjemno aktualne, kajti one kasirajo strup na tri naine. Zato bi rad povedal te tri naine, kajti dobro je, da jih spoznate.

Biomagnifikacija je prva pot mislim, neke tujke moramo poznati, rekel sem, da moramo biti malo informi-rani, da se bomo lahko s politiki pogovarjali [in od njih zahtevali], kaj morajo narediti. Biomagnifikacija je [torej] prva pot. Druga pot je bioakumulacija. Tretja pot je pa biokoncentracija. Saj ni ni tako grozno [zapleteno] kot zgleda ... Da bi lahko razloil biomagnifikacijo, si dajmo [narisati] eno isto enostavno verigo v naravi iz enega potoka in bomo rekli: voda v tej vodi ivijo male mikroskopske algice s katerimi se hranijo praivali s katerimi se hranijo mali rakci, kot je recimo vodna bolha to vodno bolho jedo male ribice to ribo poj malo veja riba in tu na koncu je pa krona stvarstva, tu smo mi [ljudje]. No, ta nima krone, [ker je] ne bo imel, ko bo zastrupljen na koncu ...

Slika t. 4: Tri poti kopienja strupov v organizmu 2 Zaznavanje posledic hormonske disrupcije se je priela takrat, ko so ameriki rejci minkov zaprepadeno ugotovili, da so njihove ivali nenadoma postale neplodne. Vzrok je bil hranjenje le-teh z zastrupljenimi ribami iz nekega velikega amerikega jezera. - 13 -


- 14 -

Kaj pa zdaj dravni monitoring dela? Dravni monitoring bo izmeril, da je v tejle pitni vodi, tamle nekje majkeno pod 0,1 g/l (mikrograma na liter) [strupa]. Super, a ne? Voda je v redu. Ni 0,1 g/l ali ve kot je evropski normativ, ampak: ... to kar pijmo, bodimo veseli ... Kaj se dogaja v tej verigi? Videli smo, da vsak enega j in izkoristek biomase je priblino 10%, to vsak biolog ve. e je tu kak biolog, mi bo pritrdil. Skratka, e je odstotek [izkoristka] biomase 10%, to pomeni, da se v vsakem naslednjem lenu strup 10-krat bolj koncentrira. In gremo: e je v vodi 0,1 g/l strupa, ga ima rastlinski plankton 1 g/l, [torej] 10-krat ve. ivalski plankton ima e 10 [enot], vodne bolhe imajo 100 enot, male ribice imajo 1.000 enot, velika riba ima 10.000 enot, in lovek 100.000 enot ampak strupa! Tako pa narava deluje, veste! Nihe pri nas pa ne meri tole krono stvarstva, koliko [strupa] ima v svojem pehu, recimo v nai ritni [maobni] podlogi (prosim brez zamere izrazu!). Tam se lepo nabira maoba, notri se leta in leta deponira ta strup. Z enostavno biopsijo se da vzeti vzorec in izmeriti koncentracijo tega strupa. Ravno tako, kot se v mleku dojeih mamic lahko izmeri in se potem mamici ree ali je primerno, da otroka doji ali ne, o tem se bomo kasneje pogovarjali. Skratka, to je merljivo. Ampak, tega nihe ne dela! Zakaj ne? Zato, ker to vznemirja javnost. Potem bi bili vsi zelo vznemirjeni. Kajti, e bomo ugotovili, da se te koncentracije strupa dogajajo e na teh [ostalih] dveh nivojih, [biokoncen-traciji in bioakumulaciji,] potem bomo [hitro] prili do milijonkratne koncentracije strupov kar je nam ne-pojmljivo, ampak to moramo vedeti, da bomo [razumeli], zakaj do tega pride. No, tukaj smo prili [do tega], da bo ta homo sapiens dobil 100.000 enot. Pri bioakumulaciji gre za ta fenomen, da se veina teh toksinov nalaga v maobno tkivo torej so lipofilni (topni v maobah op. ur.), kot se jim strokovno ree. Najbolj znana zvezda je zagotovo DDT. [Recimo] tisti [insekticid] Pantakan, s katerim smo takrat e nekateri [med nami] razredne sovranike kropili, [nam-re] koloradske hroe v tistih petletkah, a ne? No, ta DDT se lepo nabira v maobi 30, 40, 50 let in ga je vedno ve. Tudi veina toksinov iz kmetijstva se nabira v maobi. In drage dame, zato je zelo nevarno hitro hujati! Zato zdravniki pravijo, predvsem enskam: ... ne radikalno hitro hujati, da ne bo prilo do zdravst-venih teav! Zakaj? Preprosto: obilje strupov [je] v maobi, e enska radikalno huja, se strupi masovno izloajo v kri in dobite krasno sliko zastrupitve z vsemi patolokimi znaki in to so zelo nevarni. To so lahko tudi ivni strupi, skratka ti strupi lahko udarijo kjerkoli. Lahko raka povzroajo, lahko povzroajo vedenjske motnje, lahko ivne motnje, psihine motnje skratka ne hujajte prehitro! Ker tudi e boste pod zdravni-kovim varstvom, [jih] ne bo ni manj, bodo ravno tako strupi prileteli ven, samo [da vam on] lahko kakno injekcijo da kaken antidot, da ne bo tako hudo. Zato, ker se strupi deponirajo v maobi. In to je tudi pot, zakaj so odkrili te strupe pri pticah. Verjetno ste kakno oddajo gledali po televiziji, ko se selivke selijo. V nekih krmiih se ptii hranijo, potem se pa selijo na velike razdalje in jasno: ko pti leti, pora-bi ogromno energije in troi ogromno maobe. In so nali na tisoe in tisoe mrtvih ptic na poivaliih. Zato, ker se je strup izplavljal v kri. Tako so prili do tega fenomena. No in tudi ta lipofilnost je razlog, zakaj je strup [v mleku] dojeih mamic lahko veliko bolj nevaren za otroka, kot [strup] v kravjem mleku. Dajmo se vrniti za eno stopnjo nazaj. Glejte, krava ne, jaz zdaj bioloko gledam, ne primerjam ensko in kravo, pa njunega mleka, ampak moramo bioloko gledati. Krava je eno stopnjo nije od loveka. Ker e mi kravo poremo kot zrezek, ali pa njeno mleko spijemo, potem ima krava priblino desetkrat manj toksina v telesu, kot ga imamo mi, e jo jemo. Ali je to logino iz tega prvega razdelka? Torej [ima] mati z obmoja, ki je kontaminirano ima taka povprena mati zagotovo 10-krat ve toksina v svojem mleku, kot ga ima krava, ki tam ivi. In potem bi morala modra medicina rei (ko bi merila to mleko dojeih mamic): Vam pa pripo-roamo, da ne dojite otroka ..., eprav je to najbolj humano materinsko, ne vem, po vseh kriterijih estetsko, psiholoko utemeljeno, ... ampak zaradi zdravja otroka raje ne djite, ker boste otroka zastrupili. Kajti zadnja meritev, ki je bila v Jugoslaviji narejena (govorim e o Jugoslaviji, ker potem nobeden ve ni pri nas ni meril zaradi vznemirjanja javnosti, a ne, to moramo vedeti!), je bila narejena mislim da leta 1984 ne me drati za besedo3 v Jugoslaviji e ranjki, ko so Amerikanci takrat tudi Jugoslavijo izbrali (amerika ekipa je delala screening po celem svetu) koliko je povprena kontaminacija mleka dojeih mamic v SFRJ. In

