Kliše o motivaciji Ob potoku, - Šmartno pri Litiji · 2016. 11. 30. · 01 898 05 70, 031 759 355. Prav tako smo pričeli tudi z izvaja-njem brezplačnih računalniških teča-jev

Glasilo občine Šmartno pri Litiji - številka 10 - leto izdaje 6 - December 2011

ŽUPANOV KOTIČEK

Konec leta je tuOb prihodu Miklavža vsi ugotovimo,da je konec leta tu. Zima nam za en-krat še prizanaša, tako da nam varče-vanje pri zimski službi v teh kriznihčasih še kako prav pride. Sicer smo žev popolni pripravljenosti, kakšen europa se le privarčuje.Leto 2011 je bilo v povprečju dobro.Tudi letina ni zatajila; tako pri trti kotpri krompirju. Včasih je to pomenilo,da lakote ne bo. Kakšno je stanje prinas pa si lahko ogledate v zabojnikihza biološke odpadke. Tistim, ki se spomanjkanjem soočajo vsakodnevno,se ob takem ravnanju solzijo oči.Takšnega norčevanja iz kruha starejšiobčani ne pomnijo, mladi pa se bodona to spomnili, ko kruha ne bo. Lepobi bilo, če bi v trgovini kupili le tolikohrane, kot jo dejansko pojemo.Prihaja čas lepih trenutkov božiča innovega leta, zato vam vsem želim ve-sele praznike, v letu 2012 pa obilozdravja in dobre volje.

Vaš županMilan Izlakar

KOLEDAR KULTURNIH PRIREDITEV V MESECU DECEMBRU

OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE

Skupinica, ki je obiskovala Izzive po-deželja lansko šolsko leto, je v 120urah, kolikor so trajala druženja v pri-jetnem vzdušju, pridobila zelo razno-vrstna znanja iz področij, kot npr. iz-delovanje darilne embalaže, peka kru -ha, izdelava različnih namazov, nabi-ranje zdravilnih zelišč, učenje pra -vopisa in osnov računalništva, znanja spodročij podjetništva, prava za vsa-kdanjo rabo, pisanje življenjepisa ipd.Tudi letošnji tečaj bo vsebinsko zelopester. Med drugim se bodo učili pol-stenja (»filcanja«) volne, kaligrafije alilepopisja, spoznavali različne šege inobičaje ob različnih praznikih, izdelo-

Pripravljamo nove »Izzive podeželja«Tudi letošnje šolsko leto bo na Izobraževalnem centru Geoss, Litija spet zelo aktivno.V okviru projekta »Dvig ravni pismenosti«, katerega financirata Ministrstvo zašolstvo in šport in Evropski socialni sklad, bomo občanom litijske in šmarske občineže v decembru zopet ponudili možnost, da brezplačno obiskujejo izobraževalni tečajUsposabljanje za življenjsko uspešnost – Izzivi podeželja, v naslednjih mesecih pa šetečaj, namenjen starejšim Razgibajmo življenje z učenjem.

vali mozaike, ohranjali slovensko ljud-sko pesem, se učili računalništva in šemnogo zanimivega.Prostih mest je še nekaj, zato ne za-mudite priložnosti in nas čim prejpokličite na telefonski številki:01 898 05 70, 031 759 355.Prav tako smo pričeli tudi z izvaja-njem brezplačnih računalniških teča-jev za odrasle, ki potrebujejo osnovnoznanje za delo z računalnikom. Spre -jemamo prijave.Pridružite se nam, veselo bo!

Maruša Komotar, univ. dipl. ped. inprof. soc.

Luč miru iz Betlehema 2011Če ti je z menoj prijetno, navduši zame še koga;če me ceniš, nauči še druge, da me cenijo;kakor sem pokazala pot tebi, jo želim pokazati mnogim.Potrudi se.

Litijski skavti – steg Pojočih volkov vas v nedeljo 18. decembravabimo na prireditev Luč miru iz Betlehema, ki se bo pričela ob 18. uri pred Litijsko cerkvijo.Več o akciji si lahko preberete na uradni spletni strani lmb.skavt.net.

Naredi korak naprej, podaj me še nekomu, saj svetim tudi zanj.Na svetu sem, da SVETIM ZA VSE.

Kdo je kdo v Srcu Slovenije?Obrazisrcaslovenije.si

To je novi naslov spletnega biograf-skega leksikona, ki nastaja v KnjižniciLitija. Velikokrat iščemo podatke o osebno-stih, ki so ali še vedno javno delujejo(umetniki, politiki, gospodarstveniki,znanstveniki, športniki, prosvetni de-lavci, …). Tiskane oblike takšnih lek-sikonov so učinkovite le glede prete-klih dogajanj, težje pa je s sodobniki,saj se podatki nenehno spreminjajo.

S podporo Občine Šmartno pri Litijibomo lahko še pred iztekom letošnje-ga leta iskali, spoznavali in se družili zosebnostmi na spletu, za katere jeKnjižnica Litija zbrala in uredila po-datke ter jih pripravila za vnos nasplet. Upamo, da bo naše delo podpr-la tudi litijska občina in kasneje šekakšna druga, zato tudi izhajamo izpredpostavke, da so to obrazi s po-dročja Srca Slovenije in zato smoprivzeli tudi to že uveljavljeno »bla-govno« znamko, ki jo je razvil Centerza razvoj Litija. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se namodzvali ter nam posredovali svoje po-datke za objavo v leksikonu. Obču -tek, da toliko osebnosti podpira tak-šen projekt, je res prijeten!

Štuhec

Nova knjižnicaOb potoku, v Domu Tisje

V oktobru sta knjižničarka VesnaBurja in bibliotekarska specialistkaErna Jurič uredili kolekcijsko knjižni-co v Domu Tisje. Na voljo je karnekaj knjig, ki čakajo na bralce.Bralne urice, ki jih pripravljamo en-krat mesečno, bodo odslej potekale vknjižnici Ob potoku. Veseli smo, dalahko z besedo na obisku polepšamodneve stanovalcem doma.

Tudi dvanajst Kliše-jevih aktivistov seje skupaj z zasavskim klubom Šklab znamenom večjega mreženja in pove-čanja storilnosti v klubu udeležilosvojega prvega trodnevnega motiva-cijskega vikenda na začetku novem-bra, in sicer v taborniški koči v vasiSoča. Kot je povedala organizatorkadelovnega vikenda Tina Trdin, so seprvi dan igrali teambuilding igrice, dabi še bolj povezali aktiviste za uspeš-nejše delovanje kluba v prihodnosti,ter se pobliže spoznali z aktivistiŠklaba. Naslednji dan so izkoristili zadelavnice na temo učinkovite komu-nikacije, gostovali pa so tudi zunanjotrenerko, ki je skupini aktivistov pre-davala o trženju kluba in samih pro-jektov. Na koncu je sledila še delavni-ca Slabosti klišeja in rešitve, kjer se je,po besedah Tine, razvila zelo sočna

debata, ki je porodila veliko odličnihidej. Po delovnem dnevu so večer iz-koristili za sproščanje in zabavo.Kliše-jevci so se domov vrnili polnidelovne vneme in novih zamisli, kibodo izboljšale delovanje kluba terprinesle še več zanimivih in koristnihprojektov za člane. Napovedi zamesec december:• 6. do 9. december od 17. do 20. ure:

Ustvarjaj s Kliše-jem na delavni-cah, na katerih bomo izdelovali no-voletne voščilnice in novoletneokraske za smrečico. Izdelke bomoprodajali na stojnicah, izkupiček pabo šel v dobrodelne namene.

• 14. december od 17. do 20. ure:Praznična stojnica pred Kliše-jem,kjer bomo delili kuhano vino, čaj inpiškote.

Kliše o motivacijiSodelovanje, izgradnja zaupanja in izboljšanje komunikacije – to so tri glavnanačela teambuildinga, katerih se mnoge organizacije, podjetja in druge delovneskupine poslužujejo za izboljšanje delovne produktivnosti in odnosov med sodelavci.

• 10. decembra se skupaj z društvomBreg odpravljamo na smučanje vNassfeld - Mokrine.

• 16. december: Tarok turnir - igralose bo v trojicah oz. po sistemu 3+1.Prostora je za 16 udeležencev. Prvatri mesta čakajo nagrade.

• do 16. decembra: Decembrsko ob-darovanje študentskih družin - vsemlade študentske družine vabimo vKliše na obdarovanje 21. decembra.Več informacij pri vodji projektaUrši Plaskan na gsm: 031 655 416.

• 19. december: Barvanje figuric War - hammer. Vse zbiratelje figuricWar hammer vabimo na barvanje vKliše s pričetkom ob 17. uri. Zabarve poskrbi Kliše, figurice prine-site s seboj.

• 19. december: Kliše te ponovnovabi na Mednarodni kotiček, ki bopotekal v Kliše-ju od 16. do 17. ure.V njem lahko izveš več o medna-rodnih priložnostih za mlade in patudi o sprejetem mednarodnemprojektu Kliše-ja z mladinsko or-ganizacijo v Turčiji.

• do 20. decembra: Kliše išče slogan.Pomagaj Kliše-ju do svojega sloga-na, ki bo jedrnato in kreativno zajelbistvo delovanja Kliše-ja in s temosvoji nagrado: bon za trgovino Bigbang v vrednosti 100 €. Rok za od-dajo je 20. december. Svojo inovati-vno idejo o sloganu lahko predsta-viš na Kliše-jevi Facebook ali sple-tni strani: [email protected].

• do 21. decembra: Smučarske karte- ponudbo kart si lahko ogledate naspletni strani www.sousport.si(smučarske karte za tujino bodo navoljo nekje v sredini decembra).Naročila s predplačilom sprejema-mo do 21. decembra, prevzem kartpa je možen od 7. januarja naprej.

Dogodek Datum Ura Lokacija

Prednovoletni koncert Me PZ KUD Jevnica z Ljubljanskim oktetom NEDELJA 11.12. 16.00 cerkev Sv. Benedikta v Kresnicah

Potopis: Iran – Gvido Pevec TOREK 13.12. 19.00 Knjižnica Litija

U3: Kuhajmo zdravo: Slavi Lenart SREDA 14.12. 17.00 OŠ Gradec

ABONMA: Ko sem bil mrtev, SNG Drama Ljubljana ČETRTEK 15.12. 19.30 Kulturni center Litija

BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT z gostjo Julijo Kramar PETEK 16.12. 19.00 Kulturni center Litija

Otroška matineja: SNEGULJČICA, gledališče Kolenc, in BOŽIČEK SOBOTA 17.12. 10.00 Kulturni center Litija

Praznični piškoti, kuharska delavnica SOBOTA 17.12. 16.00 MC Litija

U3: Keramika PONEDELJEK 19.12. 10.00 Knjižnica Šmartno

Ura pravljic TOREK 20.12. 18.00 Knjižnica Litija

Božično-novoletni koncert Glasbene šole Litija- Šmartno ČETRTEK 22.12. 18.00 Kulturni center Litija

Ura pravljic ČETRTEK 22.12. 18.00 Knjižnica Šmartno

Stojnica »Vse zastonj« PETEK 23.12. 14.00 – 20.00 Mestno jedro

Stojnica »Vse zastonj« SOBOTA 24.12. 8.00 – 12.00 Mestno jedro

Božični koncert Zbora Sv. Nikolaj Litija NEDELJA 25.12. 19.30. Cerkev Sv. Nikolaj Litija

Novoletni koncert Pihalnega orkestra Litija, gost: Enzo Hrovatin TOREK 27.12. 19.00 Športna dvorana Litija

Vinterojder 2011 (Zlatko, Zgrešeni primeri in domače skupine) PETEK 30.12. 20.00 Šotor pred občino Litija

2

Tiskani medij Martinov glas je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno številko 1024.Medij - glasilo Martinov glas prejemajo vsa gospodinjstva v občini Šmartno pri Litiji brezplačno na dom enkrat mesečnoGlavni in odgovorni urednik: Janez VozelČlani uredniškega odbora: Jože Grdadolnik (tehnični urednik), Karmen SadarIzdajatelj, grafična priprava in tisk: Preprinta d.o.o., Ižanska 318, Ljubljanae-mail: [email protected]ž uredništva: Kidričeva 1, 1270 Litija Tel.: 01/ 899 02 82Naklada: 1700 izvodov

DECEMBER 2011 • ŠT. 10

Na zahvalno nedeljo 6. novembra, smose po nedeljski večerni maši zbrali indo zadnjega sedeža zapolnili »Šmarskokatedralo«; kakor župnijsko cerkev sv.Martina pogovorno imenuje kakšendomačin, in prisluhnili čudovitemukoncertu župnijskih pevcev ob 110.obletnici posvetitve sedanje cerkve. Ob uvodu v koncert je navzoče po-zdravil domači župnik g. Janez Kva -ternik in spomnil, naj se ob zahvalahza prejete sadove tega leta spomnimotudi na naše prednike, ki so gradili,obnavljali ali skrbeli in na vse tiste, kiše skrbijo za urejenost, lepoto in pre-poznavnost šmarskega svetišča. Kako se lepše zahvaliti za ta velik dar kot spesmijo domačih cerkvenih pevcev;

Otroškega pevskega zbora Žvrgo levčki,pod vodstvom Tanje Grže, župnijskegamešanega pevskega zbora in fantovskezasedbe Fantje od Fare, katere vodi RudiVidic, ter ob koncu še mogočen nastopmladinskega zbora Cum Anima podvodstvom Monike Fele. Kaj nam pomeni Cerkev in kaj doži-vljamo v njej? Nič koliko osebnih iz-kušenj, prošenj in molitev je bilo zau-pano v tem prostoru, tu smo deležniprejema tolažbe in miru na duši,…Vzidane opeke in kamni so desetletjavse do danes združevali in krepiliskupnost, zato se moramo prizadeva-ti, da tako tudi ostane. Tako bo našaskupnost posebna družina.

