Knjižne ocene/Book Reviews 289twohomelands.zrc-sazu.si/uploads/articles/1515234992...Knjižne ocene/Book Reviews 289 svetu dr. Petra Venclja. Dobršen del prispevkov je delo tujih

Knjižne ocene/Book Reviews 2 89

svetu dr. Petra Venclja. Dobršen del prispevkov je delo tu jih avtorjev, precej razprav dom ačih avtorjev pa je objavljeno v tujih jez ik ih . Vsi prispevki v s lovenščini so oprem ljeni s povzetki v tujih jez ik ih . Zbornik Soočanje mita in realnosti ob prihodu izseljencev v novo okolje bo povsem dostopen tudi tuji znanstveni javnosti in kot tak zelo koristen ne samo pri seznanjan ju tujine s tem eljn im i vprašanji s lovenskega izseljenstva, am pak tudi pri promociji s lovenske znanosti v tujini.

A n d r e j V o v k o

V e r a K r ž i š n i k - B u k i č , ur., Slovenci v Hrvaški, Inštitut za narodnostna vprašan ja . L jubljana 1995

Nekaj osnovnih značilnosti zbornika S lovenc i v H rva šk i, p red ­stavljenega kot prvo knjigo v sklopu širšega raz iskovalnega projekta Slovenci v prostoru nekdanje Jugoslavije izven Slovenije, bi lahko s is tem atiz ira li v naslednje točke:

Skupina s lovenskih in hrvašk ih avtorjev z urednico dr. Vero K ržišn ik - Bukič je opravila p ionirsko delo, ko s e j e lotila v veliki meri nove in še neobdelane, hkrati pa znanstvenoraziskovalno visoko re le­vantne in nadvse ak tua lne problem atike slovenstva na Hrvaškem.

Z novo polit ično realnostjo , nam reč državno mejo med dvema su­veren im a državam a, Slovenijo in Hrvaško, se je v m arsičem sprem enila d ružbena realnost Slovencev na Hrvaškem. Skupina s trokovnjakov je problem atiko Slovencev zastavila s potrebno raziskovalno širino, z znanstveno natančnostjo in pronicljivostjo ter, ne nazadnje , z visoko stopnjo am bicioznosti in znanstvene radovednosti, pa tudi z dobršno mero krit ičnosti , zlasti kar se tiče postavljanja vprašan j, ki so zaradi svoje občutljive narave in tudi m orebitne kontroverznosti nekako ostala nevprašana.

K om pleksnost, ki jo narekuje raziskovanje e tn ične /narodnostne problem atike, so s trokovnjaki z različnih področij družboslovja zajeli z m u lt id isc ip l inarno naravnanostjo , kar je ena osnovnih značilnosti

290 K njižne ocene/B ook R eview s

zbornika. M ult id isc ip l inarn i pristop se izkaže kot ustrezno in potrebno ana li t ično orodje, ki z zajetjem številn ih aspektov osvetljuje etnično prob lem atiko slovenstva na Hrvaškem in na ta način poudarja tisti zorni kot raz iskovanja , ka te rega cilj je sin teza znanj pri p roučevanju določenega pojava.

Z arad i večje preg lednosti in jasne jše predstav itve zbornika sem se odločila, da vsaj skeletno orišem šest tem atsk ih sklopov, ki so naslovljeni: 1. Projekt, 2. Iz preteklosti v sedanjost, 3. Sociološko-de- m ografsko-geografsk i pristopi, 4. E tnološka, jez ikovna in socia lnopsi­hološka tem atika , 5. Pravno-polito lošk i vidiki in 6. Izkustvena spoznanja.

Uvodom a u redn ica in nosilka projekta dr. Vera K rž išn ik - Bukič predstav lja krovni projekt Slovenci v prostoru nekdanje Jugoslavije iz­ven Slovenije, ki je širši tem atski okvir v tej knjig i obravnavane p ro ­b lem atike Slovenci v Hrvaški. Avtorica nas izčrpno seznanja z m e­todološkim i d ilem am i pri p reučevanju kom pleksno s truk tu r irane etnične problem atike, s problem skim i sklopi ter njim ustreznim i raz iskovaln im i pris top i kot tudi s središčnim i vsebinskim i vprašanji . Poenostavljeno povedano, slovenstvo na H rvaškem je obravnavano v kontekstu dveh izs topajočih sprem enljivk: prva je časovno-prostorska perspek tiva ‘iz preteklosti v sed an jo s t’ in druga konlekstualn i splet odnosov znotraj t r iko tn ika S lovenija /m atična država, Slovenci v Hrvaški in Hrvaška, H rvaška in druge narodne m anjšine v Hrvaški.