3 Pravilni podatek je 1981.


- 15 -

so prili do grozljive tevilke, da so imele tega leta matere 12,4-krat ve DDT-ja v mleku, kot je bila dopustna doza za mleko v trgovini4. Si predstavljate to? Zato pa teh meritev ve ni bilo delanih ... Ista zgodba se je ponovila na en drug nain, ravno v vai pokrajini [v Pomurju]. Ko so leta 1984 ugotovili (to je bil tisti as, ko se je vse to dogajalo, takrat je imela Jugoslavija izjemno visoko ekoloko zavest, vsaj v zako-nih, to moram rei) pred tolikimi leti je bila v Jugoslaviji dopustna doza 0,1 mikrograma atrazina na liter vode. Ko je pa v Pomurju in Prekmurju bilo izmerjeno o-la-la preko, pa mislim da so ene dva ali tri meseca celo vodo vozili. Kdo od vas se spomni, tisti malo stareji, tisti as okrog 1984, 1985? Potem pa je drava ugotovi-la: Prmejdu, to pa je malo drago ... Veste, kaj so naredili? Potem so pa ugotovili, da so najbolji toksikologi in zdravniki na svetu pravniki. In so sprejeli uredbo, po kateri je dopustna doza 2,0 [g/l]. In je strup izginil, ne? Pa ga nimate ve. Tako da pravo ima izjemno mo. Celo razstruplja pokrajino. [Za] dvajsetkrat dvigne dopustno dozo iz 0,1 na 2,0 g/l [za] dvajsetkrat jo dvigne in strupa ni ve. Isto je naredil minister Keber lansko leto v Ljubljani, ko smo mi vloili kazenske ovadbe proti obema minis-troma in je zadeva zdaj e na Vrhovnem sodiu (medtem je bila toba dobljena op. ur.), ko je bil zastrupljen vodovod za 85.000 Ljubljananov in so z goljufijo dvojno goljufijo, trojno goljufijo, e to preverimo dvignili dopustno dozo in e zamolali doloene podatke in za est mesecev podaljali zastrupljanje in zdaj e za tri leta. 85.000 ljudi pije zastrupljeno vodo. OK, mi bomo li zdaj do Evropskega sodia za lovekove pra-vice, ker je malo prehudo vse skupaj, mislim da [je] tistih par ton koruze tam gori zastrupilo vodo. Zdaj, trenutno je drubene kode 18 milijard, ker cel severni del Ljubljane je ostal brez vode zdaj, in bo verjetno treba voziti vodo od Kamnikih Alp, to je pa zdaj rang od 18 do 20 milijard kode in to bo treba plaati. No, tukaj mislim da bomo kmalu prili s podatki ven. Hoem rei, kako se te telovadbe s temi varnimi dozami dogajajo. Ampak da se vrnemo nazaj: biomagnifikacijo smo videli po tej verigi. Jasno, krava je rastlinojed, ima krajo ivljensko dobo kot lovek, ima manj akumulacije, ker jo prej razreejo v zrezke, preden umre naravne smrti, zato ima bistveno manj strupov, kot [jih] ima lahko dojea mamica. No, tretji fenomen je pa biokoncentracija, ki pa v glavnem ni toliko loveka stvar, to v glavnem nastaja v ribah, ki kasirajo strup preko krg in preko koe ker pa plavajo v vodi. Zato so ribe tudi najbolji indikator, kaj se dogaja. In ker po treh poteh kasirajo toksine, smo jih tudi mi zdajle izbrali za indikatorje, ko bomo me-rili Kolpo in Soro. No in rezultat vseh teh treh faktorjev skupaj je neverjeten: da so recimo v belih medvedih na Arktiki izmerili koncentracijo tudi 40- do 80-milijonkrat [ve] strupa! Pa bo lovek rekel, od kod pa belemu medvedu gor v deviki pokrajini Arktike tako strahotna koncentracija. To je bil ok! In to PCB-jev! Jasno, oni so upotevali vse to, potem so pa e potovanje strup potuje, veste ... Poglejmo tako: velika mesta zahodne Evrope, odplake rek, mali plankton, ki ga jedo male ribice, pa malo veje ribe, ti ribji vlaki potujejo na sever, tam jih porejo velike ribe, ki jih porejo tjulni, tjuljnje pa porejo medvedi. Imamo tole najprej, potem imamo pa e v pehu noter, kajti te ribe so zelo pehnate, ker so v mrzlem morju, potem pa e skozi koo in skozi krge in potem dobimo, jasno [pri belih medvedih], 40- do 80-milijonkratne koncentracije.

Da se to dogaja [tudi] v Sloveniji ne z medvedi, z ljudmi bom povedal primer: lansko leto sta umrla dva zelo stara gospoda na obmoju kontaminacije s PCB-jem veste tam nekje okoli Krupe5, ste sliali za to kon-taminacijo? Vzeli so jima vzorce maobnega tkiva pri obdukciji in so ugotovili, da imata ta dva uboga loveka toliko PCB-ja, da ju ne bi smeli pokopati, ker sta imela znaaj nevarnega odpadka! (Zgraanje publike.)

Ne samo [ne] pokopati, tudi ne kremirati, ker PCB ne razpade pri 1.200 stopinjah [Celzija] kot je kremacija, ampak pri 1.900 [stopinjah Celzija]. Skratka, teh ljudi ne bi smeli sploh nikamor dati. Ne pokopati, ne zagati, ampak verjetno poslat v specialno postajo, kjer dekontaminirajo najhuje strupe. Skratka, nekam v Nemijo ali pa tja, kjer imajo te stroje. Skratka grozljivka.

Tako da zdaj vidimo, da strup ne da se samo akumulira v asu, ampak tudi potuje v prostoru. Mislim, da smo zdaj dovolj pripravljeni, da preidemo na hormonske motilce.

4 Tu se je predavatelj celo zmotil, saj je bilo izmerjeno kar 15,5-krat ve strupa! 5 To je reka v Beli Krajini, ki je bila zastrupljena zaradi strupenih odpadkov iz tovarne kondenzatorjev v Semiu. Ve o tej in drugih velikih svetovnih keminih nesreah si lahko preberete v dodatku B na koncu tega dokumenta.


nazaj na kazalo 4 Hormonski motilci in nastanek raka

Komat: Za hormonske motilce smo ugotovili, da ni varnih doz. Se spomnite one krivulje? Nekaj molekul dela e cirkus. Poglejmo e eno stvar in to je delovanje hormonov. Za uvod, zelo na kratko. Glejte, jaz bom to sliko potem pustil, ker bomo razlagali, kako nastaja rak zaradi hormonskih motilcev. Mi se bomo danes spoznali z dvema tipoma kancerogeneze. En tip sem e omenil, to je tisti, ko [vam] snov, ki sproa mutacije in pokodbe dedne mase, pokoduje dedno zasnovo ive celice in potem pride do mutacije in pride do rakavih celic. To pot poznamo. Zdaj bomo spoznali e drugo pot, kako [to] deluje preko hormonskih motilcev. Zato pa naredimo najprej shemo te osnove. e gledamo zdaj ta hormonski sistem loveka kot en orkester, ki mu dirigira en zelo dober dirigent, [je] ta dirigent nekako dvodelen (e se kdo kaj spomni anatomije): [sestavljen je iz] hipotalamusa in hipofize. Hipotalamus je en del baze moganov, bistveno je, da se spomnite hipofize. Ta je glavni dirigent celega telesa za hormone. Je v bazi moganov in navzdol poilja kemine signale vsem [lezam]. To se pravi: itnici (e gremo po vrsti dol) nadledvinim lezam oz. supra-renalkam, kjer so ti kortikosteroidni hormoni in spolnim (testisi, ovariji). Ostale pustimo, da ne bomo kompli-cirali. Zaenkrat bo dovolj.