Uroš Pušnik

110 let posvetitve župnijske cerkvev Šmartnem pri LitijiV tem stoletju so se menjali režimi, menjale so se oblasti, menjajo so se rodovi, našiizvoljeni veljaki… Naši predniki so se, kljub težkim časom in z negotovoprihodnostjo v katero so zrli, trudili in si nemalokrat trgali tudi od svojega imetja alicelo od ust, da bi nam zapustili tisto, kar jih je združevalo in povezovalo.

Zgodilo se jeZadnjo sredo v oktobru smo povabiliv gostilno Maček vse letošnje članicein člane od 70 let dalje, ki letos praz-nujejo okrogel življenjski jubilej. Od39-ih jubilantov jih je prišlo 23. Popozdravu predsednika in krajšem na-govoru so jim postregli z večerjo, natopa so se v sproščenem pogovoru zadr-žali do večernih ur.Dan pozneje, 27. oktobra, smo v go-stilni Krznar praznovali stoto srečanjeskupine Šmartinke, ki se sestajajo podvodstvom Mojce Šuštaršič štirinaj-stdnevno že od pomladi 2007 dalje.Več o delu te skupine bomo napisali vposebnem članku.Prvi petek v novembru smo le izvedliplaninski izlet v neznano, ki smo gamorali zaradi slabega vremena kar dva-krat prestaviti. Z minibusom smo seskozi Dolsko zapeljali do vasi Klopce,nato pa smo se peš podali na 743 mvisok vrh Murovico, za kar smo potre-bovali uro zmerne hoje. Na cilju smopozvonili z zvončkom želja, se vpisali vknjigo obiskovalcev in pomalicali,potem pa smo se vračali po isti poti.Tokrat nam je bilo vreme naklonjeno. V ponedeljek, 7. novembra, smo bili narednem rekreacijskem pohodu: Zago -rica – Breg – Tenetiše in nazaj, v sredo,9. novembra, pa smo za vse letošnje

tekmovalke in tekmovalce organiziraliv gostilni Krznar družabno srečanje.V petek, 11. novembra, na dan ob-činskega praznika, smo se množičnoudeležili odprtja razstave naših vezilj,ki so jo pripravile v šmarski knjižnici.Teden dni pozneje, 18. novembra,smo s planinci prehodili večji del poti»Po poti kulturne dediščine«. Začelismo jo v Breznici na Gorenjskem, kjersmo se najprej oglasili pri dosedanjemšmarskem župniku Marjanu Lampre -tu, ki je avgusta zapustil Šmartno. Potsmo nadaljevali do vasi Rodine, kjersmo obiskali rojstno hišo pisateljaJaneza Jalna, njegov grob in podružni-čno cerkev svetega Kleme na. Pisa -teljev pranečak nam ga je zelo slikovi-to predstavil. Po drugi poti smo se vra-čali v Breznico, kjer smo se ustavili prislikovitem Jan še vem čebelnjaku, natopa nas je Pavel Smo lej, ki nas je vodil,povabil na svojo domačijo in kjer stanam z ženo Marijo postregla s pijačoin sladicami.Pot smo v izredno lepem sončnemvremenu sklenili v Zabreznici, kjer sopred osnovno šolo kipi vseh petihmož: Prešerna, Finžgarja, Čopa, Jal nain Janše.V ponedeljek, 21. novembra, smo izved-li drugi rekreacijski pohod v okolico. Vpoldrugi uri smo prehodili pot Šmartno– Roje – Grmače – Zavrst nik in nazaj.

Aktivnosti društva upokojencev

14. november obeležujemo Svetovnidan diabetesa in ob tej priložnostismo osvetlili grad Bogenšperk vmodro in sicer od 12. 11 – 15. 11.2011. Ob našem prazniku smo 6. 11. orga-nizirali pohod po Litiji preko Grbinana naš zastavljen cilj Breg pri Litiji.Udeležilo se ga je 43 pohodnikov.Kopanje v Rimskih termah z organi-ziranim prevozom bo v torek, 13. 12in 10. 1. 2012. Odhod avtobusa je iz-pred društvene pisarne ob 15. uri, po-čakate lahko tudi v Šmartnem predspomenikom na Ustju. Cena za triurno kopanje je 5 €, Cena prevoza je 6 €. Če imate možnost, je zaželenoplačilo ob prijavi. Vljudno vabljeni.Skupaj z Medobčinskim društvom

invalidov organiziramo plavanje invadbo v bazenu Šmartno, ki potekavsako sredo od 16 do 17 ure. V koli-kor bo skupina večja, jo bomo razdeli-li na dva termina. Cena je 2 € na ude-ležbo. Vljudno vabljeni.Telovadba vsak ponedeljek in sredoob 19.15 uri v Športni dvorani Litija.Prosimo, da se prijavite v društvenipisarni. Vljudno vabljeni!Z jogo pričnemo predvidoma januar-ja. Vaje bo vodila vaditeljica jogeSadhvi Savitri Puri. Prijave zbiramo vdruštveni pisarni. Vljudno vabljeni.Vabljeni v našo družbo. Vse dodatneinformacije lahko dobite v društvenipisarni ali na našem elektronskem na-slovu: [email protected]

Mojca Matoz

DRUŠTVO DIABETIKOV LITIJA

Dejavnosti društva v zimskihmesecih

Kaj pomeni pomoč na domu, komuje namenjena, kdo jo izvaja?Pomoč domu je namenjena upravi-čencem, ki jim preostale psihofizičnesposobnosti omogočajo, da z občasnoorganizirano pomočjo drugega ohra-njajo zadovoljivo duševno in telesnopočutje in lahko funkcionirajo v do-mačem okolju tako, da jim vsaj za do-ločen čas ni potrebna namestitev vdomu za starejše, v drugi družini ali vdrugi organizirani obliki. Ti upravi-čenci so: • osebe, stare nad 65 let, ki zaradi sta-

rosti ali pojavov, ki spremljajo sta-rost, niso sposobne za popolnomasamostojno življenje,

• osebe s statusom invalida po zako-nu o družbenem varstvu duševno intelesno prizadetih oseb, ki po ocenipristojne komisije ne zmorejo sa-mostojnega življenja, če stopnja invrsta njihove invalidnosti omogo-čata občasno oskrbo na domu,

• druge invalidne osebe, ki jim je pri-znana pravica do tuje pomoči innege za opravljanje večine življenj-skih funkcij,

• kronično bolni in osebe z dolgotraj-nimi okvarami zdravja, ki nimajopriznanega statusa invalida, pa sopo oceni pristojnega centra za so-cialno delo brez občasne pomočidruge osebe nesposobne za samo-stojno življenje,

• hudo bolni otrok ali otrok s težkomotnjo v telesnem ali težko in naj-težjo motnjo v duševnem razvoju,ki ni vključen v organizirane oblikevarstva.

Storitve so prilagojene potrebam tehupravičencev in se obsegajo naslednjesklope opravil:

• pomoč pri temeljnih dnevnihopra vilih, kamor sodijo naslednjaopravila: pomoč pri oblačenju, sla-čenju, pomoč pri umivanju, hranje-nju, opravljanju osnovnih življenj-skih potreb, vzdrževanje in negaosebnih ortopedskih pripomočkov;

• gospodinjsko pomoč, kamor sodijonaslednja opravila: prinašanja enegapripravljenega obroka ali nabavaživil in priprava enega obrokahrane, pomivanje uporabljene po-sode, osnovno čiščenje bivalnegadela prostorov z odnašanjem smeti,postiljanje in osnovno vzdrževanjespalnega prostora;

• pomoč pri ohranjanju socialnih sti-kov, kamor sodijo naslednja opravi-la: vzpostavljanje socialne mreže zokoljem, s prostovoljci in s sorod-stvom, spremljanje upravičenca priopravljanju nujnih obveznosti, in-formiranje ustanov o stanju in po-trebah upravičenca ter pripravaupravičenca na institucionalno var-stvo.

Upravičenec je upravičen do pomočina domu, če potrebuje najmanj dveopravili iz dveh različnih sklopovopravil iz prejšnjega odstavka. Neposredni izvajalci storitev ne opra-vljajo del, ki so lahko nevarna, kot naprimer premikanje pohištva, delo navišini, delo z elektriko, itd...Izvajalci storitev socialne oskrbe nadomu so za svoje delo strokovnousposobljeni, njihovo delo vodi innadzoruje vodja oziroma koordina-torka storitve.Storitev se prične na zahtevo upravi-čenca ali njegovega zakonitega za-stopnika in vsebuje dva dela. Prvi delpredstavlja ugotavljanje upravičenosti

Socialnovarstvena storitev pomoč na domu Pomoč na domu je že vrsto let na področju obeh občin izvajal Center za socialno delov Litiji. Zaradi obilice nalog, ki jim jih je naložila nova zakonodaja s področjauveljavljanja pravic iz javnih sredstev, bo to dejavnost z novim letom 2012 prevzelDom Tisje za občino Litija, dogovori pa potekajo tudi z občino Šmartno pri Litiji. Domje že do sedaj pripravljal kosila, za zunanje uporabnike, razvoz pa je opravljalomenjeni center.

do storitve, pripravo in sklenitev do-govora o obsegu, trajanju in načinuopravljanja storitve, drugi del storitvezajema vodenje storitve, koordinacijoizvajalcev in njihovo usmerjanje, so-delovanje z upravičenci pri izvajanjudogovora in pri zapletenih življenj-skih situacijah upravičencev ter nepo-sredno izvajanje storitve na domuupravičenca po prej dogovorjenihvsebinah in v dogovorjenem obsegu. Neposredno izvajanje storitve nadomu upravičenca se lahko izvaja vsedni v tednu in sicer največ 4 ure dne-vno in največ 20 ur tedensko. V pri-meru, ko zaradi potreb upravičencastoritev izvajata dva izvajalca nepo-sredne socialne oskrbe, se lahko števi-lo ur mesečno poveča za največ enotretjino. Cena storitve pomoči družini nadomu je del stroškov storitve, ki gaplačuje uporabnik ali drug plačnik.Določi se na opravljeno (efektivno)uro in sicer tako, da se stroški, ki se vskladu s Pravilnikom o metodologijiza oblikovanje cen socialnovarstvenihstoritev upoštevajo pri določitvi cene,zmanjšajo za višino subvencije občinein preračunajo na uro neposrednestoritve za uporabnika. Subvencijaobčine znaša minimalno 50% stro-škov storitve, po sklepu občinskegasveta pa je lahko subvencija tudi višja.V preteklih letih je znašala višinasubvencije v obeh občinah 75% stro-škov storitve, upravičenci pa lahkouveljavljajo tudi dodatne olajšave priplačilu storitve pri pristojnem centruza socialno delo.Dom Tisje bo opravljal storitev so-cialne oskrbe na domu predvidomaod 7.00 do 21.00 ure, vse dni v letu.Opravljanje storitev popoldne, medvikendi in prazniki se bo izvajalapredvsem pri upravičencih, ki svojcevnimajo, so le ti preveč oddaljeni, vprimeru odsotnosti svojcev ali v pri-meru bolezni svojcev. Vse dodatne informacije lahko dobi-te v Domu Tisje Šmartno pri Litiji,pri vodji pomoči na domu, v časuuradnih ur (od ponedeljka do četrtkaod 8 do 11h in 12 do 14 h, petek paod 8 do 12 h) ali pa se za sestanek do-govorite po telefonu 01/890-01-01.

Vida Lukač, direktorica Doma Tisje

Pripravljamo…V petek, 16. 12. ne bo planinskega iz-leta, ampak se bomo popoldne zape-ljali v praznič no okrašeno Ljub lja no,kjer si bomo privoščili večerno vožnjopo Ljublja nici, nato pa se bo mo zadr-žali še pri stojnicah na novoletnemsejmu.Prvo soboto v januarju vas va-bimo na tradicionalni popoldanskinovoletni pohod na Jelšo. V tem me-secu bomo še obiskali eno izmed lju-bljanskih gledališč, si ogledali javnosnemanje priljubljene televizijske od-daje »Na zdravje« in se s planincipovzpeli na Sveto planino nadTrbovljami.Vsem našim članicam in članom vo-ščimo mirne božične praznike in ve-liko sreče ter zdravja v letu 2012.

