-
Nae bogastvoV marcu in aprilu se osveeni prebivalci planeta
Zemlja e posebej zavemo, kako veliko bogastvo je naravno okolje v
katerem ivimo. al je skrb za isto okolje velikokrat spregledana.
lovek ie mate-rialno bogastvo tudi na raun narave. e dolgo je
znano, da se nam bo to slej ko prej tudi maevalo.V minulih dneh ste
lahko svoj prispevek istejemu okolju dali tudi obanke in obani, ki
ste se udeleili katere od pomladanskih i-stilnih akcij. Taknih
prilonosti bo zagotovo e veliko. Kaj vse nam mati narava nudi,
lahko vsako soboto vidimo tudi na ivanki trnici. Minuli Ivankin
sejem in prihajajoi Dan zemlje na trnici sta dokaz temu. Tudi
lokalna skupnost se trudi z razlinimi okoljskimi projek-ti, ki
sicer veliko stanejo, a so naloba za prihodnost. A marsikaj se da
dosei brez dodatnih strokov. Samo pomisliti je treba, preden v
naravi odvrete prazno ploevinko ali pa vas zamika e kaj hujega.
Potrudimo se, da ohranimo nae skupno bogastvo!
Matej teh, urednik
str. 2
asopis prebivalcev Obine Ivanna Gorica letnik XXI april 2015 t.
3Izdajatelj:Obina Ivanna GoricaSokolska 81295 Ivanna Gorica
Letos po olski poti pisatelja Juria ve kot 6.000 pohodnikov
Obnovljen in dograjen kmetijsko-vrtni center KZ Stina v Ivanni
Gorici
str. 10
str. 2
str. 14
Prijetno in domae na Ivankinem sejmu
lanice in lani PGD Ivanna Gorica med najboljimi v dravi
-
2 april 2015 tevilka 3Obina
Ko l o fo n Prispevke za naslednjo tevilko sprejemamo do 15.
maja.Klasje - Glasilo prebivalcev obine Ivanna Gorica; Ustanovitelj
asopisa: Obinski svet Obine Ivanna Gorica; Sede urednitva: Cesta
II. grupe odredov 17, 1295 Ivanna Gorica, telefon: 781 21 30, faks:
781 21 31, e-pota: [email protected], spletna stran:
www.klasje.net; Uredniki odbor: Matej teh - glavni in odgovorni
urednik, Leopold Sever - Kratkoasnik, Siva in Severna stran, Si-mon
Bregar, Franc Fritz Murgelj, Joefa eleznikar; Lektoriranje: Mateja
D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Robert Kuhar; Priprava za tisk:
AMSET, d. o. o.; Tisk: Tiskarna Skuek d.o.o., Ljubljana, asopis
KLASJE izhaja v 6.000 izvodih meseno in ga prejemajo vsa
gospodinjstva v obini brezplano. Nenaroenih rokopisov in fotografij
ne vraamo.
Letos po olski poti pisatelja Juria ve kot 6.000 pohodnikovNa
tradicionalno 15-kilometrsko pepot od Vinje Gore do Muljave in
Krke, letonja je bila e 22. po vrsti, se je na prvo marevsko
soboto, obsijano s soncem, podalo po ocenah organizatorjev okoli
6.000 pohodnikov. Pohod se je spet izkazal za edinstveno prireditev
v nai obini, pri kateri svoje organizacijske sposobnosti zdrui
vrsta naih drutev, krajevnih skupnosti in drugih organizacij, pod
taktirko Obine Ivanna Gorica, vinjanskega planinskega drutva in
Zavoda Prijetno domae.
e od zgodnjih jutranjih ur so v sta-rem mestnem jedru Vinje Gore
odmevali zvoki Godbe Stina, ki je pohodnike pospremila na pot.
Mno-gi izmed njih so si pred odhodom na pot ogledali tudi razstavo
Jurieve Kozlovske sodbe v Vinji Gori, slikarja tefana Horvata, ki
sta jo na predve-er pohoda pripravila TD Vinja Gora in obmona
izpostava JSKD Ivan-na Gorica. Planinsko drutvo Pol v Vinji Gori
prvi igosa pohodnike kartonke. Pohodniki so se nato pov-zpeli do
razvalin gradu Vinjegorskih grofov, nato pa nadaljevali proti
Pol-evem in najviji toki pohoda. Po dobrih treh urah hoje so
prispeli do Jurieve domaije na Muljavi, tevil-ni pa so pot
podaljali e do Krke, kjer so za njih odprli vrata Krke jame, v
stari oli, ki jo je neko obiskoval tudi Juri, pa so si lahko
ogledali razsta-vo lokalnih drutev. Tako se vsako leto za vedno ve
pohodnikov pohod dejansko kona na Krki, medtem ko je na Muljavi
organizirana zakljuna slovesnost.