Slika t. 5: Vplivi keminega pritiska hormonskih motilcev na hormonski sistem - 16 -


- 17 -

Gibi tega dirigenta so izjemno fino natelani in [od] vsake od teh [lez] (ko pridejo kemini signali navzdol), imamo tudi feedback nazaj gor. Razumete? Dajmo primerjavo z vojsko. e ree komandant podrejenemu: To naredi! on ree: Razumem! Potem mu e ukae, da mora javiti, e je to naredil. Potem mu ta pride javit: Komandant, jaz sem to naredil! OK! Skratka, vsaka leza, ki dobi kemini ukaz, mora tudi javiti, da je operacijo izvrila s kontra hormonom in temu se ree negativ feedback oz. negativna povratna zveza. Celo nae telo deluje na negativnih feedbackih, na povratnih zvezah. No, zato se pa ponavadi tistim politikom veste, ki so malo bolani v duhu (ker nimajo ne-gativnih povratnih zvez iz ljudstva nazaj o posledicah svojih globokoumnih dejanj), dogajajo teka sranja. Ampak ne njim, predvsem ljudstvu ... In iz njih potem nastanejo diktatorji tipa Stalin, Caucescu, ki nimajo negativnih povratnih zvez. Malo se jim zrola. In tudi rak zaradi tega nastane, veste! Raka dri na kontroli samo negativna povratna zveza. e imunski sistem detektira rakave celice, potem jim bo poslal vso vojsko levkocitov in fagocitov, da bodo tiste rakave celice pospravili. Ampak, e je vse skupaj zro-lano pa zmedeno pa sesuto, potem ni reakcije. Rakave celice gredo po svoje v ekspanzijo in prerastejo ter uniijo telo. No, mimogrede, rakavim celicam je zelo podobna ekonomija, ki bi tudi rada kar neomejeno rasla. Ampak na alost je svet omejen in ne more bruto nacionalni dohodek kar rasti in rasti. V tem je ekonomija zelo podobna rakavim celicam. No, ampak kdaj drugi o tem ... Skratka, negativne povratne zveze so nujne, da se fino regulirajo vse te kemine komande (poleg ivnih te so zelo hitre, recimo kar se tie nae motorike, senzorike, vida, util, miic in tako naprej, vse to zelo hitro de-luje). Tu [pri hormonih] je pa bolj tako, kot da bi vrgli steklenico v morje in ta poasi pluje po krvi in potem pride tja [do cilja], pa to nekdo odepi in prebere listek [ki je] notri, skratka, hormonom se toliko ne mudi kot se ivnim celicam, ki regulirajo neke druge funkcije. ar hormonskih motilcev pa je, da oni zatromljajo ali zakvakajo ravno to: ali zautrajo sprejem tega ukaza dol ali pa zautrajo ta ukaz, ki mora iti nazaj gor. To pomeni, hormonski motilec je kemikalija, ki se vsede v receptorske celice (ki so kot neke antene celica ima gor neke antene, kot te nae za satelitske [TV] kanale loviti) namesto ta pravega hormona pride kemikalija, ki zasede ta mesta in sproa lani alarm, lani signal. To je ar hormonskih motilcev. Telo jih zamenja za avtentine hormone, ki pa to niso. In zato, e je to antena na itnici, ki sprejema ukaz iz hipofize, e jo zasede hormonski motilec, je ta ukaz ne bo dosegel. Oziroma, bo itnica e javljala: Sem e naredila, OK!, eprav sploh e ni dobila ukaza. Poglejmo zdaj enski jajnik: Hipofiza sproi ukaz za estrus, za ovulacijo, da sproi menstruacijo, vse je zametrano, antena jajnika ne deluje, ker je zapacana. Hipofiza ponovi ukaz, jajnik spet ne razume keminega ukaza, hipofiza e enkrat ponovi ukaz, komunikacija ne tee. Ampak ta rafal keminih ukazov iz hipofize [se nadaljuje] recimo na ovarij enske, nenehni ukazi se ponavljajo, ker ni kontra informacije, da je zadeva opravljena, ker antene ne delajo. Razumete? Nenehni ukazi sproajo hiperplazijo celic temu fiziologi pravijo kompenzantorna hiperplazija, majkeno ful pameten moram biti, tako teko lantinino moram govoriti, da bom frajer, a ne? (Muzanje.) Kar naenkrat se zanejo celice deliti, deliti, deliti ... Vedno ve jih je. Kaj imamo? Raka imamo, ne? Tudi pri mokem testisu [se zgodi podobno]: Hipofiza da ukaz, da se delijo Leydigove celice, ki sproajo moki spolni hormon. Antene so zapacane ... Ukaz se ponavlja, ponavlja, ponavlja, vedno ve je celic ... imamo raka. Zaradi kompenzatorne hiperplazije nastaja rak na modih mokem in rak na jajnikih pri enskah. In rak na dojkah isto. Kajti povezava hormonalnega cikla enske je ta orkester, ki regulira ovulacijo enske, sproanje menstruacije, nabrekanje dojk zaradi pripravljenosti na nosenost (to so vse normalne fizioloke reakcije) in e te antene in feedbacki ne delujejo nazaj na hipofizo, imamo vse podrto [in dobimo] nenehne kemine ukaze. In e dojka dobiva nenehne kemine ukaze, da mora mleko delati, se bodo zaele eksplozivno


- 18 -

razmnoevati celice enske dojke in bodo dobile raka, ker bo kemino stimulirana. Mislim, a vam je to [sedaj] jasno? To so te stvari, tako zadeva deluje zaradi kompenzatorne hiperplazije. Per: Bi lahko po slovensko povedali? Komat: Celice se zanejo eksplozivno razmnoevati. Kompenzacija je to, ker organizem uboga hormonske ukaze. Zdaj, lahko je sprejemna antena blokirana, ali pa je ta, ki sproa povratno informacijo, zablokirana. Hormonski motilec je blokator ali pa fascilitator, kot se ree. Recimo, zanimivo je pri DDT-ju kako deluje ravno DDT, ta strup: on kot izvorni toksin deluje [tako], da zniuje mokost, zniuje nivo testosterona pri mokem. Tega ukaza, ko hipofiza da komando mokemu testisu: Delaj testosteron!, [tega] on ne sprejme, obenem pa tudi ne javi, da je dobil ukaz, imamo pa [tam] androgeni blokator, ki pa nastaja pri DDE-ju, ki je razgradni produkt DDT-ja. Tako da DDT deluje na obe anteni, na sprejemno in oddajno. Poslualec: DDT je hormonec? Komat: Da, DDT in DDE, ki je [njegov] razgradni produkt. Tako da so vasih razgradni produkti celo bolj strupeni kot izvorni strup. No, to mimogrede okoli tega, da bomo videli, kako zadeva deluje. Ta razmerja so izjemno natanna to je na milijoninke natanno skalibrirano in e vam namesto enega Her-berta von Karajana, vrhunskega dirigenta, tam en trabajzel maha, se bo ta orkester razsul. In to se dogaja pri loveku, ko ga udarijo hormonski motilci. No, zdaj e dvoje vemo: Prvi, da varnih doz ni, da se nabirajo v telesu, da so zelo obstojni, da delujejo na hormone in da sproajo raka. In jasno, kaj je to biomagnifikacija, biokoncentracija in bioakumulacija.


nazaj na kazalo

5 Razvojne anomalije plodov Komat: e zdaj [to zadevo natanneje] pogledamo, ste enske tukaj v malo boljem poloaju ne bom sedaj podcenjeval recimo tisto, kar je [imenovano] incidenca raka na dojkah pri enskah, ki je danes tudi najveji problem v Sloveniji od rakov, kar se tie enske populacije. Nedvomno so tu moki bolj prizadeti. Ne bom tega zdaj zato govoril, ker sem moki jaz hvalabogu e nisem prizadet, ker na sreo spadam v tisto generacijo, ki je e malo stareja in e ni toliko teh strupov dobila. Ampak tisto, kar je znailno, se imenuje testikularni disgenezni sindrom (Testicular Dysgenesis Syndrome TDS). To je pa dobro, da veste.

Ima tri simptome: prvi simptom je razvojni. Ti fantki, ki se rodijo, imajo premajhne testise, [njihova] tea je majhna, ali pa en manjka, ali so nespueni, skratka, nekaj je s testisi narobe. Bomo pa kasneje pogledali, kako to deluje. Druga stvar je sperm count (kvaliteta spermijev) [ki pove] a je ta moki, ko je zrel, oplodilno sposoben ali ne. No in tretja toka je rak mod. Da bomo razumeli hormonce (okrajava za hormonske motilce op. ur.), moramo vedeti, kako enska nosi otroka in kako zadeva deluje, ko je otrok v materi. To je bistveno, da veste. V toki ni se je zgodil lutni trenutek zaploditve kakor za koga, recimo, da je [bil] luten in potem se otrok zane razvijati v mamici. 9 mesecev je tule [na koncu], in tukaj se bo on rodil. V tej rti dogodkov, ki si sledijo pri tem otroku, se nekaj dogaja.