Bo ris Žužek

Geoplan storitve:• Izdelava geodetskih načrtov

za gradbena dovoljenja in tehnične prevzeme.• Zakoličenje stavb in objektov.• Parceliranje.• Ureditev meje.• Ugotovitev sprememb vrste rabe in bonitete zemljišč.• Komunalni kataster.• Izdelava elaborata za vpis v kataster stavb.• Komunalni kataster.• Svetovanje.

Ob iztekajočem letu bi se radi zahvalili vsem našim strankam za izkazano zaupanjeter vsem poslovnim partnerjem za uspešno poslovno sodelovanje.

Vse, ki rabite kvalitetno opravljene geodetske storitve ali samo svetovanje pa vabimov naše poslovne prostore, kjer smo vam na voljo vsak delovni dan.

Prepričajte se tudi Vi, da smo vredni vašega zaupanja.

Da pa v letu, ki pride ne zmanjka energije, vam vsem želimo darila bogata:optimizma, vedrih misli, veselja in notranjega miru polne božične praznike.

Geoplan-geodetske storitve, Robert Rovšek

DECEMBER 2011 • ŠT. 10 3

Tradicionalno prednovoletno sreča-nje bo tudi letos v kulturnem domu vŠmartnem, v petek 16. decembra ob17. uri.Prispevek za člane je 12 € za sprem-ljevalce pa 15 €. V ceni je všteto: ape-ritiv, večerja s pijačo ter glasba z an-samblom « Naš tamlad«.Za hrano in pijačo bo poskrbljenodobro voljo in sladke dobrote pa jezaželeno, da prinesete s seboj.Rezervacija velja z vplačilom prispev-ka v društveni pisarni.Za vse, ki nimate svojega prevoza, boza naše člane ta dan brezplačno voziltaxi. Za prevoz pokličite na: 030 667102 ali 070 288 076. Z mesecem novembrom imamo tudinovo spletno stran, in sicer:http://www.mdi-litija-smartno.net/

Dejavnosti MDI Litija – Šmartno:Vsak ponedeljek od 10. do 11. ure fi-ziofit vadba v telovadnici na Tenisparku AsV kolikor bi si želeli zapol-niti vaš prosti čas in hkrati poskrbetiza svoje psihofizično kondicijo, vasvabimo, da se nam pridružite.Vsako sredo v Osnovni šoli Šmartnovodena vadba v bazenu. Poteka od16. do 17. ure.Vsak torek ob 16. uri v društveni pi-sarni so Ustvarjalne delavnice. Vsi, ki

MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV OBČIN LITIJA IN ŠMARTNO PRI LITIJI

Tradicionalno prednovoletnosrečanje

si želite druženja vabimo, da se pri-družite ustvarjalnim delavnicam, kjerboste razvijali svoje ročne spretnostiin se naučili izdelovanja vizitk, izdel-kov iz das mase, pletenja, kvačka-nja…). Pričakujemo vas z novimiidejami in dobro voljo.Vsak drugi torek v mesecu je kopanjev Zdravilišču Laško ali RimskeToplice. Odhod avtobusa izpreddrušt vene pisarne ob 15. uri. VŠmartnem lahko počakate pred spo-menikom na Ustju. Zaradi organiza-cije prevoza vas prosimo, da se obve-zno prijavite v društveni pisarni ali po Vsak torek in petek od 9. do 10.30ure. Nadaljevanje osnovnega tečajaangleškega jezika. Tečaj poteka vprostorih društva. Vse informacijelahko dobite na tel.: 898 12 84, 031676 768.Rekreativno – športni programi.V društvu se izvajajo naslednje aktiv-nosti:Namizni tenis – sobota in nedelja vdopoldanskem časuBalinanje – vsak dan Pikado – sobota in nedelja v dopol-danskem času

ŠahMedobčinsko društvo invalidov občinLitija in Šmartno pri Litiji je gostilo

šahiste invalide iz vse Slovenije.Organizator državnega prvenstva in-validov v hitropoteznem šahu – ekip-no za leto 2011 je bila Zveza za športinvalidov Slovenije – Paraolimpijskikomite, izvajalec pa je bilo našeMedobčinsko društvo invalidov.Tekmovanje je bilo v soboto, 12. no-vembra 2011 v prostorih BobBowlinga v Litiji. Sodelovalo je tri-najst ekip, od tega dve ženski in enajstmoških ekip. Ekipo so sestavljali štir-je šahisti in ena rezerva.Pravico sodelovanja so si ekipe prido-bile na regijskih tekmovanjih ZDIS-a (6 ekip) in najboljše ekipe nacional-nih invalidskih organizacij. Tekmo -vanje je potekalo po Bergerje vem si-stemu vsak z vsakim.Komisija za tekmovalni šport priZŠIS –POK je na svoji seji ocenila,da se je naš MDI pri organizaciji tek-movanja zelo potrudil in odlično iz-vedel državno prvenstvo.Ekipa MDI Litija in Šmartno priLitiji v sestavi Nebojša Milinković,Srečo Obolnar, Lazar Djurič, RufudSadikovič in Jože Flus je zasedlaodlično 4. mesto.

Ana Mohar

Občina Šmartno pri Litiji je v temletu naročila tudi konservatorski načrtza urejanje celotnega področja gradu,ki bo tudi prvi korak k uresničitviprojekta. Na gradu smo v nedeljo 16.oktobra prisluhnili tudi zanimivemukoncertu ljudskih pevcev in godcev vorganizaciji JSKD Litija.

Noč čarovnic na gradu BogenšperkKot že mnogo let do sedaj, se je tudiletos preko 1000 čarovnic in čarovni-kov ter drugih bitij podzemlja zopetzbralo na gradu Bogenšperk. Vustvar jalnih delavnicah so izdelovalipapirnate bučke, lovilce sanj, netopir-je, mačke, slikovite pobarvanke invrsto umetniško izrezljanih buč.Najbolj glasne čarovnice in čarovnikiso v kleti, ki so jo tudi to leto začaralisodelavci Mladinskega centra Litija,tekmovali za »najboljši čarovniškikrik«. Svojo obraz so obiskovalci lah -ko začarali v delavnici poslikave obra-za in se tako odpravili na ogled gradu. Ko se je noč spustila na grad, so ča-rovnice pokazale svoje veščine in iz-brale »naj coprnico bogenšperško«,razglasili smo najlepše izrezljanobučo, si ogledali predstavo Snegulj -čica, ki jo je zaigralo Družinsko gle-dališče Kolenc ter srednjeveško magi-čno predstavo čarodeja Saturna. Pest -rost večera so na grajski tržnici dopol-nili ponudniki domače in umetnostneobrti ter kulinaričnih in zeliščarskihposebnosti območja ob gradu.

Vrnitev Valvasorjeve originalneknjige na grad Bogenšperk terpredstavitev prevoda tretjega delaSlave vojvodine Kranjske. V Valvasorjevi grafični delavnici nagradu Bogenšerpk je nastalo sedemdel: tri umetniška in štiri topograf-sko-zgodovinska dela. Na Bogen -šper ku je napisal tudi izjemno Slavovojvodine Kranjske, ki je tako kotTopographia Archiducatus Carinthiaeantiquae et modernae completa(Topografija Koroške) izšla v Nürn -bergu. Njegov opus je za slovenskokulturo in znanost izjemnega pome-na, žal pa se je do letošnjega leta gradponašal le z dvema originaloma: Slavavojvodine Kranjske (1689) inPrizorišče človeške smrti v treh delih(1682). V letošnjem letu, ko praznujemo 370.obletnico Valvasorjevega rojstva, se jeJavnemu zavodu Bogenšperk ponudi-la priložnost za odkup še ene Valva -sorjeve originalne knjige in sicer topo-grafije Koroške (Topographia Archi -ducatus Carinthiae antiquae et mo-dernae completa - Popolna topografi-ja stare in sodobne nadvojvodineKoroške, Nürnberg, 1688). Z vsebinoin grafičnimi podobami knjiga pred-stavlja prvovrsten in edinstven zgo-dovinski vir. Danes je originalni izvodknjige izjemno redek, predvsem paneprecenljiv za kraj, kjer je nastal.Knjigo je v Avstriji našla ga. StankaGolob, sodelavka Trubarjevega anti-kvariata. Nakup, knjige so omogočiliValvasorjevi meceni: Občina Domža -

le, Tomaž Čeč, Občina Šmartno priLitiji in Javni zavod Bogenšperk. Podrobneje so Valvasorjevo topograf-sko delo, na slovesnosti ob vrnitviknjige na grad Bogenšperk, predstavi-li dr. Avguštin Malle, zgodovinar insodelavec Slovenskega znanstvenegainštituta v Celovcu, dr. Anja Dular,vodja knjižnice v Narodnem muzejuSlovenije in Stanka Golob, strokov-njakinja za antikvarno gradivo.Kulturni večer so s svojimi nastopidopolnili Zasavski rogisti in Ženskavokalna skupina Lipa Litija.Po prvem in drugem delu tudi tretjidel Slave vojvodine Kranjske v slo-venskem jeziku.Javni zavod Bogenšperk, kot častnipokrovitelj prevoda Slave vojvodineKranjske, je 24. novembra 2011, navečer pred uradnim izidom tretjegadela Slave vojvodine Kranjske, skupaj zizdajateljem, Zavodom Dežela Kranj -ska, pripravil prvo javno predstavitevtretjega dela prevoda Slave. S predajoprvega izvoda knjige gradu Bogen -šperk smo na gradu tako sklenili tudivrsto prireditev posvečenih 370. oble-tnici rojstva Janeza Vajkarda Valva -sorja.Tretji del prevoda Slave vojvodineKranjske sestavljajo deveta, deseta inenajsta knjiga. Tretji del tako obrav-nava ustavo in upravo, sodstvo inplemstvo Kranjske, prinaša zgodovi-no vojvod in deželnih knezov. Najboljznamenita in obširna pa je »knjigagradov«, ki prinaša topografske opisekranjskih mest, trgov, gradov in sa-mostanov po abecednem redu. Knjigoje na gradu predstavila prevajalskaekipa na čelu z družino Debenjak.Dejstvo, da smo Slovenci po več kot320 letih dobili zdaj že tretji del slo-venskega prevoda Slave vojvodineKranj ske, ki bo dokončno prevedenajeseni 2012, nas navdaja s ponosom inoptimizmom. Z optimizmom zato,ker bo tako častitljivo in veliko delokončno na voljo vsem slovensko go-vorečim, in s ponosom, ker vsi odzivina prva dva dela prevoda kažejo, da sebo s tem prevodom neizmerno pove-čala tudi prepoznavnost in zgodovin-ska vloga Janeza Vajkarda Valvasorjain gradu Bogenšperk med Slovenci. Grad Bogenšperk s takimi dogodki –pridobivanje originalov Valvasorjevihdel (Prizorišče človeških smrti, Topo -grafija Koroške, Slava vojvodineKranj ske), prvih izvodov faksimilovin prevodov (Iconotheca Valvasori -ana, Slava vojvodine Kranjske, Velikagrbovna knjiga,…) ter projektomprenove gradu in vzpostavitve Val -vasorjevega središča – ponovno posta-ja to, kar je v 17. stoletju že bil – znan-stveno-raziskovalni in kulturni centerna najvišjem nivoju.Ob koncu še povabilo:V torek, 13. decembra 2011, ob 18:30uri, na gradu Bogenšperk bo koncertučencev pevskega in orelskega oddel-ka GŠ Litija – Šmartno

za Javni zavod BogenšperkJoži Vovk

Iz grajskega življenjaRazstava, ki predstavlja načrt prenove gradu Bogenšperk je v mesecu oktobrugostovala v okviru 17. slovenskega festivala znanosti v Cankarjevem domu vLjubljani. Sledila je njena postavitev in predstavitev v avli Občine Litija.

Mladi gasilci so zopet nadaljevali zodličnim nastopanjem na gasilskihtekmovanjih. Tokrat so se pomerili vkvizu, in sicer na državni ravni. 19. novembra se je v Vodicah pomeri-lo 33 najboljših ekip iz regijskih tek-movanj. Tekmovala je tudi ekipa izPGD Kostrevnica, in sicer v katego-riji starejših pionirjev. Katja, Matevžin Vid so se odlično pripravljali in početrtem ter drugem mestu iz zadnjihdveh let zopet zasedli drugo mesto.Čestitkam se pridružuje tudi GZŠmartno.