Letonji slavnostni govornik na za-kljuku pohoda je bil
predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bog-dan Gabrovec.
Prebivalci tega dela Slovenije so e kako aktivni na por-tno
rekreacijskem podroju. Danes se tu lepo vidi, da smo Slovenci res
portni narod, je med drugim de-jal. V svojem nagovoru je e posebej
poudaril pomen portno-rekreativ-nih dogodkov, med katere spada
tudi
vsakoletni pohod po Jurievi poti in druge podobne prireditve iz
nae obine. V imenu organizatorjev pa sta po-hodnike pozdravila upan
obine Ivanna Gorica Duan Strnad in pred-sednik Planinskega drutva
Pol Ale Erjavec. Kot je povedal Strnad je vsa-koletni pohod vrhunec
prireditev, ki jih ves teden pripravljajo domaini v poastitev
pisateljevega rojstnega dne in veseli ga, da se Juriu z ude-lebo na
pohodu, leto za letom po-klonijo tudi tevilni Slovenci. Celotno
prireditve je spremljal bogat kulturni program, ki sta ga
povezova-la lana muljavske gledalike skupine Igor Adami in Saa
Senica. Nastopili so Vinjanski fantje, mladi pevki Eva Kovai in Maa
Zajec ter gledalini-ki s Krke, ki so uprizorili odlomek iz
predstave Butalci. Po uradnem delu pa je sledilo e veselo druenje
ob zvokih Prifarskih muzikantov. Pri organizaciji letonjega
Jurieve-ga pohoda je sodelovalo okoli 150 prostovoljcev in lanov
turistinih,
kulturnih in gasilskih drutev, pred-stavnikov krajevnih
skupnosti ter posameznikov, ki so s svojimi stro-kovnimi znanji in
veinami uspeli pripraviti varno pot ter prijetno
kul-turno-rekreacijsko doivetje za po-
hodnike iz vse Slovenije. Veseli nas dejstvo, da je prireditev
postala po-vezovalna, kar je tudi del vizije o sku-pni promociji
pod obinsko znamko Prijetno domae.
Matej teh
Prijetno in domae na Ivankinem sejmuNa obisku so bili tudi
Klasjevi rekorderjiV soboto, 28. marca, se je na Sokol-ski ulici v
Ivanni Gorici odvijal e 8. velikononi Ivankin sejem, ki je tudi
letos navduil tevilne obiskovalce. Poleg bogate ponudbe na
stojnicah, se je na odru odvijal pester kultur-no-zabavni program,
temu vsakole-tnemu vrhuncu dogajanja na trni-ci pa je letos dodal
svoj peat tudi sodelavec naega asopisa Leopold Sever, ki je ta dan
predstavil novo knjigo Z rekordi prijetno in domae. Tudi letos so
Ivanko obiskali lani Turistinega drutva Ivanna Gorica, ki so nam s
svojimi starinskimi vozi-li, t. i. kulcami prikazali, kako je bilo
na trnici v starih asih. Tokrat so na ogled pokazali zlasti opremo
poveza-no z vinom in vinogradnitvom, Do-bre kapljice kajpak ni
manjkalo. Ob tej prilonosti je dolgoletni sode-lavec naega asopisa
Leopold Sever, predstavil novo knjigo Z rekordi pri-jetno in domae,
v katerih je zbranih sto novih dosekov in presekov iz vsakdanjega
ivljenja obanov nae obine. V njej so torej zbrani rekor-
di, ki jih vsak mesec lahko prebirate bralci na severni strani
Klasja, neka-teri, ki so objavljeni v knjigi, e akajo na vrsto za
objavo v Klasju. Prvih sto Klasjevih rekordov je Polde objavil e
leta 2007. Pomen tovrstnega domo-znanskega ustvarjanja in bogat
opus domaih del avtorja je predstavila di-rektorica Mestne knjiice
Grosuplje gospa Roa Kek, sodelavci knjinice v Ivanni Gorici pa so
prebrali tudi nekaj zanimivih rekordov. Med drugi-mi tudi tistega,
ki ga je osvojil upan Duan Strnad. Vas zanima kaken je upanov
rekord? Le br v ivanko
knjinico, kjer je knjiga na voljo tudi za nakup. Ob tej
prilonosti je Polde predstavil tudi vse lastnike Klasjevih rekordov
in jim skupaj z e nekateri-mi drugimi obani, ki si prizadevajo za
ohranjanje kulturne in etnoloke dediine podelil posebno
listino.Soasno z dogajanjem na trnici se je na odru pred Kulturnim
domom odvi-jal pester kulturno-zabavni program, ki so ga popestrili