Slika t. 6: Razvojne anomalije mokih zarodkov zaradi hormonskih motilcev In temu pravijo strokovnjaki za embriologijo razvojna okna. V tem obdobju, recimo [mu] razvojno okno A, ki traja oddo, pa poglejmo razvojno okno B in poglejmo zdaj enega fantka. V razvojnem oknu A se mu do-gaja to, da se mu v testisih zanejo mnoiti celice, ki bodo neko osnova za spermije. To so t.i. Sartolijeve - 19 -


- 20 -

celice. V tej toki (v oknu B) se pa razvijajo celice, ki bodo neko dajale moki spolni hormon ko bo ta fantek dozorel v mokega, da bo dobil sekundarne moke znake, da bo lep dedec, moan, kosmat in bo imel orng moan glas, kot se spodobi za mokega. So pa to Leydigove celice, ki dajejo testosteron moki spolni hormon, kot sekundarni spolni znak. e je v tem oknu mati intoksicirana, ali pa e se v tem trenutku sproa strup iz njenega telesa v otroka, ki ga nosi, ta fantek ne bo imel dovolj Sartolijevih celic in ne bo imel spermijev ne bo mogel, ko bo zrasel, oploditi enske partnerke. e je enska toksicirana v obdobju B, v razvojnem oknu, ko se pri fantiu, ki ga nosi, razvijajo Leydigove celi-ce, ki bodo dale bodoi testosteron temu mokemu, ko bo rastel, ta ne bo razvil sekundarnih spolnih znakov ne bo ravno ta pravemu fantu podoben: vitek, visok, bolj enskih ozkih ramen, slabe muskulature, visok[ega] glas[u] sekundarni spolni znaki ne bodo timali. In potem pride do teh razvojnih pokodb, kot je hipospadija ali kriptorhizem. Kriptorhizem je nespuen testis (en ali dva), hipospadija pa je to, da se uretra (tam ko fantki lulajo na koncu lulka) pomakne do korena. In to pa mora kirurg zaiti in premakniti, skratka ena serija zoprnih operacij je, ki zelo prizadenejo fanta niso zahtevne, ampak zoprno je. Da se popraviti, ampak lahko zelo vpliva na tega bodoega mokega. No, to je ta prvi kompleks testikularnih disgeneznih sindromov. Drugi je sperm count. To smo pa e videli, sem [e] prej rekel: evropski povpreni mlad moki ima 50% manj spermijev kot so jih imeli njegovi oetje. To pomeni: oplodilna sposobnost mokih radikalno pada! Tukaj je e en zanimiv, izjemno zanimiv psiholoki/psihosocialni moment, ki ga bom pojasnil. O njem je zelo veliko pisal Botjan M. Zupani, sodnik Evropskega sodia za lovekove pravice in vam priporoam, da preberete njegov esej O kvaliteti ivljenja. Jaz bom samo povzel neke stvari od njega. Padec tevila spermijev ne pomeni samo manje oplodilne sposobnosti, ampak zaradi padca Leydigovih celic, tudi manji testosteron v krvi, to pomeni, da so dedci manj dedci v vseh pogledih. Na prvi pogled in po ve-denju. In e bomo danes zlimali percepcijo drube, a ne o tem se bomo malo posebej pogovorili, ne pre-dolgo, ta tema ni ravno v kontekstu, ampak je dobro, da o njej nekaj vemo bomo videli, da se s sodobnim mokim nekaj hudo narobe dogaja. Bolj ko so mladi, huje so prizadeti, kajti bolj so bili podvreni (skozi ta razvojna okna) toksinom. Zakaj je pa ta obutljivost otrok tako visoka? Poglejte, zadeva je isto enostavna. Predpostavimo, da ima-mo mamo, mamico, ki ima 64 kg (zdaj bom lepe tevilke povedal, da se laje deli) in da spije na dan 2 litra vode. Njen otrok ima pa recimo 8 kg (pa ga e doji in na meji dojenja je) in potrebuje recimo 1 liter vode na dan. e gledamo ta razmerja, imamo 8 proti 2, oziroma 1 proti 4. Skratka, mali otroek, ki ga mati doji, je 4-krat bolj obutljiv na strupe kot njegova mama na enoto svoje tee! Per: e pije onesnaeno vodo? Komat: e zdaj mama in on pijeta isto vodo ali isti sok, bo ta mali otrok dobil 4-krat ve strupa na enoto tee, kot njegova mama. O tem nihe ne govori v tej drubi, vendar je bistveno, da to veste. S tem da mali otroci nimajo razvitega imunskega sistema tako kot ga imamo odrasli. Tisto, kar je najbolj po-membno: nimajo razvite hematoencefalne bariere, ki uva [in louje] mogane od krvi. Nai mogani so zaviti kot v nek varen ovoj, ki prepreuje, da kri komunicira direktno z moganskim tkivom. Kri pa, jasno, raztaplja vse ivo, kar iz revesja dobi in kroi po telesu z vsem tem tudi [tisto,] kar recimo jetra ne uspejo ven potegniti in razstrupiti. Jetra niso vsemogona. Zato imajo mogani posebno zaito (pri odraslem love-ku) s to bariero, ki prepreuje, da bi kri direktno komunicirala z moganskimi celicami. Te otrok nima [popol-noma razvite]. To se pravi, da ni faktor samo 4-krat bolj, ampak e precej vekrat e gledamo poteno. To ne pozabite: ko se borimo za isto vodo, se borimo predvsem za male otroke! Za tiste, ki jih matere nosijo, ki jih matere dojijo in za tiste, ki kasirajo 4-krat ve [strupov] kot odrasli, pa nimajo nobene pravice, ker ne znajo govoriti. In ne znajo enega politika nekam poslat mi ga lahko, hvalabogu.