GZ Šmartno

Državni kvizmladih gasilcev

Zgodilo se je:Požari:Dne 15. 11. ob 8.08 so zagorele saje v dimniku stanovanjske hiše v Podrojah.Posredovali so gasilci PGD Vintarjevec s šestimi člani in vozilom. Gmotnaškoda na objektu ni nastala.Nesreče v prometu: Dne 5. 11. ob 19.54 so bili gasilci PGD Kostrevnica, Šmartno in Litija poz-vani, da posredujejo pri prometni nesreči na cesti Vrata-Sobrače, kjer naj bivozilo zapeljalo s cestišča. Po prihodu na kraj so gasilci preiskali področje podcesto v dolžini enega kilometra. Ker vozila niso našli, so na kraj poklicali pri-javiteljico nesreče, ki jim je povedala, da jo je prehitelo osebno vozilo. Ko jepripeljala izza ovinka, vozila ni bilo več pred njo, bilo pa je mnogo prahu,dima in vonja po gumah, zato je sklepala, da je vozilo zapeljalo v globok pre-pad. Gasilci so področje še enkrat preiskali, vendar vozila ni bilo. Sodelovaloje 10 gasilcev iz PGD Kostrevnica, 11 iz Šmartnega in 10 iz Litije s šestimivozili. 9. 11. ob22.55 je v naselju Lupinica voznik osebnega vozila udaril v zaščitno ograjona mostu, se pri tem poškodoval in ostal ukleščen v vozilu. Posredovali so ga-silci PGD Kostrevnica, PGD Šmartno in PGD Litija, ki so s tehničnim po-segom voznika rešili iz vozila in ga oskrbeli. Reševalci nujne medicinske po-moči ZD Litija so ga prepeljali v ljubljanski klinični center. Gasilci PGDKostrevnica so poskrbeli še za odvoz vozila in čiščenje cestišča. Sodelovalo je12 gasilcev iz PGD Kostrevnica, 10 iz Šmartnega in 11 iz Litije s šestimi vo-zili.Razlitje nevarnih snovi:19. 11. ob 11.25 so bili gasilci PGD Kostrevnica pozvani, da na parkirišču vVeliki Kostrevnici počistijo olje, ki je izteklo iz poškodovanega vozila. S piv-niki so posrkali olje in parkirišče posuli z absorbentom. Sodelovali so štirjegasilci.Drugo: V času od 25. 10. do 25. 11. so gasilci PGD Šmartno opravili 15 prevozovpitne vode in PGD Kostrevnica 10.

GZ Šmartno

Krajankam, krajanom tervsem občankam in obča-nom, članom našega dru-štva in vsem ostalim, seiskreno zahvaljujemo zapotrpežljivost, ustrež lji vost,vso po moč in sodelovanje viztekajočem letu. Z enako mero pripravlje-nosti in želje po uspešnem

sodelovanju, korakamo člani PGD Šmartno, tudi v leto,ki se nam približuje. Trudili se bomo, tako kot do sedaj,še naprej po naši dolžnosti in zavesti, uspešno skrbeti zavarnost kraja in pomagati vsem, ki bodo potrebovalinašo pomoč. Upamo, da bo potreb po našem posredo-

vanju čim manj, ker posledično temu sledi varno inbrezskrbno življenje nas in našega kraja. Zahvaljujemo se vam za vse prispevke, donacije in osta-le oblike pomoči, ki ste nam jih namenili v tem letu, pri-poročamo se seveda tudi za prihajajoče leto. Hkrati vas obveščamo, da bomo v teh dneh pričeli s tra-dicionalnimi voščili ‘’od vrat do vrat’’ in vam s koledar-jem zaželeli sreče in zdravja. Veseli bomo vaših prosto-voljnih prispevkov.V letu, ki prihaja, vam vsem skupaj želimo obilo zdravja,sreče, zadovoljstva, uspehov in naj vas občutek varnostispremlja na vsakem koraku. Naj bo leto 2012 nadgrad-nja našega dosedanjega sodelovanja.Hvala lepa in Na pomoč!

PGD Šmartno pri Litiji


Rad si imel življenje in ljudi,prazen dom je in naša okolica.

Naše oči zaman te iščejo.Ni več tvojega smehljaja in pesmi,

utihnil je tvoj glas.Tam nekje sredi tišine spiš,

a v naših srcih ti živiš.28. decembra 2011, mineva sedmo leto,

odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek

ANTON POGLAJEN1952 - 2004

iz Jablaniških Laz

Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče.

njegovi: žena Marija, sin Simon in hči Darja z družino

V SPOMIN

02102011

V 86. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek

NACE PONIKVARiz Velike Kostrevnice

Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja,podarjeno cvetje, sveče in ostalo pomoč. Še posebej se zahvaljujem g. župniku za lepe besede ob slovesu,

pogrebcem in pevcem za zapete pesmi. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Žena Cirila

ZAHVALA

03102011

To ni slovo, je le pozdrav.Zakaj kar lepo je,

nikdar ne mine,kar v srcu nam pusti spomine.

Slovesnosti ob dnevu mrtvih

Ob dnevu spomina na mrtve so se vrstile številne slovesnosti v počastitev spo-mina na mrtve. Pri tem smo sodelovali tudi člani ZB za vrednote NOB inučenci osnovnih šol. Člani KO ZB za vrednote NOB Šmartno pri Litiji smopripravili spominske slovesnosti pri spomenikih NOB v Vel. Kostrevnici, naPrimskovem, v Vel. Štangi in osrednja slovesnost pri spomeniku v Šmartnem(Ustje). Pri slovesnostih so sodelovali učenci OŠ Šmartno pri Litiji, in podruž-ničnih šol Vel. Kostrevnica, Štangarske Poljane in Primskovo. Za tvorno sodelo-vanje se zahvaljujemo vodstvu šole in mentoricam, ki so učence zelo lepo pri-pravile na slovesnosti. Istočasno gre zahvala tudi Občini Šmartno ter županu invrtnarju za zelo lepo urejen centrali spomenik na Ustju. Zahvaljujemo se tudivsem krajanom, ki ste se slovesnosti udeležili in s svojo prisotnostjo počastilispomin na mrtve.

KO za vrednote NOB Šmartno pri Litiji, predsednik Marko Brčon

V novembru se je za »Mravljice«, »Petelinčke« in tri »Sovice« iz vrtca Cicibankončal 10-urni tečaj prilagajanja na vodo v bazenu OŠ Šmartno.Otroci so se srečali z različnimi vajami za prilagajanje na vodo, ki so »odskočnadeska« za kasnejše učenje tehnik plavanja. Vse je potekalo preko iger, ki jih vadite-ljem plavanja kar ni zmanjkalo. Otroci so potapljali glavo, gledali v vodo, vanjo iz-dihovali ter delali čolniček oziroma drseli na vodi. Uživali so v lovljenju v vodi, šta-fetnih igrah ter v vseh ostalih, ki so vključevale različne pripomočke. Tudi v skokuv vodo in hoji po blazini so se preizkusili. Med navdušenimi otroki pa je bilo vča-sih opaziti tudi kakšen zaskrbljen obraz, ki ga je na koncu prekril nasmeh.Ob zaključku so vsi otroci prejeli medaljo, ki je nagrada in hkrati motivacija zaobiskovanje bazena v prihodnje. Še posebno, če so ob njih vaditelji plavanja, kotsmo jih imeli mi. Maja, Anita in Jaka, hvala.

Mateja Groznik, dipl. vzg.

Tečaj prilagajanja na vodoV četrtek, 10. novembra 2011, smo vvrtcu Ciciban izvedli Cicibanov je-senski tek. Igrišče pri Osnovni šoliŠmartno je bilo polno otrok, ki sokomaj čakali, da odtečejo svoj krog.Pred vsako gibalno dejavnostjo se jepotrebno ogreti, zato smo skupaj iz-vedli nekaj vaj za ogrevanje.Razporejeni po letnikih in spolu, sootroci pretekli 207 metrov dolgo at-letsko stezo. K prijetnemu vzdušju jepripomoglo navijanje, raznolikost vstarosti in tek zaposlenih. Vsi otrociso bili za sodelovanje nagrajeni z me-daljami. Odzivi na tek so bili zelo po-zitivni, zato bo ta dejavnost gotovopostala v vrtcu tradicionalna.

Zapisala: Maja Toplak Primc

meritve najboljših časovOTROCI LETNIK 2009: Polhki, Ostržki, Polžki, MiškeDEČKI: 1:57:08 DEKLICE: 2:15:69OTROCI LETNIK 2008: Metuljčki, MiškeDEČKI: 1:17:06 DEKLICE: 1:16:32OTROCI LETNIK 2007: Čebelice, PikapoloniceDEČKI: 1:06:93 DEKLICE: 1:04:61OTROCI LETNIK 2006: Mravljice, PetelinčkiDEČKI: 55:32 DEKLICE: 1:00:89VZGOJITELJICE POMOČNICE VZGOJITELJIC37:77 45:95

Cicibanovjesenski tek

Tudi med jesenskimi počitnicami sonekateri učenci preživeli en dan všoli. Na delavnicah so učenci prvetriade izdelovali buče, sončnice, ježkein pajke, učenci od 5. do 9. razreda paso na kuharski delavnici spoznavalitradicionalno britansko hrano.Pevci mladinskega zbora so bili v no-vembru v CŠOD Breženka v Fiesi napevskem vikendu.Gozdarji so obiskali prvošolce inkljub slabemu vremenu so se skupajodpravili raziskovat gozd.Učenci 2. in 3. razreda so poslikaliplatnene vreče, v katerih bodo nosiliknjige v knjižnico.Šestošolci so spoznavali ročno in stroj-no izdelovanje papirja, izdelovali sonovoletne čestitke in s tehniko zgiba-nja papirja origami izdelali metuljčka.Sedmošolci so v okviru vsakoletneganacionalnega projekta spodbujanjabralne kulture Rastem s knjigo obi-skali šmarsko knjižnico, kjer je vsakdobil v dar knjigo pisateljice DeseMuck Blazno resno o šoli. Direkto -rica Javnega zavoda Bogen šperk JožiVovk pa jim je predstavila življenje indelo Janeza Vajkarda Valvasorja.Osmošolci so se na naravoslovnemdnevu seznanjali z varno uporabo in-terneta, devetošolci pa so podrobnejespoznali evolucijo človeka.Tudi na naši šoli smo se pridružilivseslovenski akciji Tradicionalni slo-venski zajtrk. Učenci so zajtrkovalikruh, maslo, med in mleko ter jabolko.

Zbrala V. A.

Novice iz šole

V nedeljo, 20. novembra, je bilo v šoliPrimskovo vzdušje »ta pravo«! Za toso poskrbeli člani skupine Prima vox(mladi pevci s Primskovega) in upo-kojenska skupina Nove korenine. Zasceno so poskrbeli učenci PŠ Prim -sko vo in otroci iz vrtca Sovice, ki jeletošnja pridobitev na Primskovem. Pevci skupine Prima vox svojo prvotno(pevsko) dejavnost večkrat zamenjajoz igralsko. Tako so tudi tokrat stopilina oder kot gledališčniki in skupaj zNovimi koreninami, ki na Primsko -vem delujejo tretje leto, pripravili pri-jetno prireditev z naslovom V času je-seni. Tako so skupaj orisali jesenskakmečka opravila, vmes pa so si delalikratek čas – kot včasih – s humorjem,plesom in petjem. Obis kovalci so jim zaplavzom povedali največ – verjetnojim je bilo več kot všeč. Hvala vsem za obisk; se vidimo obnaslednji podobni priložnosti!

Rahela Sinigoj

V času jeseni …

Četrto leto zapored otroci okušajotudi med lokalnih čebelarjev in vsakoleto so bolj navdušeni nad njim. Vesteden smo se pogovarjali o čebelah, onjihovem življenju in koristnem deluza naravo in ljudi. Obiskali smoknjižnico in si izposodili literaturo nato temo. Otroci so izdelovali čebele,panje in čebelnjak. Samopostrežni zajtrk v skupini Če-belic je otroke zelo pritegnil, saj souživali v pokušini različnega medu,katerega so si samostojno namazalina črn kruh. Otroci vseh skupin so si ogledali iz-obraževalni film Kranjska sivka. Letega nam je poklonila Čebelarskazveza Slovenije. Zaključek medenega projekta pa jebil obisk čebelarke ga. Ane Celesti -na. Zelo zanimivo, poučno ter stro-kovno nam je predstavila svoje deloin pridno slovensko medonosno če-belo sivko. Skupaj z njo so otroci utr-dili že pridobljena znanja in spozna-vali nova. »S podarjenim čebeljim pridelkomste nam podarili tudi košček zdravja.Hvala!«

otroci iz skupine Čebelic z Alenko in Polono

Medeni zajtrkSlovenski medeni zajtrk v mesecunovembru postaja v vrtcu Cicibantradicionalen.

Ob nenadni in boleči izgubi

ANI OMAHEN26.8.1954 - 11.11.2011

iz Gradiških Laz

Vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem se zahvaljujemo za pomoč in tolažbo, ki ste nam jo nudili v težkihtrenutkih. Hvaležni smo vsem, ki ste naši dragi Ani izrazili spoštovanje, darovali cvetje in sveče ter se v tako

velikem številu poslovili od nje. Hvala vsem, ki ste njeno slovo naredili lepo in dostojanstveno.Hvala vsem, ki se jo skupaj z nami, domačimi, spomnite v molitvi, misli ali ji prižigate večno luč.

Mož Marjan, hči Mateja z družino, sin Boštjan s Katarino

ZAHVALA

01102011

Ni smrt tisto kar nas ločiin življenje ne, kar druži nas.