lani Mokega pev-skega zbora Prijatelji, Pevci ljudskih pesmi
Studenek, Plesni klub Guapa in Glasbena ola Grosuplje Podruni-ca
Ivanna Gorica. Obiskovalce je
nagovoril tudi upan Duan Strnad, ki se je kasneje preizkusil
tudi v sekanju pirhov. Ivankin sejem na soboto pred cvetno nedeljo
pa je oznail za ene-ga izmed vsakoletnih vrhuncev na ivanki trnici
in izrazil upanje, da bo trnico e naprej uspeno vodil novi
organizator.Sicer pa so obiskovalci lahko obiska-
li praznino zaloene stojnice, med katerimi je bil tudi prikaz
izdelovanja cvetnih butar, umetniko kraenje pirhov, razstava
medovitih rastlin in e kaj aktualnega za spomladanski as. Pomladi
pa e ni konec in o tem bo govorila tudi naslednja tematska trnica v
soboto 25. aprila. Vabljeni!
Matej teh
Zgodnje jutro nad Vinjo Goro
Butalci na Muljavi
Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije in upan pod polevsko
inico
Vse ve pohodnikov pot zakljui na Krki
Vabljeni na
DAN ZEMLJE NA TRNICI IVANNA GORICAv soboto, 25. aprila 2015, od
8. do 12. ure,
Pripravljena bo bogata ponudba sadik, semen, orodja in druge
opreme za vrt in vzgojo ro, z nami bodo tudi nai ebelarji.
Poastimo Dan zemlje, ki ga praznujemo v aprilu, z obiskom trnice
v Ivanni Gorici!
-
3april 2015 tevilka 3 Obina
Obisk obinskih svetnikov v podjetju IMP Armature d. o. o.Pred
zaetkom 5. redne seje so sve-tniki Obinskega sveta obiskali
pod-jetje IMP Armature d. o. o. v Ivanni Gorici. Predstavniki
obinskega sveta so se ob sreanju z direktorjem pod-jetja Marjanom
Kelviarjem seznanili s potekom proizvodnih procesov in narti
podjetja v prihodnje. Direktor IMP Armatur Marjan Kelvi-ar se je z
veseljem odzval na pobudo obine in tako gostil upana in svetni-ke,
ki skuajo razumeti princip gospo-darjenja v privatnih podjetjih,
kako se proizvajajo izdelki in kakni pogoji morajo biti ustvarjeni,
da je podjetje im bolj uspeno. Kot je dejal direk-tor Kleviar, je
zadovoljen, da imata tako upan Duan Strnad kot podu-pan Toma Smole
velik posluh za go-spodarstvo in se trudita, da bi lokalna skupnost
dala ustrezno podporo ra-zvoju lokalnega gospodarstva. IMP Armature
je podjetje, ki proi-zvaja hidrante, ti so najbolj vidni na
infrastrukturi in seveda izdelke, ki so vgrajeni pod zemljo, to so
predvsem zaporni elementi in filtri. Za proizvo-dnjo le teh so
potrebni tevilni certi-fikati, ki smo jih uspeno osvojili na
nemkih, avstrijskih in drugih med-narodnih trgih, zato tudi z leta
v leto poveujemo prodajo. Naj omenim, da se je prodaja od leta 2002
do da-nes poveala povpreno za 15 %, e je znaala leta 2002 slaba dva
milijo-
na evrov, se leta 2014 ta prodaja vrti okrog devet milijonov
evrov, je e dodal Kelviar. Gotovo smo lahko ponosni in vese-li, da
so v obini podjetja kot je IMP Armature, ki uspeno delujejo in
ve-liko pripomorejo k razvoju samega podjetja in okolja, v katerem
delu-jejo. To je glavni razlog, da smo se z obinskim svetom
odloili, da elimo spoznati dejavnost in proizvodnjo ter morebitne
teave in priakovanja gospodarstva do lokalne skupnosti. Mi se
zavedamo, da brez uspenega gospodarstva ne gre, saj so od tega
odvisni tudi prihodki obinskega pro-rauna in smo pravzaprav
ivljenjsko
odvisni od uspenega gospodarstva. Poskuali bomo narediti vse,
kar je v nai moi, da ivankim podjetjem ob-ina ne bo v oviro, ampak
v pomo, je bil nad obiskom zadovoljen upan Duan Strnad. Podjetje
IMP Armature deluje v istih prostorih kot podjetje Livar d. d., s
katerim zelo dobro sodelujejo. Rav-no podjetje Livar je njihov
dobavitelj ulitkov po dizajnu podjetja IMP Ar-matur, ki proizvajajo
izkljuno pro-izvode, ki so plod lastnega razvoja. Pohvalijo se
lahko tudi z vizijo Smo okolju in delavcem prijazno podje-tje.