nazaj na kazalo

6 Kako se lahko zavarujemo pred strupi? Per: Mimogrede bi e povedal ... Mislim, s to nao civilno pobudo za isto pitno vodo je seznanjeno tudi Evropsko sodie za lovekove pravice in se doloeni ukrepi izvajajo. Mislim, da ko bomo vstopili v Evropsko unijo, da bodo te zadeve veliko bolj zaostrene, kot so sedaj. Komat: Ja, saj, mislim, da je edina stvar, ki se je naa politika boji, Evropska unija hvalabogu, da se je boji in hvalabogu, da gremo noter, kajti tam imamo mi vsaj evropska sodia, ki takoj odreagirajo. Jaz bi samo pove-dal primer Socke lahko povem ne? primer te vasice v Savinjski dolini, kjer smo teko borbo bili in jo e. Vam povem kot primer, kaj se dogaja zaradi totalne ignorance oblasti in kaj se bo dogajalo naprej, zaradi tega, ker imajo sedaj ljudje tega poln kufer. Ker se bodo uprli in ker iejo pravico na Evropskem sodiu in jo bodo dobili. Zgodba Socke je takale: si predstavljate malo vasico, ki je zaprta s treh strani s precej strmimi hribi, skratka en tak ep? Znotraj te vasice ivi 220 ljudi in hmelj, ki ga [tam] gojijo, sega do oken. In ta hmelj kropijo 30-krat na leto in to so kropili 30 let. In so venomer ljudem zagotavljali, da je vse OK, da je vse pod kontrolo, da je vse varno, da so kropiva popolnoma nenevarna in tralala in tralala, obladi, oblada dokler ni enkrat upnik govoril z lokalnim zdravnikom in sta ugotovila, da je pa v njihovi mali vasici 33% vseh smrti zaradi karcinoma (to je najhitreja in najhuja oblika raka). Slovensko povpreje umrlih je pa okrog 20% ampak ne zaradi karcinoma, zaradi raka! [Za] karcinom sem rekel, da je posebna oblika raka, ki je najhitreja. Vidimo, da je tule najmanj 13% poveana umrljivost zaradi najhuje oblike raka v tej mali vasici. In mene so takrat klicali in sta mi upnik in zdravnik kot osveena loveka dala [dokumentacijo], potem ko so vse instrumente pritob izkoristili, vse in-pekcije, vse ... Prosili [so in] modelovali ... [Odgovor se je vedno glasil:] Ne, vse je v redu, vse je OK, kaj se pa greste, tra-la-la-la-la ... in tako naprej. Smo pa to [potem] dali v televizijski film [kot serijo tirih nadaljevanj], ki se sedaj vrti po Sloveniji in smo usodo te vasice prikazali v enem filmu in tudi te izjave so bile noter. No in potem so dali spisek strupov in takoj mi je en strup v oi padel in to je bil dikofol, hormonski motilec prvega reda, ki so ga uporabljali za kropljenje hmelja proti eni prici. No, to so ga polivali kakor je komu ustrezalo ... Ampak tale dikofol je naredil eno najvejih ekolokih katastrof na Floridi. e ste kje ujeli in kaken film gledali o tisti katastrofi aligatorjev v jezeru Apopka, ko se je leta 1980 prekucnil mali kamionek s tem strupom v eno veliko floridsko jezero in je tam v nekaj urah poginila veina vseh krokodilov. ez dve leti so se pa krokodili preselili iz drugih movirij (poasi so zapolnili to vrzel), ampak tisto, kar se je pa rojevalo, je pa bilo brez testisov, brez penisov. Nastajal je srednji spol krokodilov ne samcev ne samic! Poslualec: To je bilo pred pol leta na avstrijski televiziji.

Komat: Ti dokumentarci se vrtijo, jaz sem [ga] na Discoveryju gledal ... No, ampak znanost je potrebovala 10 let, da je povezala, kaj se s krokodili dogaja ... Da je tisto, kar je sploh samcev rojenih [le malo] samcu podob-nega recimo struktura je bila taka, da je bilo priblino 80% samic, okrog 5% je bilo tisto priblino samcu podobnega, ostalih 15% je pa bil srednji spol ne ti, ne mi. Kar nekaj je tam bilo. No in potem so [to] povezali, zaeli so to meriti in ugotovili, da je bil v bistvu v ozadju dikofol.

Da se vrnem: v Socki je bil dikofol uporabljen na ljudeh! In ta dikofol imajo v maobnem tkivu, verjemite mi vsi ljudje, ki tam ivijo. In ko smo mi ta problem odprli na televiziji, je bila cela polemika in je dravna se- - 21 -


- 22 -

kretarka na treh straneh uradne izjave rekla: Incidenca raka je pa tam isto taka kot je drugje po Sloveniji, sploh ga ni ve. Samo incidenca raka pomeni tevilo novo odkritih na 100.000 prebivalcev v enem letu, ne pa umrljivost zaradi raka na 100 umrlih. Totalna manipulacija, zaradi katere bi moral minister takoj leteti. In cela njegova ekipa. V zahodni demokraciji bi leteli vsi zaradi tega zaradi takne lai. Jaz sem poklical na pomo Evropsko sodie, ki je interveniralo in [minister] Keber je dobil pismo, da bo imel orng sranje v Bruslju. No, zdaj ekipa raziskuje Socko. Konec marca [2004] naj bi bilo [izdelano] poroilo. Tono vem, da e orng vicajo kako bi napisali, da je vse OK da [tam] sploh ni ni. No, zdaj me ful zani-ma, kaj si bodo zdaj spet izmislili, kajti mi gremo tokrat res do konca. Tokrat gremo do Evropskega sodia za lovekove pravice in to s podpisi teh ljudi iz te vasi.6 (Aplavz publike.) Kajti tu se kri osnovna pravica loveka do ne, ne bom zdaj govoril do zdravega okolja, to je v ustavi nihe nima pravice ustvarjati dobiek na raun tega, da uniuje zdravje ljudi. Nihe! To je okoljska pravinost kot temeljno pravno naelo mednarodnih odnosov. In e v Sloveniji tega ne znajo, jih bomo pa mi nauili. Ne rabimo take oblasti, ki tega ne zna. Mi rabimo oblast, ki spotuje lovekove pravice. Ne oblast, ki spotuje svoj toelj. Zato smo tu. Tukaj bi rad e nekaj povedal okrog Socke da so bila tam huda izsiljevanja nad ljudmi, da so jim grozili, da ne bodo dobili vrnjene zemlje, povsod so jim nagajali ... e ne bi tega doivel, kako so jih hoteli utiati, potem ... Mislim, da lahko posnamemo celoveerni film v stilu Erin Brokovich, e ste gledali ta film o tej po-gumni ameriki enski, ki je preko prebivalcev iztoila eno korporacijo, ki je zastrupljala ljudi. No, skratka, v Socki se bo nova Slovenija pisala in tu bomo li res do konca. Zakaj? Zato, ker recimo najnoveji eksperi-menti govorijo: Dr. Hayes z Berkeley University iz Amerike, ki je eden vodilnih strokovnjakov za hormonske disruptorje na svetu (jasno, ker je prej delal za eno korporacijo, pa se je skregal in el ven tako, da veliko ve) je delal poskuse na abah (abe so izjemen indikator, tako kot ribe) pri koncentraciji 0,1 mikrogramov na liter, ki je e dopustna. e mi damo abji mrest v tako vodo pa se iz mresta zleejo paglavci, pa potem abe in tako naprej dobimo 85% samic, 5% nekaj mokim podobnega, ki tudi ne znajo orng kvakati, ker imajo vse nekam zakrnelo, pa 15% hermafroditov (dvospolnikov). Ista zgodba! In to pri dopustni dozi! Ker pri abi isti hormoni (popolnoma isti) regulirajo cel ciklus kot pri loveku, verjemite, da se z nami isto do-gaja, samo na dalji rok! aba zraste v enem letu do spolne zrelosti, mi rabimo pa tri generacije na sto let. Zato pri nas bioloka ura bolj poasi tik-taka in bomo kasneje kasirali resnico oziroma posledice. Tako da je zade-va s temi hormoni zelo podobna. Kako se [tem strupom] izogniti? Teko, kar se tie teh industrijskih [strupov] kot so PCB in dioksini. Dioksine vsi delamo, a ne ne kurite plastike! Katerokoli ganje plastike ali vrek ali karkoli [drugega plastinega] v peeh ali na vrtovih kot odpadek to nenehno sproa dioksine, zelo veliko jih sproa in teh dioksinov ne uni-i nobena bakterija. To kroi ... Skratka, poskuajte to plastiko nekam likvidirati brez zaiganja. To je najve, kar lahko storite pri dioksinih ... Poslualec: Vsak drug kmet v Prekmurju kuri plastiko spomladi in jeseni! Komat: Vem, to je na alost tako. Mislim, da bodo tudi tu kmalu sankcije, ker v Evropi se tega niti pod razno ne sme. Poslualec: Ne samo kmetje tudi vsi drugi [delajo enako] ... 6 Komatov zadnji komentar (z dne 6. avgusta 2007) glede dogajanja v Socki: V Socki so zastraili in sprli ljudi med seboj. Zastraili s tem, da ne bodo dobili vrnjene zemlje, ki so jim jo v 60tih letih vzeli za pridelavo hmelja in sprli z intrigo, da so lokalni aktivisti zgolj pekulanti z zemljii, ki ele razvrednoteno kontaminirano zemljo pokupiti in kasneje drago prodati. Zaradi tega nismo uspeli izpeljati t.i. Class Action (kolektivno tobo). So pa sedaj poskoili v Vojniku, kjer ljudje ravno tako obolevajo in imam tam to jesen predavanje.