So vezi močnejše,brez pomena zanje so razdalje,

kraj in čas.(Mila Kačič)


V plesni prireditvi so vam javorskifolklorniki ponovno predstavili pro-jekt o špinerbalu. Njegovi začetki se-gajo v konec 20. let prejšnjega stoletjain nekateri meščani se ga še s pono-som spominjajo. Špinerbal, ki so gapo letu 1945 preimenovali v ples pre-dilcev, uvrščamo med najelitnejše do-godke v mestu Litija, zato je bila to-kratna prireditev prav v rojstnemmestu tega dogodka.Folklorna skupina Javorje s ponosomohranja minulo plesno izročilo invedno želi prikazati pretekle dogodkena izviren način. In prav ta želja poohranjanju minljive ljudske dediščinena plesnem področju je botrovala, dase je skupina odločila oživiti ta dogo-dek in ga ponovno približati javnosti.S tako imenovanim Špinerbalom jesvoj program razširila in obogatila šez dogodkom, ki sega izven kmečkegaživljenja. Ideja o oživitvi omenjene bogate et-nološke dediščine je zorela vrsto let,folklorna skupina pa jo je lahko ures-ničila šele s finančno pomočjo evrop-skih sredstev za razvoj podeželja. Plesna predstava nas je s pomočjo te-meljite raziskave, popeljala v tisti čas.Vse plesne toalete so se tedaj pripra-vljale v tajnosti zato so na sam večerustvarile še večjo pašo za oči. Večernaplesna toaleta je izstopala v ospredješe bolj kot sam ples. Najstarejši se

spominjajo, kako je ples vznemirilcelo mesto. Tisti, ki se dogodka spo-minjajo, so se na začetku predstave vmislih lahko ponovno oblekli v večer-ne toalete in uživali v modni reviji, kijo je strokovno pripravila oblikovalkaPolona Simonišek, kasneje zaplesali velitnem angleškem valčku, razigra-nem fokstrotu, očarljivemu tangu, ži-vahni polki in mazurki , sloviti rumbiin boogie-woogiju, tudi četvorka nimanjkala in uživali ob zvokih glasbetistega časa. Prvič je folklorna skupina uprizorilaplesno predstavo letos maja v Šmart-nem pri Litiji, tokrat smo celotnozgodbo z veseljem ponovno predsta-vili v rojstnem mestu plesa predilcev, vLitiji.Po izsledkih raziskave smo izdaliknjigo z naslovom »Špinerbal – litij-ski ples predilcev«, ki je bila v mesecunovembru predstavljena v prostorihlitijske knjižnice. Poleg številnih naših prijateljev so priprireditvi pomagali tudi: Javni skladRepublike Slovenije za ljubiteljskedejavnosti - izpostava Litija, Biroser -vis Gorazd Mlakar, Občina Šmartno,ki je posodila plesni oder in Predil -nica Litija, ki je v celoti krila najem tedvorane. Vsem se plesalci iskreno za-hvaljujejo, prav tako pa tudi Gimna -ziji Litija, ki jih je prijazno sprejelapod streho. Irena Zidar

Plesna prireditev Špinerbal – litijski ples predilcevFolklorna skupina Javorje, iz Šmartnega pri Litiji, ki dela že 31 let, je pred dvemaletoma pričela s projektom oživitve etnološke dediščine v mestu Litija – litijski plespredilcev, imenovan tudi špinerbal.

FOLKLORNA SKUPINA JAVORJE vabi k vpisu nove člane!

Potrebujete le voljo do plesa.Vidimo se v torek,

10. 01. 2012, ob 20:00,v avli OŠ Šmartno.

3. december - ta veseli dan kultureNa Prešernov rojstni dan nas ministrstvo za kulturo poziva k veselemu praznovanju»dneva kulture«. Posebnega vzroka za veselost glede kulture v teh časih sicer ni, avendar je treba poudariti, da kulturniki ohranjamo optimizem kljub sivim časom.

V litijski knjižnici smo se odločili zaniz dogodkov, ki bodo popestrili Pre -šernov rojstni dan. 1. december je bil vznamenju knjige in projekta Odraš -čanje s knjigo; knjižnica je v sodelova-nju z OŠ Gradec, ki se je edina odz-vala našemu povabilu, ter Javno agen-cijo za knjigo, ki je projekt podprla,pripravila niz srečanj z učenci osmihin devetih razredov, ki so brali in sepogovarjali o knjižnih vsebinah, ki sedotikajo problemov odraščajočih.Projekt je vključil tudi socialno psiho-loginjo, ki je skupaj z mladimi razčle-njevala težave in predvsem poti iznjih. Zaključil se je prvega decembra ssrečanjem s priznanim pisateljemSlav kom Preglom. Če je knjiga pri-sotna v turbulentnih odraščajočihletih, se gotovo najdejo pametni opri-jemi za izhod iz težav - to nam je po-trdil tudi izpeljani projekt.Kulturno ustvarjanje smo se odločilipočastiti še z dvema fotografskimadogodkoma. Fotografiranje je namrečtako prepleteno z našim vsakdanom,vsemi mediji in področji, da resničnozasluži več pozornosti.

V Šmartnem je v petek, 2. decembrana ogled postavil svoja dela domačin,fotograf in popotnik Marjan Janežič.To je njegova prva samostojna razsta-va, pokazal pa je utrinke s poti poJemnu, Peruju in Rusiji. Z Marjanomsmo pripravili tudi krajši klepet, pred-vsem o njegovem doživljanju Rusije.V soboto, 3. decembra, prav na Pre -šernov rojstni dan, smo v litijski gale-riji odprli skupinsko fotografsko raz-stavo z naslovom Moja skupnost.Mla di in zrelejši fotografi so se v sre-čevanjih s priznano fotografinjo Man -co Juvan Hessabi srečevali v novem-bru in spoznavali fotografiranje z ra-zličnih zornih kotov. Kaj so ujeli, kak-šna je naša oz. njihova skupnost, lahkovidite do konca decembra. Veliko kulturnega se nam obeta v de-cembru in to me prav veseli; mordakultura in dober okus izpodrineta kajbolj neprijetnega, na primer: slo ponakupih in drugih presežkih, ki jih jev decembru vse polno. Želim vamzvrhan »koš« kulture! V naših logih jeje na pretek, pa tudi vsem je dostopna!

Andreja Štuhec, Knjižnica Litija

Ob dnevu splošnih knjižnic, 20. novembru

Splošne knjižnice, tudi KnjižnicaLitija, imamo svoj dan. Seveda ga obe-ležimo delovno; strokovna srečanja soprimerna za evalvacijo dela in ugotovi-mo lahko naslednje: slovenske splošneknjižnice imajo za svoje uporabnice inuporabnike skupaj 10.530.261 inven-tarnih enot gradiva, kar pomeni, daimajo na prebivalca Slovenije splošneknjižnice zanj v povprečju na voljo 5,1enote knjižničnega gradiva. Lani soimele 504.354 članic in članov, deležvčlanjenega prebivalstva je 24,6%,obi skalo nas je 9.538.406 obiskovalkin obiskovalcev, pri čemer to številopomeni samo fizični obisk, ne pa obi-ska spletnih strani in elektronskihvirov na daljavo. Vsak prebivalec Slo -venije je tako povprečno obiskal splo-šno knjižnico 4,7 krat v letu.Podatki so občudovanja vredni inknjižnice SO pomembne, čeprav veli-kokrat odrinjene.

Knjižnica Litija je praznik sklenila de-lovno, a veselo in optimistično.Pripravili smo čajanko z zaključkombralne značke za tretje življenjsko ob-dobje. V sodelovanju z DU Litija smov goste povabili pisatelja in pesnikaJožeta Sevljaka in z njim prehodilinjegovo ustvarjalno pot. Bogata je inširoka, in ni ji videti konca, kar nasneizmerno veseli. Od vseh znanih inže objavljenih del nam je predstavil šenekaj, kar čaka na objavo: izbor esejev,v katerih popisuje svoja srečevanja zznanimi Slovenci ( Josip Vidmar, TonePartljič, Jože Zupančič, Alojzij Šu-štar…), katerih je preko sedemdeset.Ob čaju, prepevanju pevk DU LitijaMavrica, klepetu z avtorjem, recitaci-jah in odlomkih smo podelili 21 pri-znanj za zaključeno bralno značko.Ob tako zvestih in srčnih bralcihsplošne knjižnice kar cvetijo!Hvala! Andreja Štuhec

Zaključek projekta »Odraščanje s knjigo«S 1. decembrom smo zaključili pro-jekt »Odraščanje s knjigo«. Projekt jesofinancirala Javna agencija za knjigoRS. Zasnovan je bil na vsebinski te-matiki (ljubezen, droge, nasilje, dru-gačnost), ki je aktualna in zanimiva zaodraščajoče mladostnike. Izvedli smo4 srečanja, kjer smo mladostnikompredstavili leposlovje z določeno te-matiko, s pogovori in druženjem spo-znavali probleme in iskali rešitve.Namen projekta je bil, da z branjem,poslušanjem zgodb, ter aktivnim so-delovanjem v diskusiji, na posebennačin spodbudimo mlade pri iskanjuod govorov na njihova vprašanja. Mla -di so tako nezavedno preživeli s knji-go veliko časa, formalno se je dogajalaknjižna vzgoja in se s tem utrjevala innadgrajevala bralna kultura. S pogo-vorom smo krepili odnos do pisanebesede, samozavest, komunikativnost,ter strategijo reševanja problemov, skaterimi se ali se bodo v življenju sre-čevali. Preko zgodb in njihovih juna-kov smo jih skušali ozavestiti, da do-

ločena dejanja vedno prinesejo posle-dice, naj bodo pozitivne ali negativne. Posebno srečanje s psihologinjo Me -todo Maj smo pripravili v KnjižniciLitija. Na okrogli mizi je sodelovalookrog 10 učencev, tema pogovora paso bile težave najstnikov: nasilje,droge, ljubezen, drugačnost. Učenciso v pogovoru s psihologinjo dobrosodelovali, opazili smo, da o tehtemah zelo veliko vedo, da so dobribralci. Sklop vseh srečanj smo zaokrožili zzaključno prireditvijo na OŠ Gradec,kamor smo povabili mladinskega pi-satelja Slavka Pregla. Slavko Pregl jeznan slovenski mladinski pisatelj, po-znan tako mladim, kot odraslim bral-cem. Je tudi pripovednik, basnopisec,založnik in urednik. Njegova dela sorealistična, jezik je primeren otrokovistarosti, je preprost in šegav. Tematikav knjigah je primerna za pogovor zmladimi bralci. Njegova mladinskadela so humorna, radoživa, hkrati pazaznamujejo problematiko in sooča-

nje mladih s svetom odraslih. Gre zazabavne in napete pripovedi. Za sodelovanje se zahvaljujemo knjiž -ničarki Stanki Sirk iz OŠ Gradec,brez njene pomoči projekta ne bimogli izpeljati. Hvala tudi MetodiMaj, takšnega sodelovanja si želimotudi v bodoče.

Majda Jurič Sirk

Rastem s knjigoV novembru smo uspešno izpeljaliprojekt Rastem s knjigo za sedmošol-ce, ki ga sofinancira Javna agencija re-publike Slovenije za knjigo. Gre zaprojekt spodbujanja branja, ker razi-skave kažejo, da se bralci po zaključkuosnovne šole kar izgubijo, upad najs-tniških bralcev je največji. Med obi-skom knjižnice predstavimo postavi-tev knjig, učenci lahko dobijo prijav-nico za vpis, če še niso vpisani, poka-žemo vzajemni katalog COBISS.Ob koncu srečanja sedmošolci prej-mejo za darilo še knjigo. Letos je toknjiga Dese Muck, Blazno resno ošoli. Doslej smo na srečanje povabilidomače pisatelje in pisateljice, recimoNejko Omahen, Jožeta Sevljaka,Pavla Smoleja, fotografinjo MancoJuvan Hessabi. Srečali smo se s sed-mošolci osnovnih šol v obeh obči-nah. Letos nas je pri izbiri gosta vodi-la zelo pomembna obletnica, kar 370let je minilo od rojstva JanezaVajkarda Valvasorja. Slovenci smodobili že tudi prve prevode SlaveVojvodine Kranjske, tretji prevodprav v novembru. Gostja na srečanjihje bila gospa Joži Vovk, direktorica JZBogenšperk. Za njeno slikovito pred-stavitev Valvasorja smo ji zelo hvale-žni. Podobno srečanje nas čaka še zdijaki 1. letnika Gimnazije Litija.

V novem letu vam želimo vse dobro.Da boste imeli čas za družino, prijatelje in sosede,če vas bodo potrebovali.Da boste dobri do sebe in drugih.Da bo vaša stalna sopotnicain prijateljica KNJIGA,da boste na naših prireditvah uživali,da se boste veliko naučili in nadgradili svoje veščine.Da bomo ostali prijazno povezani in zadovoljniv družbi drug drugega! Naj bo srečno 2012,zaposleni Knjižnice Litija!