Z uvodnim prispevkom V seb insko-m etodo loški v id ik i tem atskega ra ziskovan ja in p ro u čeva n ja S lo ven cev na H rvaškem /v H rvaški je tako kot k ljučna izpostavljena pom em bnost s is tem atiz iran ja na novo p r i­dobljenega znanja v raziskovaln i tem atik i Slovenci na H rvaškem , prav tako pa so nakazani vidiki m ožnega nadaljn jega raziskovanja , pa naj bodo ti teoretsko-m etodološki ali em pirični.

Z godovinska izkaznica Iz preteklosti v sedanjost vsebinsko osvetljuje periodizacijo prisotnosti Slovencev na hrvaškem e tn ičnem ozemlju, kjer pa se slovenski e tn ični e lem ent v določenem delu pojavlja ne samo kot p riseljen , d rugoten ali a lohton, temveč kot izvoren, prvoten, torej avtoh ton etn ičn i element. Drugi tematski sklop tako vsebinsko tvori šest

Knjižne ocene/Book Reviews 291

prispevkov, v ka te r ih avtorji na različne načine osvetljujejo prisotnost s lovenstva ter ozadje njegovega zgodovinskega fo rm iran ja na Hrvaškem.

Darko Darovec s prispevkom P oskus oprede litve p ro b lem a tike n a se ­ljevan ja S lo ven cev m ed D ragonjo in M irno do 17. s to le tja in n jen vp liv na ob liko va n je slo ven ske e tn ične m eje v Istr i p rikazuje glavne smeri nase ljevanja Slovencev, osredotoča pa se predvsem na območje vzhodno od zgorn jih pritokov obeh rek, kam or naj bi segala na jzgodnejša sloven­ska poselitev. Pri analiz i naseljevanja se razen na ustaljene v ire in l i te ­raturo opira tudi na toponom astiko. tipe naselij in d ialektološko podobo pokra jine , kar so kriterij i , ki posredno odgovarjajo o starejši s lovenski poselitvi Istre. Na geografskem območju južno od reke Dragonje do porečja M irne - se Slovenci pojavljajo kot avtohtono prebivalstvo. De­javn ik i istosti med slovensko in hrvaško etničnostjo otežujejo e tn ično razlikovanje med s lovenstvom in hrvatstvom v Istri, vendarle pa d ia lek to loška in l ingvis tična raziskovanja ugotavljajo ločevanje med slovensko in hrvaško etničnostjo kljub veliki jezikovni sorodnosti.

P riso tnost Slovencev v drugih predelih sedanje Hrvaške je v glavnem vezana na obdobje zadnjih dveh stoletij. Agneza Szabo s prispevkom S o c ija ln a struk tu ra S lovenaca u K ra ljev in i H rva tsko j i S la vo n iji izm edu 1880. i 1910. god ine ana liz ira bistvene sociološke karak teris tike , d en i­mo spolno in starostno strukturo, pismenost, religiozno pripadnost, poklicno s truk turo ... ipd. Avtorica ugotavlja precejšnjo te rito ria lno razpršitev s lovenskega prebivalstva na hrvaškem ozemlju, pri čem er je izjema le g lavno mesto Zagreb (leta 1890 je bilo 15,2 % prebivals tva v Zagrebu s s lovenskim m atern im jezikom ). Zgodovinski pregled nada lju ­je M arjan D rnovšek s tem atiko S lovenski izse ljenc i na H rvaškem do 1914, k jer podaja sliko m nožičnega izseljevanja Slovencev na prelom u 20. stoletja, pri čem er je bila H rvaška najpom em bnejša dežela sezonskeem igracije Slovencev pred prvo svetovno vojno. Oba avtorja pa narazličen - a vendarle kom plem entaren - način nakazujeta precejšnjo in- teg r iranost Slovencev v delovno kot tudi širše družbeno življenje.