- 23 -

Komat: Pri PCB-jih je tvegano predvsem to olje iz transformatorjev in tako naprej. Ampak bolj bi govoril o tej generalni liniji, a ne. Skratka, im manj mastnega mesa neznanega porekla! Poskuajte dobiti meso, [za katerega] veste, od kod prihaja. Hoem rei, da je to maoba neznanega porekla vse tri poti, o katerih sem prej govoril) so noter: [bioaku-mulacija], biokoncentracija, biomagnifikacija, ribe so delikatne vam reem, cel Traki zaliv je sporen, tam reka Pad priteka noter, tam je totalna svinjarija severne Italije. Kupujte ribe z juga dol! Pa ne delam nobene reklame zdaj, govorim o zdravju ljudi! koljke so ogromen biomagnifikator koljke, a ne? V Mytilusu, tej rni dagnji (klapavici op. ur.) so nali 600.000-kratno koncentracijo PCB-ja, kot je bila v okoljni vodi. koljka nenehno filtrira vodo ... Skratka, en kup te hrane je ... Pianci s farm? Bog pomagaj, beite od njih! Skratka, veliko lahko storimo sami zase. Jaz sem prej povedal kako strupi vstopajo preko teh treh poti in si lahko vsak sam predstavlja, kje so [vsebovani]. V maobah ivalskega izvora so najbolj nabiti skupaj ... Poslualec: Kaj pa v rastlinski hrani? Komat: Ne, v rastlinah jih je v povpreju vsaj 10-krat manj kot v ivalih. Najmanj 10-krat manj v vsaki rastlini! Poslualec: Potem bi morali vsi delati reklamo za vegetarijanstvo? Komat: No saj, mislim, ... jaz podpiram vegetarijance zato, ker enostavno, e bi bili vsi vegetarijanci, bi imeli tako obilje hrane, da bi bilo noro na svetu, ker 10-krat manj njiv bi rabili za prehranjevanje ljudi kot danes. Faktor 10. Kot sem rekel, a ne? Biomasa faktor 10 gor, od krave do mesojedca imamo 10-krat ve[jo porabo]. Skratka, da lovek preivi eno svojo kilo, rabi 10 kg kravjega mesa, ena kila kravjega mesa rabi 10 kg travinja, da eno kilo vzdruje. Vedno je faktor 10. e bi bili vsi vegetarijanci, imamo 10-krat ve hrane na svetu, kot je [imamo] danes. Tako mimogrede ... to isto ekoloko [gledano] ... Tu lahko marsikaj storimo, ne? Mi smo zdaj zaeli s skupino enskih novinark (prav enske, ker so malo bolj senzibilne) vseslovensko akcijo keminega varstva ensk kemine karantene. Ne da zdaj ensko zapre-mo v eno kletko, pa da ne sme ni jesti, ampak gre za program osveanja ensk v dobi rodnosti, kako naj pa-zijo nase, da se ne bodo kontaminirale, ko elijo rojevati otroke. Ampak ne, da se ona spomni: Jaz bi pa to leto otroka imela, kaj pa zdaj? ampak gre za ivljenjski nauk, kako uvati telo, da ne bo obremenjeno s temi strupi da ne bo otrok obremenjen. e enkrat ponavljam, kajti mi imamo lahko tudi enska ima lahko v svojem telesu 10-milijonkratno koncentracijo PCB-ja, pa ji ne bo ni! Ona bo zdrava! Kot sem vam prej govoril, da strup deluje v najmanji koncentraciji ve kot ga je, manj deluje. Ko je pa isto malo strupa (ko se [ga] malo sproa v kri preko placente v fetus), je pa totalna tragedija na plodu. O tem govorim, to je tisto, kar je pomembno, da vemo, a ne? Toliko okrog hormonskih motilcev.


nazaj na kazalo

7 E-ji (aditivi ali dodatki v hrani) Komat: Jaz bi preel na E-je (to so t.i. dodatki hrani, ki jih mora proizvajalec ivila po zakonu na svojem izdelku ustrezno oznaiti op. ur.). Potem imamo e transgeno hrano, tako da e bomo nekaj asa [tu]. Potem pa e kakna vpraanja. Glejte, pri E-jih je zgodba takale: E-ji so posledica tega, ker se mi obnaamo kot opice, ne? (Smeh publike.) Bodimo poteni, ne? Mi smo potomci primatov in mi izbiramo po barvah. In to trgovci ful dobro vedo in e greste v katerikoli mega, super, giga market, je vse razsvetljeno s posebnimi arnicami. Bodite pozorni posebej tam, kjer so prehrambeni oddelki: zelenjava, meso ... ne vem, karkoli ... [To so] posebej pri ekstra pro-izvajalcih v Tajvanu nabavljene arnice, ki imajo poseben spekter, ki drai tono tisti del nae [oesne] mreni-ce, ki nas [vzpodbudi]: Tisto bomo pa takoj kupili! Ker je [pa] tako lepo pobarvano, a ne? Mi smo res opice po percepciji brez zamere, ne se sedaj poutiti [za njihovega] potomca pa imeti domotoje po kaknih vejah gor ampak mi [res] izbiramo z omi. Tako kot opica na onem drevesu tono vidi, kateri plod bo zdajle za pojesti, a se splaa na ono drevo ali ne samo po barvi. Mi ravno tako v marketu zbiramo po barvah, a ne? In to trgovci dobro vedo in nam to trihajo. Seveda tudi z umetnimi aditivi. To so umetne barve. Velika veina mesa je umetno obarvanega, da je bolj zapeljivo za videti. Zelenjava in sadje sta [osvetlje-na] s posebnimi arnicami, ki tono tisto fluorescirajo, kar nas srno gane in zane [srce] tik-takati in tako naprej. Skratka, e gledamo zdaj glavne skupine [aditivov], bi jaz vsakemu priporoal generalno [e] v tartu, bom po-tem na koncu ponovil: ko kupujete hrano, jo kupujte z okusom ter vonjem in ne z omi. Dajte poskusite enkrat ... Jaz sem poskusil to narediti z mojimi otroki. Vzel sem pet vrst jabolk, sem jih dal na mizo pet jabkov pa sem jima zavezal oi in sem rekel: Zdaj pa povohajta, pa ugriznita in povejta, katero je najbolje ... Ne boste verjeli: ta najbolj pikasto, tisto iz zadnjega sadovnjaka, ne vem s katerega hriba, ki ga drugae mulc ne bi [niti] pogledal: Uuu, ta je super! No in ko sem mu odvezal oi: Ja to je pa nemogoe, saj oni je pa lepi! e nas zapeljejo oi, pozabimo na najbolja utila, kar nam jih je narava dala pri hrani: vonj in okus. Dajte sami poskusite. Zamiite in ugriznite eno domae jabolko iz visokodebelnega sadovnjaka, ki je e vso pikasto in ne vem kako krlupasto pa povohajte kaken vonj ima to jabolko. Pa vam cela soba po dveh jabkih dii. [Potem pa] dajte en jonagold s farme [poskusiti], ki je 22-krat kropljen a ne, ista plastika, kot da bi dve leti pobarvan plastik fantastik jedli. Samo e vidimo, mi pozabimo vohati in okuati. In to je prva pot k osveanju, to da zanemo nazaj hrano izbirati z vonjem in okusom ne da samo gledamo, kako je mavrina, a ne? Skratka, vsa teorija teh umetnih sladil, ni narejena za nao dobrobit to pozabimo! Narejena je zato, da trgo-vec imve proda, da hrana im kasneje propade in da dlje zdri na policah, da je im bolj sladka, da im bolj dii. Vse je umetno narejeno. Ti E-ji so narejeni po skupinah in sicer imamo: E 100 do E 181 so barvila,