Delovanje univerze je pestro, tudi v decembru so potekala izobraževanja in de-lavnice po urniku. Člani krožka Kuhajmo zdravo se bodo sestali 14. decembra ob17. uri v OŠ Gradec. Predavanje za slušatelje Kulturna dediščina bo 15. 12. Ob10. Uri v Knjižnici Litija. Vse člane pa vabimo na novoletno srečanje z izrednimobčnim zborom, ki bo v ponedeljek, 19. Decembra ob 18.uri v Kulturnem centruLitija. Ogledali si boste tudi dokumentarni film Po sledeh križarjev.V januarju 2012 bomo nadaljevali s programom Skrbimo za svoje zdravje, kjersodelujemo z ZD Litija. V Knjižnici Šmartno bomo pripravili predavanjeJožeta Sinigoja: Matične knjige šmarske prafare. Predavanje bo 12. januarja ob17. uri. Člani Kulturne dediščine se bodo zbrali v četrtek, 19. januarja 2012 ob10. uri v KC Litija.Vsem članom in prijateljem univerze želimo srečno in zdravo novo leto 2012!Da bi se še naprej srečevali v čim večjem številu!

Aleksandra Mavretič

Društvo univerza za tretježivljenjsko obdobje Litija in Šmartno

Foto utrinek z razstave vezilj, keramike- članic U3

Radio 1 je zdaj najbolj poslušana ra-dijska postaja v Sloveniji s kar 162.000poslušalci, kar je pokazala nacionalnaraziskava, ki jo opravlja podjetjeValicon in zajema obdobje enega letaod julija 2010 do julija 2011. Tudidelež na našem območju poslušanjaje kar 26,1 %, sledi z 12,8 % deležemRadio Slovenija 1. program in nato z11, 2 % Val 202; sledijo Veseljak, Hit,Antena, Salomon, Kum, Sraka….In kaj pravzaprav pomeni radijskamreža. Enotni zabavni in splošni in-formativni program za celotno ob-močje Slovenije, na lokalni frekvenci89,7 MHz pa lokalne informacije, lo-kalno oglaševanje in lokalne oddaje.Lokalne informacije lahko slišite odponedeljka do petka od 7.30 pa vse do16.30 ure; od vremena, temperatur,stanje na cestah in vsega tistega, kar sena območju treh občin dogaja. Vsakdan od 5 do 10 lokalnih informacij izrazličnih področij in z izjavami posa-meznikov, ki krojijo naše življenje vtem prelepem koncu naše domovine.V pozno popoldanskih urah, pravilo-ma ob 18.30 uri pa kratki 5 minutnipogovori z organizatorji prireditev,športniki ali kulturnimi delavci izvseh treh občin, naročenimi voščili,

obvestili o izgubljenih in najdenih ži-valih ter osmrtnice.Tudi lokalno oglaševanje je namenjenotej naši populaciji, da bi izvedela, kje sekaj dogaja, kakšna je ponudba lokalnihpodjetnikov in obrtnikov ter kulturnošportnih društev. Za sprejemljivo ceno,ki je primerna tudi za manjše trgovine,obrtnike ali organizatorje prireditev nalokalnem območju. Sodelovanje z aktualno lokalnooblastjo v osrednji Sloveniji je razli-čno. Občina Litija odlično sodeluje zradijsko postajo z obveščanjem javno-sti redno, zakupljeno imajo mesečnooddajo o delu občinskega sveta in žu-pana, uspešno sodelujemo na vsehpodročjih obveščanja tudi z občinoDol pri Ljubljani, z občino Šmartnopri Litiji pa sodelovanja skoraj ni.Očitno se županu Šmartna pri Litijiin občinskim svetnikom ne zdi vred-no, da seznanjajo svoje krajane o svo-jem delu tudi po valovih lokalnegaradia. Je pa zato odlično sodelovanje vvseh treh občinah z organizatorji kul-turnih in športnih prireditev, pa tudi sposamezniki, ki nas obveščate o do-godkih znotraj krajevnih skupnostih.In takšno sodelovanje bi radi še razši-rili. Vabimo Vas, da nas obvestite o

Radio 1 Geoss – najbolj poslušanradio v osrednji SlovenijiOdločitev je bila prava, ko se je pred dvema letoma Radio Geoss priključil radijskimreži Radia 1. Poslušanost je velika, trženje in zakup oglasnega prostora pa ni vsorazmerju s poslušanostjo.

vseh uspehih, težavah, novostih in ra-zličnih aktivnosti po vaseh, naseljih,društvih; pa tudi o delu posamezni-kov. Če menite, da bi zanimivost bilaprimerna za javnost, nam jo povejte.Po gsm: 041 682 146, kontaktna ose -ba je J. Mahkovec, napišite nam poelektronski pošti:[email protected] pa nas v času od 8. do 12. ure obi-ščite na sedežu Radia 1 Geoss na Val -vazorjevem trgu 3, v Litiji. Obja vilibomo vse, le da bodo imeli naši po-slušalci od informacije kakšno koristoziroma zadovoljstvo. Vabimo Vas k sodelovanju in pa k po-slušanju najboljšega programa vSloveniji. Na frekvenci 89,7 MHzboste izvedeli vse in se ob poslušanjuše neizmerno zabavali. Ne verjamete?Poiščite pravo frekvenco, saj še vednovelja: »Iz središča Slovenije v vašesrce!« 89,7 MHz, Radio 1 Geoss.

Občine Razvojnega partnerstva sre-dišča Slovenije, ki kot svojo skupnoidentiteto prepoznavajo znamko SrceSlovenije, so že pred več kot petimileti zaznale priložnost za razvoj ob-močja s pomočjo evropskih sredstevin se povezale prav z namenom, da bilahko skupaj učinkoviteje črpale razli-čne vire za razvoj. UstanovitevLokalne akcijske skupine »SrceSlovenije« v letu 2007, ki deluje kotjavno-zasebno partnerstvo, je pome-nilo nadgradnjo povezovanja in novodimenzijo razvoja območja. LAS»Srce Slovenije«, ki je sicer ena izmed33 tovrstnih skupin v Sloveniji, obse-ga občine Dol pri Ljubljani, Kamnik,Litija, Lukovica in Šmartno pri Litiji.Upravljalec LAS, Center za razvojLitija, skrbi za tehnično podporo de-lovanju.

Danes je naša lokalna akcijska skupi-na že trdno usidrana v območje.Vedno več ljudi jo prepoznava kotokvir za izvedbo svojih idej, kar sekaže v velikem številu prijav na posa-mezne pozive. Doslej je bilo skupajpodprtih veliko zanimivih projektov(skupno 62 do konca leta 2011), kiprispevajo k boljši kakovosti življenjana območju. Prijavitelji projektov sovečinoma društva, podjetniki, pa tudiposamezniki, ki s svojimi projekti vskupnost vnašajo dodano vrednost.Podpiramo predvsem trajnostno na-ravnane projekte, ki imajo v ozadjutudi podjetniški pristop pri nadalj-njem trženju in razvoju. Predvsem jepomembno, da prijavitelji verjamejo vsvojo zgodbo in prijavljajo takšneprojekte, ki prinašajo višjo kakovostbivanja za širšo skupnost, v kateri ži-vimo.

Razvojni utrip podeželja SrcaSlovenijeDelati dobro za območje in pri tem spoštovati pobude, ki prihajajo iz terena – to jeključno vodilo LAS »Srce Slovenije«. Center za razvoj Litija že desetletje izvajaprograme za spodbujanje razvoja podeželja. Ukrep Leader je eden od finančnihvzvodov za dodatno pomoč našim prebivalcem, društvom, podjetjem.

Doseženi pomembnejši rezultati pro-jektov LAS »Srce Slovenije« 2007-2011:• 1.215.000 € lansiranih sredstev

LEADER in razvojnih občinskihsredstev lokalnega sofinanciranja;

• v konzorcijsko pogodbo povezanih30 partnerjev iz javnega, zasebnegain civilnega sektorja;

• 62 podprtih projektov v obdobju2008 - 2011: prijavila so se večino-ma društva, nekaj podjetij, posa-meznikov (kmetje), javne inštituci-je (npr. knjižnica);

• 140 organiziranih dogodkov;• 5 novih delovnih mest;• 110 izdanih različnih tiskanih gra-

div;• 15 obnovljenih prostorov za izvaja-

nje kulturnih dejavnosti ter ureje-nih/opremljenih turističnih točk(Muzej premoderne umetnosti,zbirka savskih prodnikov, TermeSnovik, Kolesarska točka Vegovhram, Zdravilni gaj Tunjice, Ko -lesarska točka Vidic, društveni pro-stori KUD FS Javorje, otroškoigrišče Češnjica, žganjeteka, Otroš -ko igrišče ŠRC Reka...);

• 173 organiziranih usposabljanj, de-lavnic ali svetovanj z 1.345 udele-ženci;

• 65 vključenih lokalnih promotorjevin vodičev;

• 65 vključenih ponudnikov in 15novih kupcev v sistem lokalne sa-mooskrbe s hrano;

• 12 nakupljenih koles (1 prikolicaza kolesa, navigacija za kolo);

• 3 razvite blagovne znamke (SrceSlovenije, Živa voda, Zakladi Črnigraben);

• 7 razvitih novih turističnih progra-mov;

• 7 kmetij, vključenih v eko kmetij-stvo;

• 12 registriranih nosilcev dopolnil-nih dejavnosti na kmetiji.

Več informacij o izvedenih projektihje na voljo na spletni strani:www.razvoj.si/las

LAS Srce Slovenije

Ureditev prostorov in nabava opreme vinogradniškega društva ŠTUC iz Šmartna pri LitijiObmočje je lahko dostopno, nahaja se v bližini Ljubljane in ima potenciale zaizkoriščanje tranzitnega prometa vse večjega števila obiskovalcev z avtodomi, kipotujejo po Sloveniji. Tako tujih, ki Slovenijo prepogosto le prečkajo, saj se jih leredke destinacije potrudijo povabiti z ustrezno urejeno infrastrukturo in infor-macijami, kot domačih, ki so za manj znane kraje Slovenije velik potencial, sajse pogosto odpravijo na krajše izlete tudi spomladi in jeseni. Na ta način pove-čujemo obisk destinacije ter si s privlačno ponudbo večamo prepoznavnost. Center za razvoj Litija se bo v skladu z zastavljenim projektom v prihodnjihtednih ukvarjal z izborom točk na območju, primernih za postajališča za avto-dome. Posebna počivališča oziroma parkirišča, namenjena počitku z avtodomi,so različno opremljena. Predpogoj so seveda označena pot, dostopnost, ureje-nost in vodoravnost prostora ter njegova velikost, neobvezni, a dobrodošli pa sotudi smetnjak, jašek za izpust odpadne vode, priključek za svežo vodo ter elek-trični priključek, dobrodošla je tudi informacijska tabla o ponudbi v kraju inpromocijsko gradivo ponudnikov. Glede na to, da vse bolj priljubljeno postajapreživljanje časa z avtodomom v bližini kmetij s ponudbo, lahko obiskovalci zavtodomi poleg prenočevanja na kmetijah kupijo domače dobrote, kot so do-mače vino, sir, sadje, mesnine, med, zelenjavo, začimbe, poleg tega pa tudi lokal-ne izdelke domače in umetnostne obrti. Projekt sofinancira Evropska unija, izvaja se v okviru LAS Srce Slovenije v ob-činah Kamnik, Lukovica, Dol pri Ljubljani, Litija in Šmartno pri Litiji. V koli-kor vas zanima več informacij o projektu in možnostih avtodomarskega turizmater si želite sodelovanja, vas vabimo, da se povežete s Centrom za razvoj Litija(e-mail: [email protected], telefon: 01 8962 710).

Avtodomarski turizem v Srcu SlovenijeV Strategiji razvoja in trženja turizma destinacije Srce Slovenije je kot ena izmedpriložnosti za razvoj turizma na območju opredeljena »karavaning destinacija«, torejprijazna za obiskovalce z avtodomi. Srce Slovenije namreč nudi vse potrebno zakratko bivanje na območju – in od tu odkrivanje Ljubljane, regije, območja oziromacelotne Slovenije.

Ti so v enem dnevu dela z mentorji in na popoldanski vaji ansamblov pripraviliprijeten program za večerni koncert. Na njem so se predstavili z bluesom, fun-kom, swingom in latino skladbami, ob katerih je na stolih poplesavala večinaposlušalstva. Pro gram je pripravilo 6 pianistov, 4 saksofonisti, trobentač, hornist,4 pevke, basist in bobnar skupaj z mentorjem Alešem Ogrinom, EnosomKugler jem, Leo Bartho in Ano Šimenc.Delavnica je dala prav vsem udeležencem, katerih starostni razpon je zelo velikin glasbene izkušnje zelo različne, priložnost in možnost vključiti se v celoto an-sambla, kovanja novih prijateljstev in doživetja glasbe, ki jo ustvarjamo v trenut-ku – tukaj in sedaj.Prvi tak dogodek je bil z vseh strani zelo pozitivno sprejet, zato prav gotovolahko že v kratkem pričakujemo nadaljevanje te lepe zgodbe.