V prispevku Vere K ržišn ik - Bukič O narodnostnem in ku lturnem sam oorgan iziran ju S lo ven cev na H rvaškem v 20. s to le tju se seznanjam o s stoletjem, v ka te rem je slovenska nac iona lna zavest na jizraziteje

2 92 K njižne ocene/B ook R eview s

izoblikovana, torej z obdobjem najplodnejšega in na jraznovrstnejšega sam oorgan iz iran ja na narodnostn i osnovi. M edsebojno povezovanje Slovencev na H rvaškem je bilo prisotno v raz ličn ih državn ih tvorbah 20. stoletja (od habsburške m onarh ije in jugoslovanskega obdobja vsedo sam ostojne hrvaške države) glede na narodnostno-iden ti te tne kottudi življenjsko eksis tencia lne potrebe, pri čemer je treba poudarit i , daso se Slovenci povezovali izključno na nepolitični osnovi. Najvidnejšiznaki p r iso tnosti Slovencev in njihove ku ltu rne identite te so gotovoprosve tno-ku ltu rna društva.

N asledn ja dva pr ispevka p r ikazuje ta pom em bnost delovanja neka te r ih k l jučn ih slovenskih intelektualcev. Alojz Jem brih podaja p re ­sek zgodovinske povezanosti s lovenskega in h rvaškega naroda skozi ku lturno , književno in jezikoslovno delo deseterice Slovencev v p r i ­spevku P rilog p ro u čavan ju doprinosa dese to rice S lovenaca hrva tskom je z ik o s lo v ju , kn jiževn o sti i ku ltu ri od 16. do 19. s to lje č a , m edtem ko Bogdan K o la r ana liz ira D elo s lovenskih duhovn ikov m ed S lo ven c i v Z a­grebu m ed obem a vojnam a ter na ta način dem onstr ira vlogo s loven­skega duhovništva pri ohran jan ju kon tinu ite te slovenske identitete.

V tre tjem sklopu so p rikazan i štirje prispevki, ki se lotevajo so­ciološke, dem ografske in geografske dim enzije preučevanja.

Najprej je podan sociološki model raziskovanja m anjšin , k a r stori K lin a r na teore tičnem in M ežnaričeva na em piričnem nivoju. V nedo­končanem č lanku R a ziskovan je m anjšin v novih državah: neka j uvodnih pripom b h ko n cep tu a liza c iji Peter K lina r zariše p roblem atiko p reuče­vanja novih m anjšin ter postavlja ključni vprašanji o S lovencih na Hrvaškem , namreč: ali ti so ali niso m anjšina v sociološkem pom enu besede te r ali so Slovenci na H rvaškem sploh skupnost ali ne. Teo­retično gledano je Slovence mogoče obravnavati od povezanih skupnosti do nepovezanih socia ln ih agregatov, od avtohtone do im igran tske manjšine.

Na d rugačen način zaokrožuje razpravo Silva M ežnarič , ki v p r i ­spevku S lo ven c i u H rvatsko j: po d a ci i m odel je d n o g (socio log ijskog) is tra živa n ja poda em pirično bazo teoretskim razm islekom . Na podlagi s ta t is t ičn ih podatkov av torica izrisuje podobo Slovencev na Hrvaškem:

K njižne ocene /B ook R eview s 293

so več inom a urbano prebivalstvo, spolna s truk tura je neuravnana - 2/3 je Slovenk in le 1/3 Slovencev, več ina živi v m ešanih zakonih , imajo re la tivno visoko stopnjo izobrazbe ... itd. Število Slovencev na Hrvaškem s e j e v 20. s toletju vseskozi zm anjševalo, po popisu preb iva l­stva iz leta 1991 pa predstav lja slovenska populacija 0,5 % skupnega prebivals tva (okoli 23.000 prebivalcev) v prim erjav i z letom 1953, ko je bil delež Slovencev 1,1 %.