E 200 do E 290 so konzervansi, E 296 do E 385 so antioksidanti, - 24 -


- 25 -

E 400 do E 495 so emulgatorji, E 500 do E 585 so proti zgoevanju, E 620 do E 640 so umetne arome, E 900 do E 1520 so pa sladila (teh je zelo veliko) in imamo tudi neklasificirane dodatke. Gremo po vrsti: prva skupina, sem e govoril, so umetne barve. Vse mogoe barve se dodajajo, zaradi tega naega opijega nagona po izbiranju barv. Konzervansi so jasni da se hrana im kasneje pokvari. Ve ne bom razlagal, ker je brez veze. Antioksidanti so tisti, ki delujejo bolj kemino na doloene aktivne molekule, da zaustavijo oksidacijo. Saj vsi vemo, kaj oksidacija pomeni: e jabolko nastrgamo, [le-to] porjavi, a ne, to je tipina oksidacija v gospodinjst-vu. Skratka, vsaka vezava kisika pomeni oksidacijo in hiter razkroj, zato so te kemikalije, ki zaustavijo oksida-cijo t.i. antioksidanti. Potem imamo emulgatorje, ki drijo neko emulzijo, ki prepreuje, da bi se ta hrana zbila, zapakirala, stolk-la skupaj v neko zbito, trdno maso. [Sledijo antikoagulanti, to so aditivi] proti zgoevanju. In potem jasno, umetne arome, da nam e bolj zapeljivo dii, a ne? Tako, kot tudi kozmetika recimo ... Mimogrede mene pri kozmetiki nekaj neskonno zabava: najprej nam tovarne prodajajo strano dobra mi-la, da si vse te svoje vonjave speremo dol, a ne, da smo isto sterilni, potem pa nam ista kozmetika prodaja, da se spet nadiavimo nazaj. Ampak tisto, s im se nadiavimo nazaj, je tisto, kar smo prej sprali. To je ful dober posel, a ne? In zato, e vi gledate reklame po televiziji, imate samo pralne prake in kozmetiko, saj ste e ugotovili, koliko je tega, a ne? V vseh [TV] pavzah imate [veinoma] samo ti dve reklami. Ampak ne pozabite, da je loveki vonj tisti jaz zdaj ne zagovarjam umazanega, previcanega dedca, ki smrdi e po piru zraven ali ene enske, ki se tri dni ni umila ampak zagovarjam, da je tisto, kar najbolj privlai loveka do loveka naravni vonj tega loveka. Zdaj pa hudia, e se opere do sterilnosti, pa gor [da] spet isto ... Ker oni prav iz tega naega znoja delajo diave nazaj, a ne ful dober keft7! Jaz sem e prej rekel, da drug keft je pa tisti, da te z levo roko zastruplja, z desno pa zdravi. Pa je spet dvojni keft. No, pri genski tehnologiji bomo pa ugotovili, da je e tretji keft. Ko sem zdaj e govoril o aromah: pri hrani je isto jaz sem vam prej omenil jabolko iz domaega, vakega sadovnjaka, tista stara sorta [kot so] moancelj, bobovec ima tak vonj, da vam celo stanovanje dii po treh jabolkih, ne? Eno plantano vam prinaa vonj po smrti, ker je 22-krat kropljeno plus [da] nobenega vonja nima. Zdaj e ta jabolka predelajo v ne vem kaken sok, potem je jasno, da nima vonja, potem pa dodajo kemijo, da odiavijo. To so sedaj te umetne arome. Jasno, s sladili je pa druga fora no, to je posebna zgodba. Hm, [to ne more biti] res, a ne ...! Zdaj, paradoks sladil je v tem, da naj bi ta cuker, ki je sedaj taka groza in strah, ta sladkor na in sladkorna, a ne holesterolhisterija jaz temu pravim zdaj sta [tu] dve prevari, ki se jima boste lahko malo nareali holesterol ni vzrok obolenj, ampak je posledica. In ko boste vsi dojeli, da farmacija in industrija hrane fantastino sluita, ker sta ljudi nategnili sto na uro ker [ti] mislijo, da holesterol povzroa bolezni. Sploh ni res! Holesterol je posledica enega sranja, ki ga nekdo kasira ampak holesterol ne sproa kardiovaskularnih obolenj, ker se sploh ne nalaga v ilah! To je paradoks, to je ena najvejih prevar, ki jih farmacija dela. e gledamo mi loveko arterijo histoloko imamo tri sloje: [prvi] je notranji (endo) sloj, [drugi] je cirkularni sloj muskulature (miija) in potem imamo e [tretji,] zunanji sloj. Skratka, tri sloje ene povprene arterije imamo, tu v sredi je pa luknja, kjer tee kri. In zdaj pravijo farmacevti: Ja, zdaj pa tale holesterol tukaj pride, a ne in se on tu naloi in zapre to luknjo in potem

7 Posel.


- 26 -

imamo mi infarkt. E-e, holesterol se tu sploh ne nalaga. Holesterol se nalaga v srednjem sloju in sploh ni ne vpliva na tisti volumen notri. Katerikoli histoloki prerez ile gledate, ne boste nikjer nali holesterola v sredi-ni. Ne, ni ga! Samo da povpreen dravljan, mean in Slovenec nima dostopa do histolokih preparatov in mikroskopa, zato naj bi verjeli, da je to res tako.8 e bolj zabavno: holesterol je prekurzor (predstopnja) vseh spolnih hormonov loveka! Kajti iz njega iz-virajo enski in moki spolni hormoni in tisti, ki si bo holesterol jemal s hrane dol, bo manj babnica in manj dedec, vam kar povem ... (Muzanje.) Poslualec: Samo imamo pozitivnega in negativnega, a ne? Komat: No, jaz govorim o negativnem, ampak ta je tako ali tako veinski. Oni [drugi] je marginalen. No skrat-ka, holesterol je predstopnja (prekurzor) vseh spolnih hormonov, sem vse povedal s tem. In tudi e ga mi iz hrane ven dajemo, bomo res malo manj babnice in majkeno manj dedci, ampak ga bo tudi telo [samo] na-redilo, ker ga mora narediti. Ker nekaj nam ne povejo ti veliki prodajalci fantazij, a ne: [in sicer] da nae telo v metabolizmu vso hrano razgradi na osnovne zidake tako kot otrok, ki ima lego kocke vse razstavljene na kockice, potem pa s tega dela hio, cerkev, avto, ladjo, karkoli eli ... Tako nae telo vse to, kar pojmo, razsta-vi na osnovne elemente, ki ga potem resintetizira v karkoli telo rabi. Sploh ni problema, [tudi] e mi holesterol isto prenehamo jesti, telo ga bo e toliko naredilo, kot je minimum potrebno ker ga mora! Tako naa kemi-ja deluje ... No, toliko o holesterolu, ko smo ravno pri teh arovnijah. Druga zgodba so pa sladila, je pa sladkor. Veste, z vsem spotovanjem do tistega, ki ima sladkorno bolezen, ampak sladkorna bolezen je posledica prenar-tosti. Preve hrane [imamo], preve se j, kajti v obdobju svetovne katastrofalne lakote, bi tisti, ki imajo danes sladkorno obolenje preiveli, ostali bi pa li pa-pa. Kajti, to je aktiviran gen za obdobje strahotne lakote. To so pa zdravniki ugotovili ta pravi dohtarji mislim, ne ti farmacevtski, ampak oni, ki nekaj vagajo pri Aboriginih v Avstraliji, kajti bilo je okantno, da Aborigini, ko jih da v eno velemesto in zanejo veliko ham-burgerjev in ipsov ter [drugo podobno hitro fast food hrano] jesti, kar naenkrat vsi Aborigini dobijo sladkorno bolezen. Zakaj pa [ravno] Aborigini? Zakaj oni [zbolevajo] 100%, en Avstralec pa ne? No in je el ta angleki zdravnik prouevat te populacije in je ugotovil nekaj okantnega: da imajo Aborigini izjemno aktiven in ohranjen gen za to, da e pride njihova populacija v obdobje izjemne lakote in pomanjkanja hrane, potem ta gen aktivira poseben metabolizem, ki iztisne iz telesa zadnje rezerve sladkorja. Da telo preivi e morda pet dni dlje kot bi obiajno. e damo zdaj Aborigina v [fast food] restavracijo, se bo vsedel in bo pojedel tri velike hamburgerje in bo zelo hitro dobil sladkorno bolezen. Jasno, ker ima non-stop motivirano ekspresijo sladkorja za obdobje lakote.