Gaper Stopar
KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAANJA, VOLITVE, IMENOVANJA IN PRIZNANJA
OBINE IVANNA GORICA
V skladu s 16. lenom Statuta Obine Ivanna Gorica (uradno
preie-no besedilo UPB1, Uradni list RS, t. 11/2015) in 19. lenom
Odloka o priznanjih in nagradah Obine Ivanna Gorica (Uradni list
RS, t. 20/2012 - uradno preieno besedilo) objavljamo:
JAVNI RAZPISza podelitev priznanj in nagrad
Obine Ivanna Gorica za leto 2015
Obina Ivanna Gorica bo ob obinskem prazniku podeljevala
priznanja in nagrade za izjemne uspehe na posameznih podrojih
drubenega ivljenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu
Obine, ivljenja v njej in njeni podobi.Priznanja in nagrade Obine
so: astni oban, naziv astni oban obine se lahko podeli
posamezniku,
ki je zasluen za izjemne trajne doseke na posameznem podroju
lo-vekove ustvarjalnosti, ki pomembno vplivajo na predstavitev
obine doma in po svetu.
Zlati grb Obine kot najvija nagrada Obine, podeljena za
ivljenjsko delo, veletne doseke ali enkratne izjemne uspehe na
drubenem ali gospodarskem podroju, ki so izrednega pomena za razvoj
in ugled ob-ine.
Nagrada Josipa Juria za izjemne enkratne doseke in pomembneje
trajne uspehe, ki pospeujejo razvoj posameznih dejavnosti v
obini.
Plaketa Antona Tomia za delovna prizadevanja in uspehe, ki so
po-membno prispevali h gospodarskemu, kulturnemu in drubenemu
ra-zvoju obine, za posebne zasluge na podroju kulturnega, portnega
in drugega drubenega razvoja ter za veletno uspeno delo ob njihovih
jubilejih.
Plaketa Miha Kastelica za delovna prizadevanja in uspehe, ki so
po-membno vplivali k ohranjanju nae kulture in etnoloke dediine, ki
s svojim delovanjem in portvovalnostjo opravljajo tudi vzgojno in
izo-braevalno poslanstvo pri ohranjanju materialnih in duhovnih
dobrin naih prednikov.
Priznanja in nagrade bodo podeljena ob obinskem prazniku obine
Ivan-na Gorica 29. maja 2015.Pobudniki za podelitev nagrad in
priznanj Obine so lahko organi Obine, ter posamezniki in
organizacije z obmoja obine.
Pobuda za podelitev mora vsebovati: podatke o pobudniku; podatke
o pravni ali fizini osebi, ki naj bi to nagrado prejela; podrobno
utemeljitev, zakaj naj bi bila ta oseba upraviena do na-
grade.Pobudo izpolnite na obrazcu, ki je ob tem razpisu
objavljen na spletni stra-ni obine; obrazec lahko dvignete tudi na
vloiu Obine. Pisne predloge z obrazloitvijo poljite v 30 dneh od
objave oziroma najkasneje do 27. aprila 2015 na naslov: Obina
Ivanna Gorica, Sokolska 8, Ivanna Gorica - s pripisom nagrade in
priznanja 2015.O podelitvi priznanj bo odloal Obinski svet Obine
Ivanna Gorica na predlog Komisije za mandatna vpraanja, volitve,
imenovanja in priznanja.