V prispevku Vere K ržišn ik - Bukič O S lovenc ih v narodnostn i sesta v i p reb iva ls tva p o n ase ljih v obm ejn ih hrvaških občinah p re d ra z­padom Ju g o sla v ije je podana ana liza števičnosti Slovencev v 17 h rvašk ih obm ejnih občinah, p rav tako pa tudi podroben pregled po sam ih nase ljih znotraj občin. Podatki iz popisa 1991 kažejo, da 2/3 vseh Slovencev na Hrvaškem živi v občinah, ki mejijo na Slovenijo.

Peter Repolusk pa s č lankom E lem en ti p reb iva ls tven eg a razvo ja v obm ejn ih h rvaških občinah s poudarkom na S lovencih podaja dem ograf­sko tipologijo Slovencev na Hrvaškem, ki j ih deli v naslednje skupine:starejša ekonom ska im igracija v večjih urbanih naseljih; perm anen tno(več generacij) p riso tne skupine Slovencev na Reki, v južn i in vzhodniIstri; novejši im igran ti v lito ra lnem pasu Istre, zlasti na zahodu; novejšiim igranti v suburbani coni Zagreba; m igran ti v obm ejnih, bolj ru ra ln ihobmočjih; po tenc ia lna te r i to r ia lna slovenska narodna m anjšina nan ekaterih m anjših lokacijah vzdolž meje.

Četrti tem atski sklop predstav lja etnološko, jez ikovno in socia lno­psihološko tem atiko. V prispevku V itom ira B elaja E tno loška is- tra živan ja S lovenaca u H rva tsko j so podani nekateri e tnološki razm i­sleki p reučevanja Slovencev na Hrvaškem, kjer se le-ti pojavljajo kot 1. obmejno ru ra lno prebivalstvo ter - številčnejše - 2. urbano prebivalstvo v večjih mestih. Pri teh dveh skupinah gre za zelo raz lična načina življenja. Socialna s truk tu ra prv ih je preprosta , so kmetje, medtem ko je pri d rugih veliko bolj heterogena, saj urbani Slovenci pripadajo vsem družbenim slojem. Avtor ugotavlja, da se zlasti mestni Slovenci zelo h i­tro a s im ilira jo v eni generaciji . Zlasti h i tra je jez ikovna asimilacija .

Albina Nečak - Luk v prispevku S lovenski je z ik na H rvaškem n eka j v id iko v ra ziskovan ja p redstavlja teoretsko-m etodološke nastavke

2 9 4 K njižne ocene/B ook R eview s

soc io lingvis tičnega preučevanja slovenščine na Hrvaškem . Poleg povsem jez ikoslovn ih vprašanj posveča pozornost d ružbenem u položaju slovenskega jez ika , njegovemu (form alnem u) statusu na stiku dveh j e ­zikovnih sistemov, jez ikovn i kom petenci n jegovih govorcev ... ipd.

V pr ispevku Socia lna p sih o lo g ija odnosa m ed m anjšino in več ino ali S lo ven c i na H rvaškem M ir jana Ule tem atiz ira večplastnost odnosov med m anjšinsko in večinsko entiteto. Najpom em bnejši so procesi socialne ka tegorizacije in socialne prim erjave (ti razdelijo socialn i p rostor na “naše” in “vaše” , torej na domače in tuje) ter procesi m edsebojnega vp livan ja med večinam i in m anjš inam i (ti procesi se izkris ta l iz ira jo v razm erjih moči in kom petenc). Proces delitve socialnega pros to ra se u trd i z in te rnalizacijo razlik in m edskup insk ih razmerij, k jer lahko pride do nas ta jan ja tra jn ih pozitivn ih in nega tivn ih predsodkov - tako do las tne kot do tu jih skupin. Avtorica izpostavi znač ilnost s lovenskih m anjšin , ki da so prav ilom a socialno in tegr irane v večinsko družbo, pri čem er pa ohranja jo slovensko ku ltu rno in narodno identiteto.

P ravno-polito lošk i vidiki p reučevanja m anjšin so nedvom no in te ­gra ln i del s lehernega tovrs tnega raziskovanja . V zborniku so zaokroženi v š tir ih p rispevkih , pri čem er je avtorjem skupno, da po občem prikazu ap lic ira jo teoretično obravnavano na konkreten pr im er Slovencev na Hrvaškem.