Ana Šimenc

Jazz delavnica na glasbeni šoliV soboto 12. novembra se je v Glas beni šoli Litija-Šmartno zgodila 1. jazz delavnica,na katero se je odzvalo 18 mladih glasbenikov in glasbenic.


V soboto, 12. 11. 2011, je v Mostarjupotekalo tradicionalno tekmovanje vborbah, Mostar Open 2011. Na tek-movanju je sodelovalo okoli 350 tek-

Taekwondoisti uspešni v Bosnimovalcev iz držav bivše Jugoslavije.Svojo odlično pripravljenost je poka-zal Tadej Pirc, saj je po štirih zmagahosvojil zlato medaljo in bil izbran zanajboljšega mlajšega kadeta tega tek-movanja in tako domov odnesel tudipokal. Ne smemo pa pozabiti tudi naSaro Rozina in Niko Šircelj, ki pa sopo odlični borbi, na žalost v finalu iz-gubile, a vseeno obe osvojili odlično2. mesto. Ta tekma je bila dobrodošlaza naše borce, saj so lahko videli koli-ko so pripravljeni pred prihajajočimdržavnim prvenstvom v borbah, ki bosredi decembra v Mariboru.Vsem spremljajočim navijačem terstaršem pa bo poleg dobrih borb vspominu ostala tudi lepota Mostarjater doline Neretve. Na poti nazaj sose naši avti šibili od teže mandarin terfig. Naslednje leto bomo spet izbralita letni čas za obisk Mostarja.

Končalo se je tudi državno prvenstvov raftingu R6, z zadnjo tekmo v Ra -dov ljici.Zaključek državnega prvenstva 2011se je odvijal na reki Savi v soboto,24.septembra. To je dober teden predodhodom slovenske reprezentance nasvetovno prvenstvo v Costa Rico. Na -še barve so tam zastopali člani ekipeGimpex iz Straže. Svojo pripravlje-nost so pokazali na tekmi v Radovljiciv spustu in sprintu, kjer so zasedliprvo mesto. V slalomu pa jih je pre-magala ekipa rafting kluba Vidra.Zelo tesno je bilo tudi na sprintu. Vse to še enkrat potrjuje, kako dobroso bili pripravljeni člani Vider obkoncu sezone, saj so tempirali formoza odhod na mladinsko svetovnoprvenstvo v Costa Rico, ki se je priče-lo en teden po članskem. A žal je bilodhod v južno Ameriko finančnoprevelik zalogaj za klub.Vabilo za udeležbo na prvenstvu sodobili naši fantje že na mladinskemsvetovnem prvenstvu na Nizozem -skem 2010 z osvojenim 4.mestom vsprintu. Poleg tega pa so osvojili na-slov mladinskih državnih prvakov2010 in si s tem zagotovli vozovnicoza odhod.Slovenija je letos na svetovnemprvenstvu v Costa Rici osvojila bro-nasto medaljo.

V boju z reko Pacuare je straškim raf-tarjem uspelo! Rafting klub Gimpexje Sloveniji priveslal prvo medaljo ssvetovnih prvenstev po letu 2001. Ado brona je Slovenija prišli po mara-tonskem boju, tudi za zeleno sodni-ško mizo pri slalomu. V disciplinisprint in H2H niso blesteli. Zadnjidan pa je Slovenija osvojila dve bro-nasti kolajni. Po razpletu slaloma, kise je končal v poznih večernih urah intretjem mestu ter prvi kolajni po de-setih letih se je v jasnem jutru začelsanjski dan za slovenski rafting. Ča-kala jih je zadnja disciplina spust, kiprinaša največ točk. Na startu spustaso sicer zaostali za ekipo Velike Bri -tanije, vendar so jih že po petih minu-tah prehiteli in brzeli velikemu uspe-hu naproti. Na skoraj eno uro dolge-mu spustu so dvigovali ritem in dohi-tevali tekmece pred seboj. Veliki kon-kurenti Slovaki, ki so bili pred tekmov spustu le mesto pred slovenskoekipo, so bili na koncu skoraj ujeti,kljub temu, da so štartali dve minutiprej. Po prihodu v cilj pa se je začeločakanje na rezultate preostalih ekip inračunanje končnih rezultatov. V tre-nutku prihoda v cilj naših so bili vvodstvu Japonci, ostali:Čehi, Slovaki,Nemci so že krepko zaostajali. Kajbodo prikazali Brazilci? V zadnjitekmi so Brazilci le pokazali, da so še

Po naslovu državnih prvakov v R4 šedržavni podprvaki v R6 za leto 2011Rafting klub Vidra iz Litije je obranil lanski naslov državnih podprvakov v raftinguR6 in dodal še en odličen rezultat k osvojenem naslovu državnih prvakov v R4. Ta dvauspeha peljeta litijske raftarje na evropsko in svetovno prvenstvo 2012 na Češko.

vedno v svetovnem vrhu, uvrstili so sena drugo mesto in prehiteli slovenskoekipo. Kaj to pomeni v skupnem se-števku? Mrzlično preračunavanje seje izšlo v slovensko korist. V skupnemseštevku je Slovenija tretja, le dvetočki pred dosedanjimi svetovnimiprvaki Brazilci. Začelo se je velikoslavje slovenske ekipe in navijačev.Po vsem tem se lahko upravičenovprašamo, kam bi se zavihteli naši fan-tje na mladinskem svetovnem prven-stvu, če so bili v domačem držav nemprvenstvu enakovreden tek mec ekipiGimpex iz Straže.V klubu gledamo z optimizmom na-prej in se že pripravljamo za nova pri-hajajoča prvenstva.Za sezono 2012 smo si zastavili zelovisoke cilje, ki jih bomo poskušaliuresničiti z veliko volje in trdim de -lom.V novi sezoni 2012 vabimo v svojevrste nove članice in člane, ki jih nav-dušuje adrenalinski šport. Ponujamoedinstven šport v naravi, ki vam nudiveliko novih dogodivščin z obilicošportnih užitkov. Vabljeni ste tako re-kreativni športniki, kot tudi tisti ki siželite postati kaj več. Treningi se od-vijajo v notranjem bazenu, telovadni-ci, fitnesu, na snegu, rekah in morju.Organiziramo in udeležujemo se tu-ristično-rekreativnih prireditev, eko-loških akcij, tekmovanj na različnihnivojih (od državnega prvenstva ev-ropskega pokala do evropskega insvetovnega prvenstva).

Prijave in vprašanja nam posredujtena:[email protected]

Marko A.

Želimo vam vesele in zadovoljne prazniketer srečo in zdravje v prihajajočem letu 2012.

Uredništvo Martinov glas

Le dobre tri mesece preden bi dopol-nil devetdeset let, smo se na šmar-skem pokopališču poslednjič poslovi-li od Albina Jesenška, častnega pred -sednika PD Litija, prvega in edinegapovojnega župana občine Šmart no priLitiji, ustanovitelja Lov ske družineŠmartno, Društva sladkornih bolni-kov, Občinskega odbora Rdečegakriža in še bi lahko naštevali. Zbranamnožica lovcev, planincev, članov dru-gih društev, krajanov in prijateljev jepričala o tem, na kako neverjetno šte-vilnih področij je bil Albin dejaven inkako trajno sled je povsod pustil.Otroštvo in mladost je preživel naJelši, kamor se je tudi kasneje rad vra-

Albin Jesenšek In memoriam 1922 – 2011

nutku rešilo naključje. Vztrajno je za-nikal vsako krivdo in ker sta se s sotr-pinom Jožetom enako zagovarjala, soga konec avgusta 1943 izpustili. Rešilga je njegov poklic, saj so ga napotilina delo h kovaškemu mojstru Kaposuna Bledu. Pri njem je delal vse doaprila 1945, ko se je vključil vBohinjsko – jeseniški odred. Iz vojskeso ga odpustili šele oktobra 1947.Zaposlil se je na takratnem okrajuLjubljana okolica in opravljal delo po-verjenika za gospodarske zadeve. Ob ustanovitvi občine Šmartno v letu1952 (takrat se je temu uradno rekloKrajevni ljudski odbor Šmartno), jepostal prvi in zadnji predsednik KLOŠmartno (danes bi temu rekli župan),saj so se samo tri leta kasneje krajevniljudski odbori z območja kasnejše ob-čine Litija združili v Občinski ljudskiodbor Litija. Bine se je takrat zaposlilna socialnem zavarovanju v Litiji inkasneje na Zavodu za zdravstvenozavarovanje v Ljubljani, kjer je ostalvse do upokojitve. Vseskozi pa je Albin ves svoj prostičas posvetil delu v društvih in druž-beno političnih organizacijah. Bine seje v planinsko društvo Litija vključilže leta 1955. Takrat je bila glavnaskrb društva izgradnja doma naJančah, pri čemer je aktivno sodelo-val. V pripravo načrtov je bil vključenže kot podpredsednik takratne občineLitija in tudi kasneje je bilo delovanje

planinskega doma njegova prva skrb.Seveda se je rad udeleževal tudi dru-štvenih izletov. Na eni od redkihohra njenih fotografij iz tistega časaga vidimo kot udeleženca izleta naTriglav v letu 1956. Bine je bil kardvaindvajset let predsednik planin-skega društva Litija in sicer najprej vobdobju od leta 1971 do 1980 in nato1983 do 1994. Tako kot na drugih področjih je biltudi v planinstvu tisti, ki je na marsi-katerem področju oral ledino. Nanjegovo pobudo je bila označena pot,ki je mnogo kasneje postala znanakot Levstikova pot. Prvotno markira-na pot sicer ni v celoti potekala takokot jo je Fran Levstik opisal v Po po -tovanju od Litije do Čateža, saj je nadGrmado zavila proti Kopačiji inPrimskovemu, je pa po njej potekalprvi pohod.Ko so litijski mladinci v letu 1988pripravljali drugi pohod po Levsti -kovi poti in so ga želeli speljati po av-tentični poti,so se za nasvet pri določanju traseobrnili ravno na Bineta. Zato upravi-čeno lahko rečemo, da je bil soudele-žen pri nastanku tega danes najboljmnožičnega pohoda v Sloveniji. Konec leta 1979 in začetku leta 1980je bil udeležen pri prizadevanjih zaustanovitev alpinistične sekcije priPD Litija. Alpinistični odsek je bildejansko ustanovljen kasneje v letu1981 in letos praznuje tridesetletnicodelovanja. Prav tako je v času njego-vega vodenja bila odprta Badjurovakrožna pot.Ves čas, kar je vodil litijske planince,je bilo njegovo geslo, da se mora vdruštvu stalno nekaj dogajati. In res jeposkrbel, da je bilo društveno življe-nje vedno živahno in da so bile uve-dene številne novosti.

Ledino pa je oral tudi pri drugihdruštvih. Sodeloval je pri ustanovitviLovske družine Šmartno in bil njenprvi predsednik v obdobju od 1954do 1958 ter nato še večkrat, tako, daje bil na čelu lovcev kar dvanajst let,deset let pa je opravljal funkcijo tajni-ka. Bine je vedno imel posluh za ljudi,zato je znal poskrbeti, da je bilaLovska družina Šmartno vedno v do-brih odnosih z domačini in da niimela za druga okolja značilnih konf-liktov z lastniki zemljišč. Bil je po-budnik za ustanovitev Zveze lovskihdružin Zasavja s sedežem v Litiji. Nova društva pa je ustanavljal tudi nadrugih področjih. Leta 1957 je bilmed ustanovitelji Občinske organi-zacije Rdečega križa Litija in prvihdest let tudi njen predsednik.V letu 1988 je bil med ustanoviteljiDruštva sladkornih bolnikov Litijain je nato društvo nadvse uspešnovodil prvih deset let njegovega delo-vanja. Sam je zbolel za to boleznijo,zato je še kako dobro razumel potre-be in težave sladkornih bolnikov.Močno si je prizadeval, da je Litijadobila diabetično ambulanto. Bil je aktiven v SZDL in Litijskemodboru OF, dokler mu je zdravje todopuščalo tudi v Krajevni skupnostiKostrevnica. Predvsem pa so ga lju-dje v Šmartnem in Litiji poznali kotgovornika na pogrebih. Imel je čez1700 poslovilnih govorov. Tudi tukajse je kazala njegova neverjetna pri-pravljenost, da se razdaja za druge, daljudem ponudi oporo v težkih tre-nutkih. Dokler bodo živela društva, ki jih jeustanavljal in vodil in dokler bomoživeli ljudje, ki smo z njim sodelovali,spomin na Bineta Jesenška ne bozbledel.