PREDSEDNIK KOMISIJEJanez Mean
Iz zadnje seje Obinskega svetaObinski svetniki in svetnice so
30. marca 2015 zasedali na svoji 5. redni seji. Najprej so si
ogledali proizvodni obrat podjetja IMP Armature v Ivanni Gorici, po
seznanitvi s poslovnimi rezultati in proizvodnimi procesi tega
ivankega podjetja pa so sejo nadaljevali po ustaljenem redu. upan
Duan Strnad in podupan Toma Smole sta najprej poroala o aktualnem
dogajanju v obini, pri emer je e posebej izstopala infor-macija o
zaasnem zaprtju dnevne-ga centra za stareje v entvidu pri Stini.
Kot je dejal podupan Smole so inpekcijske slube opozorile na
doloeno neskladje z zakonodajo s tega podroja, zaradi esar je do
nadaljnjega dejavnost, ki sicer zelo uspeno poteka v prostorih
Centra za zdravljenje bolezni otrok, ustavljena. Spodbudne pa so
bile novice, da se bo dejavnost predvidoma e konec aprila lahko
ponovno vzpostavila, bo pa varstvo potekalo preko Doma sta-rejih
obanov Grosuplje, kar pa za uporabnike storitev ne bo pomenilo
bistvenih sprememb.e ena novica povezana z inpekcij-skimi slubami
pa se tie krajanov Vinje Gore. Tamkajnji vodovodni sistem, s
katerim upravlja Krajevna skupnost Vinja Gora, bo moral do konca
junija preiti pod upravljanje izvajalca javne gospodarske slube,
torej pod JKP Grosuplje. Napovedi dravnih organov se torej
uresniu-jejo, podobno bo doletelo e nekaj drugih, sicer manjih t.
i. vakih vo-dovodov v nai obini. O veini dru-gih izpostavljenih
aktualnih temah pa poroamo na drugih straneh to-kratne
tevilke.Glede na nart dela Obinskega sveta so svetniki tokrat
obravnavali dve po-roili javnih zavodov. Poroilo Centra za socialne
zadeve Grosuplje je pred-stavil direktor Nenad Stojanovi. V
razpravi se je razvilo vpraanje, kako priti do kvalitetne socialne
slube, ki je, kot je priznal tudi direktor, v pra-
ksi obremenjena z administracijo in birokracijo. upan pa je med
drugim izpostavil bojazen, da so do socialnih pomoi, ki jih mora
izplaevati ob-ina upravieni tudi takni, ki sicer na zunaj ne kaejo
statusa socialno ogroenih. Direktor Zdravstvenega doma Ivan-na
Gorica Janez Zupani je podal poslovno in strokovno poroilo o delu v
lanskem letu. Poroilo je zaje-malo tudi aktivnosti v zvezi z
narto-vanimi investicijami. Letos zdravstve-ni dom nartuje obnovo
laboratorija, ki bo potekala v mesecu juliju in av-gustu, ko je
laboratorijskih preiskav manj. Osnovna dejavnost bo pote-kala
soasno z obnovo, biokemine preiskave pa bodo izvajali zunanji
iz-vajalci. Investicija, ki jo bosta pokrila zdravstveni dom in
obina, bo stala 84.000 evrov. Med tem pa je Lekarna Ljubljana e v
postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za gradnjo prizidka
zdravstvenega doma. Lekar-na bo imela v pritliju svoje prostore,
priblino 300 m2 povrin v nadstro-pju pa bo za dejavnost
zdravstvenega doma.Konec marca je tudi as finannih bilanc, tako je
Obinski svet tokrat obravnaval Zakljuni raun prorau-na obine za
leto 2014. V prorau-nu je bilo beleeno 5 odstotkov ve prihodkov kot
leto poprej, skupaj jih je bilo za dobrih 14 MIO evrov, iz leta
2013 je bilo prenesenih 2,6 MIO evrov, medtem ko je bilo
realizirano 80 % nartovanih odhodkov v viini 15,2 MIO evrov.V
nadaljevanju je direktor Zavoda Prijetno domae Miha Genorio
pred-stavil nart dela za leto 2015. Poleg
zagotavljanja delovanje muzeja in izvajanja posameznih
investicij na Jurievi domaiji, zavod sodeluje pri soorganizaciji