8 O holesterolu in procesu ateroskleroze smo za strokovno razlago povpraali mariborskega zdravnika dr. Dejana Kupnika: e precej dolgo se ve, da proces ateroskleroze poenostavljeno poteka priblino takole: zaradi turbulentnega toka krvi ali drugih dejavnikov se predvsem na zavitih delih arterij pokoduje plast celic, ki pokrivajo notranji del ilne stene (in loujejo kri od preostale stene ile) ali pride samo do disfunkcije teh endotelnih celic. Skozi slabo funkcionalno oziroma pokodovano prvo celino plast ile (torej skozi endotelij) zano v steno ile prodirati krvne celice monociti in v nadaljevanju tudi sestavine krvne plazme (med njimi seveda tudi maobni partikli, od katerih je posebej nevaren LDL holesterol). Monociti se skupaj s temi sestavinami locirajo v predelu ilne stene, ki mu reemo tunika intima (to je predel ilne stene takoj za prej omenjeno plastjo endotelnih celic). Po nizu dogodkov zanejo monociti, ki se jim sedaj, ko so v steni ile ree makrofagi, sproati tevilne snovi, ki privabljajo tudi gladkomiine celice iz srednje plasti ile, tako da gladkomiine celice sedaj potujejo v tuniko intimo. Gladkomiine celice in monociti kopiijo maobo in jo predelujejo. Postopno po ponovnem nizu tevilnih keminih preobrazb in po razpadu prej omenjenih celic s sproanjem predelanih maob, nastane kaasta kepica, obdana z vezivno kapico aterom. V tej spremembi se kopii tudi vezivo. Vse to se ne dogaja v sredini ile, marve v prvi plasti ilne stene takoj za endotelnimi celicami. Seveda so pri tem prizadeti tudi drugi deli ilne stene. Te spremembe z leti rastejo in na koncu lahko popolnoma zaprejo ilno svetlino. Zgornji vezivni del te aterosklerotine spremembe, ki moli v ilno svetlino, lahko poi, na tej poki se takoj zanejo zlepljati trombociti in nastaja krvni strdek, ki lahko ilno svetlino popolnoma zapre. e se to zgodi v srnih ilah, pride do razvoja srnega infarkta. Torej se aterosklerotini proces zane s slabo funkcijo ali pokodbo endotelnih celic, v intimi (prvi plasti ilne stene za endotelnimi celicami) pa se prine razvijati ateromska leha, ki raste, z leti e sega v svetlino ile, najhuja zapleta pa sta, da leha bodisi poi in nastane na njej krvni strdek, ki vodi v infarkt prizadetega organa, ali pa da se zaradi lehe ilna stena razsloji.


- 27 -

[Najbolje bo,] e bomo sladkorno [bolezen] razumeli tako, da je tukaj (po francosko) najbolji recept: manj ri ampak to na dolgi rok ... Kajti, ko se okvarijo [Langerhansovi] otoki v pankreasu9, potem je zadeva e hudo napredovala, ker e pride do pokodb organov zaradi sladkorja. Ampak govorim, [da je] generalna pre-ventiva za dobro zdravje to, da [je bil] lovek, ki je bil v svoji zgodovini evolucije, dolgi 6 do 7 milijonov let, ve ali manj laen. Nai predniki so bili v glavnem lani! Ampak so bili zelo veseli ljudje. Mi smo pa zelo narti in zelo kisli ter teni in to je verjetno napaka [in vzrok], da tako obolevamo.

Ker [nai] predniki ... to so bila velika obdobja pomanjkanja, to je bila lakota, to je bila ledena doba, ko je bilo teko vsako kilo plena ujeti. Le najbolj sposobni so lahko prili do hrane. Skratka, v nekih izjemno tekih evolucijskih okoliinah je loveka vrsta nastala. In je preivela zato, ker so skupine sodelovale! Ljudje so sodelovali v malih skupinah, kjer so bili popolnoma solidarni eden do drugega.10 Ne tako kot danes, ko ivimo v kapitalistinem raju konkurence. Eden drugemu po glavi. e bi lovetvo takrat tako ivelo, nas danes ne bi bilo ve. Kajti, nas je ustvarila simbioza, ne pa kompeticija. In nas je ustvarila lakota (in pomanjkanje), ne pa nartost. Tako, da se nam neke stvari bioloko maujejo, ki so nam neko bile dane v evolucijsko zibelko, da bi laje preiveli. Zdaj pa da se vrnemo na aditive: si kdo eli napisati spisek najbolj nevarnih? Jaz moram rei, da je to neko izlo v Nedelu, no in moram povedati, da sem bil zelo vesel, da je veliko [ljudi] potem [glede] na ta listek izbiralo hrano. Kajti tu sem se res potrudil in je preverjeno potegnjeno iz raziskav.

Ta prva skupina so barvila jasno da umetna, ne naravna. Tista, ki bodo napisana bodo samo nevarna. e kdo eli kakne posebne razlage o nevarnih barvilih, bom lahko e povedal: E 102, E 110, E 122, E 123, E 127, E 131, E 132, ... No, to zdaj ni loto ... (Smeh publike.) Tu ne bo nagrade, tu gre bolj za zdravje. Se po-utim, kot da bi iz bobna vlekel ... E 133, E 142, E 150. Kar nekaj jih je, ne? E 151, E 153, E 154, E 171 in E 173. To so nevarni iz skupine barvil. Zdaj imamo drugo skupino, to so konzervansi. No, teh je e manj: E 210, E 220, E 223, E 232, E 249, E 250, E 284 in E 285. To so tvegani konzervansi. Tretja skupina so antioksidanti, ampak ne oni, [ki jih priporoajo] proti raku. To so antioksidanti za hrano, ne za nas to moramo razumeti. Antioksidanti so pa: E 308, E 310, E 311, E 312, E 320, E 321. etrta skupina so emulgatorji, so trije: E 407, E 472, E 473. Peta skupina so sredstva proti zgoevanju hrane, to je skupina 500. Imamo pa: E 512 in E 553. V skupini est so umetne arome: E 620, E 621, E 622 in E 626.

Zadnja skupina so pa sladila. Tu bodite pozorni na tisti aspartam, pazite, ker je izjemno nevaren, stran ga vr-ite, ker je v Ameriki totalna akcija, mislim da je e preko 4 milijone ljudi aktiviranih, a ga amerika industrija ne spravi ven, ampak gora dokazov je, da je izjemno nevarna snov. Tako, da kjerkoli ga vidite, samo vstran z njim, ker je obup. [Nevarna] sladila so pa sledea: E 942, E 950, E 951, E 952 in E 954. No, zdaj smo kona-li. To so zdaj vsa ta nevarna [sladila]. Poslualec: Od kod so te tevilke? Kaj te tevilke pomenijo? Komat: e boste vzeli eno steklenico, ko kupujete recimo sok, imate na nalepki gor [navedeno,] kateri E-ji so noter [vsebovani]. Pa pie recimo: E 310, E 222. Razumete? [Poglejte] embalao. Per: To je izredno vano za male otroke, oz. za mamice z malimi otroki. Da jih ne bodo sluajno futrale recimo s kaknimi sokovi in s takimi [ivili], kjer so ta sladila oz. ti dodatki noter. Poslualec: Je res, da vija kot je tevilka, da so [dodatki] vedno bolj nevarni? Komat: Ne, ne. To je v bistvu vrstni red, kako so skupine grupirane. 9 Trebuni slinavki. 10 Zelo lep primer takne solidarnosti Slovencev do soloveka smo doiveli ob katastrofalnih poplavah v septembru 2007.

Komat Strupi v Nasi Hrani Oktober 2007

Documents