Borut Vukovič

čal in kjer si je ustvaril drugi dom, nakaterem smo se radi oglašali udele-ženci pohoda na Tisje. Odraščal je vskromnih razmerah, kljub temu pa seje vedno z veseljem spominjal dogod-kov iz mladih let in tesnega prijatelj-stva z vrstniki iz vasi. Ob izbruhu druge svetovne vojne se jeravno izučil za kovača. Že v letu 1941se je kot devetnajstleten fant vključil vnastajajočo Osvobodilno fronto innarodno zaščito. 24. decembra 1941bi moral na Jelši sodelovati na sestan-ku z vodstvom II. grupe odredov, to jekomandantom Fran cem RozmanomStanetom in politkomisarjem Duša -nom Kvedrom To ma žem. Ta dva stabila že blizu Jelše, ko sta zaslišala stre-le s Tisja, zato sta se obrnila in odhite-la nazaj. Pričela se je znana bitka naTisju. V spomin na to bitko bomo li-tijski planinci letos že enaintridesetičorganizirali spominski planinskipohod na Tisje. Bine pa je tudi pobitki na Tisju nadaljeval z nevarnimdelom, organiziral je narodno zaščitoin na drugo stran meje nosil orožje terse udeleževal mitingom in srečanj spartizani na Kopačiji pod Prim sko -vem. Kljub previdnosti njegova dejav-nost ni ostala neopažena in 8. avgusta1942 ga je aretiral gestapo. Najprej soga zasliševali v Litiji, nato pa so ga od-peljali v zloglasne zapore v Begunjah.Bil je že določen za ustrelitev v skupi-ni talcev, vendar ga je v zadnjem tre-

19. 8. 1956 Bine(v sredini) s prijatelji prišestem triglavskem jezeru


Vabljeni ste, da svoje prispevke v elektronski obliki

pošljete vključno do 25. decembra 2011po e-pošti: [email protected] ali na naslov uredništva: Glasilo Martinov glas, Kidričeva 1, 1270 Litija Tel:01/ 899 02 82, gsm: 040 996 404

Tekstovni prispevki naj bodo dostavljeni v word.doc obliki.Fotografije v .jpg ali .tiff (300 dpi) formatu, logotipi in simboli pa v formatu .ai ali .cdr.

DRUŠTVO »PROSTI ČAS« ŠMARTNO, PLEZALNA SEKCIJA DPČ ŠMARTNO

V Škofji Loki na stopničkah trijeplezalci DPČ Šmartno V soboto in nedeljo, 5. in 6. novembra, se je v Škofji Loki odvijala predzadnja tekmaza državno prvenstvo v športnem plezanju v težavnosti. Plezalci iz Šmartna sodosegli kar tri uvrstitve na zmagovalni oder, in sicer z 2. mestom Tinkara Meke inKarin Tomažič, 3. mesto pa je dosegla Veronika Meke.

V Škofji Loki je tamkajšnji plezalniklub po letu premora ponovno organi-ziral tekmo za državno prvenstvo. Natekmovanju je nastopilo šest tekmo-valcev PS DPČ Šmartno. Tekma jebila zelo pomembna, saj je bila zadnjesito za povabilo selektorja mladinskereprezentance na zadnjo tekmo ev-ropskega pokala v Kranju, ki je bilakonec novembra. Šmarski plezalci sodobro izkoristili, kar pa si lahko pre-berete v naslednjem članku. V katego-riji cicibank je Tinkara Meke z 2. me-stom dosegla svojo drugo zaporednouvrstitev na zmagovalni oder. Pravtako 2. mesto je pri mladinkah doseglaKarin Tomažič, 3. mesto pa je v kate-goriji starejših deklic dosegla VeronikaMeke. Vse tri tekmovalke imajo mož-nosti, da se na zadnji tekmi v Kranjuuvrstijo na zmagovalni oder v skup-nem seštevku državnega prvenstva zasezono 2011. Zelo dobro je nastopiltudi Urh Tomažič, ki je v kategorijistarejših dečkov zasedel 5. mesto. Vkategoriji kadetov si je JernejCelestina priplezal 14. mesto, Bine

Meke pa je v kategoriji cicibanov za-sedel 18. mesto. Karin je nastopila tudiv članski kategoriji, kjer si je priplezala11. mesto. Pred zadnjo tekmo za DPv težavnostnem plezanju v Kranju,kjer se bodo tekmovalci pomerili tudiza naslove državnih prvakov v balvan-skem plezanju, zasedajo tekmovalciDPČ v skupnem seštevku za DP2011 naslednje uvrstitve:

V preteklem mesecu se je polegdržavnega prvenstva nadaljevalo tuditekmovanje za evropski mladinskipokal v težavnostnem plezanju. Naprvi tekmi v francoskem Pau-ju je na-stopila Karin Tomažič, kjer je z zelodobrim plezanjem dosegla 8. mesto.Na zadnji tekmi za evropski mladin-ski pokal pa so za slovensko reprezen-

Karin Tomažič mladinke 2. mesto 8 tekmovalk Tinkara Meke cicibanke 3. mesto 33 tekmovalkVeronika Meke st. deklice 4. mesto 26 tekmovalkUrh Tomažič st. dečki 6. mesto 35 tekmovalcevKarin Tomažič članice 10. mesto 21 tekmovalkJernej Celestina kadeti 8. mesto 18 tekmovalcevBine Meke cicibani 19. mesto 34 tekmovalcev

tanco nastopili kar trije tekmovalciDPČ.V zelo oddaljeni francoski Pau je od-potovalo 16 slovenskih reprezentan-tov v mladinskih kategorijah. Mednjimi je bila tudi Karin Tomažič, ki jebila v letošnji sezoni edina stalna re-prezentantka PS DPČ Šmartno. VPau-ju je nastopila zelo dobro, saj je ssvojim prvim doseženim vrhom vkvalifikacijah in dobrim nastopom vfinalu dosegla končno 8. mesto.Slovenija je na tem tekmovanju dose-gla tri uvrstitve na zmagovalni oder, vpokalu narodov pa je dosegla 3.mesto.V vikendu med 26. in 27. decembromje že na tradicionalnem prizorišču vKranju potekala zaključna tekma zaevropski mladinski pokal. Na tejtekmi je lahko za Slovenijo, zaradidomače kvote, nastopilo nekaj več re-prezentantov. Med njimi so bili tuditrije člani PS DPČ Šmartno. KarinTomažič, ki je bila zadnji dve leti stal-na reprezentantka, z dobrimi nastopiv državnem prvenstvu, pa sta si mestov reprezentanci zagotovila šeVeronika Meke in Urh Tomažič.Karin je z malo slabšim plezanjem vkategoriji mladink zasedla 15. mesto.S tem tekmovanjem je zaključilasvojo reprezentančno pot v mladin-skih kategorijah, saj bo v naslednji se-zoni tekmovala le še med članicami,kjer je konkurenca za preboj v repre-zentanco zelo močna. Dobro sta svojzačasni vpoklic v reprezentanco v šte-vilčnih kategorijah z veliko konku-renco, saj nastopa v obeh preko 60tekmovalcev oz. tekmovalk, izkoristi-la Veronika Meke pri starejših dekli-cah, ki si je priplezala 17. mesto inUrh Tomažič v kategoriji starejšihdečkov, ki je zasedel 18. mesto. Karinje zbrala dovolj nastopov, da je kon-kurirala tudi za uvrstitev v končnemseštevku in zasedla skupno 17. mestomed 39 tekmovalkami, ki so nastopa-le na tekmah evropskega pokala.Slovenska reprezentanca je na temtekmovanju dosegla tri uvrstitve nazmagovalni oder, v pokalu narodov paje zasedla 1. mesto. Jernej Peterlin

Društvo »PROSTI ČAS« Šmartno pri Litiji bo včasu zimskih počitnic organiziralo zimovanje na

Treh kraljih na Pohorju za šolske otrokeod 6.–14. leta starosti.

ZIMOVANJEna Treh kraljih na Pohorju

(namestitev – Penzion Jakec)termin: 18. – 22. februar 2012

Vsebine: šola smučanjaali šola deskanja na snegu

Ostale vsebine: tek na smučeh, družabne inkulturne dejavnosti, elementarne igre na snegu,

zabavni večeri, sprehodi ...

CENA: 210 EUR** – vključeni 4 polni penzioni indodatno kosilo, 4-dnevna smučarska vozovnica,

šola smučanja oz. deskanja na snegu, prevoz,vodenje in organizacija.

**V primeru prijave dveh (ali treh) otrokiz iste družine, ima drugi (in tretji) otrok 20 EUR

popusta (190 EUR).PLAČILO JE MOŽNO V TREH OBROKIH!

Prijave sprejemamo preko elektronske poš[email protected], po pošti na naslov

Društva »Prosti čas« Šmartno, Pungrt 9, 1275Šmartno pri Litiji. Prijavnico dobite na spletni

strani društva ali nam pišite prek e-pošte. Prijavesprejemamo do petka, 20. januarja 2012 oz. do

zapolnitve mest (prostora je za 40 otrok).

DODATNE INFORMACIJE na tel. 031 697-961,e-pošta: [email protected] ter na spletnistrani http://drustvoprosticas.wordpress.com.

V Dvorani Pungrt smo v torek 8. 11.videli »maratonsko« pokalno srečanjeproti RD Ribnica Riko hiše, ki se jekončalo šele po 80. minutah oz. dvehpodaljških, končni rezultat 41:42. Obeekipi sta nastopili oslabljeni, pri do-mačih je manjkal eden izmed nosilcevigre, Marko Simončič. Gostje so prvipolčas začeli bolje, v polčasu vodili zaštiri zadetke, šmarska ekipa ni pokaza-la pravega obraza. V nadaljevanju paboljša igra domačih, ki so ujeli ritem,povedli že za tri zadetke a soRibničani le uspeli do konca rednegadela tekmo spet izenačiti. V podalj-ških se je igralo zadetek za zadetek,malo več športne sreče so imeli gostje,ki so na koncu proslavili urstitev v ¼finale. Tekma je imela grenak priokuspol minute pred koncem, saj se je po-škodoval domači kapetan Aleš Šmejc.Že čez štiri dni nova težka tekmaproti RK Maribor Branik. Šmarskaekipa je v dvorano Tabor prispela brezpoškodovanega kapetana Aleša Šmej-ca in z težkimi nogami po pokalnitekmi z Ribnico. Mariborčani so po-kalno tekmo odigrali že prej, prav

tako pa imajo v domači dvoranivedno vlogo favorita. V prvem deluprvega polčasa se je ekipa držalaMariborčanov, ki pa so kasneje začelisvoje vodstvo večati. V drugem delu jetrener Keše dal priložnost vsem igral-cem iz klopi, ki so priložnost dobroizkoristili. Končni rezultat 37:30 vprid domačih.V nedeljo 20. 11. so v Šmartnem go-stovali aktualni državni in pokalniprvaki RK Cimos Koper, kateri so vdvorano Pungrt privabili veliko števi-lo gledalcev. Koperčani nastopajouspešno tako v državnem prvenstvu,kot tudi v ligi prvakov. Tekma se jezačela izenačeno, domača ekipa je ševedno nastopala brez kapetana Šmej-ca, vendar uspela držati vodstvo do10:8. Potem pa so gostje začeli igratibolj kvalitetno v obrambi in napaduin z delnim izidom 7:0 povedli za pet,ter vodstva niso več spustili iz rok.Proti koncu tekme se je razlika še vi-šala, do končnega rezultata 20:34 vprid gostov.V mesecu novembru bi se moralaodigrati še tekma proti podprvakom,

V nadaljevanju 1. NLBLeasing lige le 11 ekipV najelitnejšem tekmovanju, 1. NLB Leasing ligi, bo odslej tekmovalo le 11 ekip, sajje RD Loka zaradi finančnih težav izstopila iz lige, nastopali pa bodo vseeno v vsehmlajših kategorijah. V zadnjih sezonah se je na žalost takih primerov zgodilo karnekaj. Vseeno pa se tekme nadaljujejo, Šmarčani so v mesecu novembru odigrali dvesrečanji 1. NLB Leasing lige ter pokalno srečanje 1/8 finala.

RK Gorenje Velenje, vendar je tekmazaradi napornega urnika Velenjčanovprestavljena na 1.2.2012. Ekipa RDŠmartno Herz Factor banka pa nipočivala, odigrali so prijateljskotekmo proti RK Celje PivovarnaLaško, kateri so bili prosti zaradi iz-stopa RD Loka. Tekma se je končalav prid gostov 23:36, vendar so bili vdomačem taboru zadovoljni z učin-kom nekaterih igralcev. Mesec december bo za našo članskoekipo zelo pomembem, odigranebodo tri ligaške tekme. V domačidvorani bo na sporedu le ena, protiRD Ribnica Riko hiše, ki bo v sredo,21. decembra ob 19 uri, ter dva gosto-vanja v Novem mestu in Trebnjem. Vse bralce tudi vabimo, da si ogledatenaši novi Facebook in Twitter strani:www.facebook.com/Rokomet.Smartnowww.twitter.com/#!/rdsmartnohfb,kjer lahko spremljate veliko zanimi-vih strani. Prav tako pa je v izdelavinova stran www.rd-smartno99.org, kijo lahko že spremljate v sicer »delo-vni« oblik. Na koncu ob tej priložno-sti vsem bralcem Martinovega glasavoščimo veseli december, mirenBožič in srečno novo leto 2012.

RD Šmartno HFB

Kliše o motivaciji Ob potoku, - Šmartno pri Litiji · 2016. 11. 30. · 01 898 05 70, 031 759 355. Prav tako smo pričeli tudi z izvaja-njem brezplačnih računalniških teča-jev

Documents