vejih obinskih prire-ditev, koordinira partnerstvo s pobra-teno
obino Hirschaid, v sodelovanju s turistinimi drutvi in turistinimi
ponudniki razvija skupno promocijo nae turistine ponudbe, v nartu
pa je tudi oblikovanje programov za trenje, seveda pod skupno
obinsko znamko Prijetno domae. Zavod je sicer vstopil ele v drugo
leto delo-vanja, a priakovanja obinskih sve-tnikov so po vpraanjih
sode velika. Zavod v letu 2015 razpolaga z 97.000 evri.Na turizem
so se nanaale tudi spre-membe in dopolnitve pravilnika o
sofinanciranju dejavnosti turistinih drutev in zveze iz prorauna
obine, na podlagi katerega je vsako leto ob-javljen javni razpis za
sofinanciranje njihovih programov. Spremembe na novo opredeljujejo
sestavo komisije za ocenjevanje prijavljenih progra-mov, prav tako
pa je spremenjen tudi tokovnik za ocenjevanje programov. Podobno
kot turistina drutva na razpisu obine kandidirajo tudi kul-turna
drutva. Pravilnik o sofinanci-ranju kulturnih programov pa bo po
novem imel tudi dolobo, da je vsako kulturno drutvo, katerega
program je sofinanciran iz prorauna obine, dolno na povabilo obine
dvakrat na leto brezplano nastopiti na ob-inskih prireditvah oz.
prireditvah na katerih je obina soorganizator. Do-gajalo se je
namre, da so nekatera drutva za tovrstne nastope priako-vala
dodatno plailo. Obinski svetni-ki so na tokratni seji sprejeli tudi
do-
polnjen predlog odloka o ustanovitvi javnih
vzgojno-izobraevalnih zavo-dov, ki zaradi nove devetletne po-
drunine ole v Zagradcu, na novo doloa obmoje olskih okoliev.
Matej teh
-
4 april 2015 tevilka 3
upanova lipa, kmalu pa tudi uni ebelnjakVseslovenskemu projektu
lovek posadi-ebela oprai se je pridruila tudi obina Ivanna Gorica.
upan Duan Strnad je 2. aprila v sodelovanju s ebe-larskim drutvom
Krka-Zagradec ter uenci ebelarskega kroka iz Podruni-ne ole Krka
posadil lipo na posestvu ukovina pri podrunini oli in vrtcu na
Krki.
V uvodu je goste in krajane Krke nagovoril predsednik
ebelarskega drutva Krka-Zagradec Marjan Volaj, ki je zbranim
predstavil, da bo na omenjenem prostoru, kjer je od zdaj naprej
posajena t. i. upanova lipa, v blinji priho-dnosti postavljen uni
ebelnjak ter posajen medoviti vrt. S tem bo dokazano, da je obini
mar za kranjsko sivko in ohranjanje kulturne krajine ter skupno
zavzemanje za saditev avtohtonih medovitih rastlin, ki ebelam kot
tudi dru-gim opraevalcem nudijo vir mediine in cvetnega prahu.Lipo
kot simbol slovenstva so zmeraj sadili ob posebnih prilonostih in
danes je na Krki zagotovo tak dan, je zbrane nagovoril upan obine
Ivanna Gorica Duan Strnad. Kot je dejal, je lipo prejel na redni
letni skupini Skupnosti obin Slovenije na Brdu pri Lukovici, kjer
je ebelarska zveza Slovenije v so-delovanju s podjetjem Medex
podarila vsem upanom slovenskih obin sadi-ko lipe, da jih posadijo
in na ta nain spodbudijo ljudi k ohranjanju okolja in ebelarstva.
Ob tej prilonosti se je zahvalil ebelarskima drutvoma v obini (D
Krka-Zagradec in D Stina) in olam, ki uencem omogoajo, da v okviru
pouka spoznavajo pomen ebelarstva.Ravno v ta namen je bila v
drutvenih prostorih na ukovini razstava panj-skih konnic, ki so jo
v okviru ebelarskega kroka izdelali uenci P Krka, pod vodstvom
akademskega slikarja in astnega obana obine Ivanna Gorica, Franceta
Slane. Bogat kulturni program so popestrili otroci vrtca in
podru-nine ole na Krki.