M itja Ž agar postavlja izhodiščno vprašan je s č lankom A li so S lo ven c i na H rvaškem narodna m anjšina: sp lo šna term ino loškavprašan ja in p ra vn a zaščita . Izhajajoč iz definicij osnovnih konceptov, na ka te r ih gradijo e tn ične študije, in ob analiz i tendenc v hrvaški po l i ­tiki do m anjšin , avtor ugotavlja različnost situacij Slovencev v h rvašk ih okoljih. Na nekaterih obm ejnih področjih lahko - kljub re la tivno m ajhnem u številu - govorim o o avtohtoni poselitvi in ti S lovenci lahko tvorijo avtoh tono narodno manjšino, m edtem ko večine m estn ih Slovencev ne bi mogli opredeliti kot trad ic iona lno narodno m anjšino. Slovenci na Hrvaškem so danes večinom a novejši priseljenci.

M ir jana Dom ini v prispevku S ta tu s S lovenaca u R ep u b lic i H rva tsko j na podlagi h rvašk ih pravn ih aktov in nekaterih em pir ičn ih podatkov ana liz ira položaj hrvašk ih Slovencev, pri čem er ugotavlja, da so

K njižne ocene /B ook R eview s 295

Slovcnci narodna skupnost, ki ima značilnosti m anjšine v form iranju . Kot m an jš ina pa m ora šele postati razpoznavna v sociokulturnem pro­storu Hrvaške.

V č lanku P o litičn a p a r tic ip a c ija narodnih m anjšin - p rim erja va m ed S lo ven ijo in H rvaško Boris Jesih tem atiz ira problem prisotnosti m anjš in v po lit ičnem življenju. Državi uporablja ta raz lična izhodišča za m an j­šinsko zaščito; m edtem ko slovenska regula tiva temelji na pr inc ipu av tohtonosti, H rvaška uporablja širša merila. Avtohtoni m anjš in i v Sloveniji im ata pravico do p reds tavn ika v par lam entu , m edtem ko H rvaška p redvideva p roporc ionalno sodelovanje manjšin . S posebno določbo deli m anjš ine na tiste, ki predstavlja jo več kot 8 % preb ivals tva in imajo pravico do zastopanosti v saboru in vladi, ter na druge, ki sku­paj izvolijo 5 poslancev v sabor.

P ravno-polito lošk i presek je zaokrožen s prispevkom Vere Klopčič P ravice m anjšin v m ednarodnih dokum entih in S lo ven c i na H rvaškem , kjer s ledim o kon tinu ite t i m ednarodno-pravnega ure jan ja sta tusa m an j­šin ter prim erjav i teh norm s hrvaško zakonodajo. Zelo pom em bna je okvirna konvencija za varstvo na rodn ih m anjšin , ki jo je m in is trsk i od­bor Sveta Evrope sprejel novem bra 1994 in ki nudi možnosti za spre je­m anje vrste poz it ivn ih ukrepov.

V zadnjem tem atskem sklopu so s trn jena nekatera izkustvena spoznanja , tem elječa na takšnem ali d rugačnem (so)doživljanju sloven­stva in hrvaštva. Tako K arm en M edica v prispevku Sodobno org a n iza ­cijsko p o vezo va n je S lo ven cev v hrvaški Istri; P risp evek k raziskovan ju ugotavlja , d a j e trad ic ija združevanja Slovencev v Istri šele v “povojih” , da so socialno in ekonom sko in tegriran i v okolje, nadalje , da izražajo in teres po k u ltu rn ih s tikih s Slovenijo, po kakšnem polit ičnem o rg an iz i­ranju pa ne čutijo potrebe. Vinko Zibert, p redsednik Zveze Slovencev na Hrvaškem , podaja osebno izkušnjo in zanim ivo pričevanje v č lanku S lo ven c i v R ek i in na H rvaškem , medtem ko Irene Mislej s precej d ru ­gačne - prostorsko oddaljene - perspektive zarisuje svoja spoznanja v prispevku S lo ven c i in H rvati v A rg e n tin i.

S i m o n a Z a v r a t n i k