Gaper Stopar
Obina
Priznanja Civilne zaite RS za leto 2015 tudi v nai obinitab
Civilne zaite za Ljubljansko regijo je v sodelovanju z Upravo
Re-publike Slovenije za zaito in ree-vanje, Izpostavo Ljubljana in
Mestno obino Ljubljana, na zaetku marca pripravil osrednjo regijsko
slovesnost s podelitvijo priznanj Civilne zaite za leto 2015. Ob
dnevu Civilne zaite, ki ga pra-znujemo 1. marca, se odgovorni
zahvalijo tistim reevalcem, organi-zatorjem in izvajalcem, ki so v
prete-klem letu uinkovito opravili naloge zaite in reevanja med
naravnimi in drugimi nesreami. Priznanja in nagrade Civilne zaite
so bila pode-ljena najbolj zaslunim pripadnikom Civilne zaite ter
drugim posamezni-kom, skupinam, obinam, gospodar-skim drubam,
drutvom, zavodom in raznim organizacijam za zasluge in prispevke
pri razvijanju in krepitvi pripravljenosti, izvajanju zaite,
re-evanja in pomoi ter odpravljanju posledic naravnih in drugih
nesre. V imenu obine Ivanna Gorica so se slovesnosti udeleili
poveljnik Civilne
zaite Obine Ivanna Gorica Joe Kozinc ter prejemniki iz nae
obine. Na prireditvi je bilo za ljubljansko regijo podeljenih kar
160 priznanj in nagrad, prejemniki pa so bili tudi iz nae obine:
Bronasti znak Civilne zaite, ki se podeljuje za portvovalno in
uspeno opravljanje nalog zaite, reevanja in pomoi, so prejeli lani
Jamarske-
ga kluba Krka. Zlati znak Civilne zaite, ki se pode-ljuje za
dolgoletno uspeno delo pri razvijanju in krepitvi organiziranosti,
usposobljenosti in pripravljenosti Ci-vilne zaite ter drugih sil za
zaito, reevanje in pomo, je prejela Gasil-ska zveza Ivanna Gorica,
ki letos pra-znuje 60-letnico aktivnega delovanja.Plaketo Civilne
zaite, ki se podelju-je posameznikom, skupinam in orga-nizacijam za
ivljenjsko delo, osebne zasluge in izjemne uspehe pri zaiti in
reevanju ljudi, ivali, premoe-nja, kulturne dediine ter varovanju
okolja ob naravnih in drugih nesre-ah pa sta prejela PGD Vinja Gora
ob 140-letnici obstoja in PGD entvid pri Stini ob 130-letnici
delovanja drutva. Naj omenimo, da sta bronasti znak CZ prejela tudi
Franc aren (komandir Policijske postaje Grosuplje) in Ani-ca
Smrekar (sekretarka Obmonega zdruenja Rdeega kria Grosuplje).
Gaper Stopar
Prijetno domae tudi letos na pomladanskem sejmu v
Hirschaidulanice Drutva podeelskih ena Ivanjice iz Ivanne Gorice so
v marcu e drugi obiskale pobrateno obino Hirschaid. Tja so
odpotovale na povabilo tamkajnje obine, iz-menjavo pa je podprla
tudi obina Ivanna Gorica. Prebivalci Hirschai-da so si dobro
zapomnili dobrote in priboljke, ki so jih podeelske ene ponudile e
na lanskem sejmu, zato so se tudi letos gnetli pred slovensko
stojnico. Ta je bila obloena z razno-vrstnimi dobrotami, ki so le
za md pri obiskovalcih tega, z velikononimi prazniki obarvanega
sejma.Naj spomnimo, da je bil lanskoletni obisk sejma prvi korak k
povezovanju obin tudi na podroju kmetijstva in lahko reemo, da so
ti prvi koraki ve kot uspeni, saj se je posebno prija-teljstvo
spletlo med Drutvom pode-elskih ena Ivanjice ter tamkajnjo ensko
katoliko zvezo (Katolischer Frauenbund Hirschaid). Aprila letos
bodo tako lanice tamkajnje enske zveze tudi gostje Ivanjic in obine
Ivanna Gorica.Pomladanski sejem je eden glavnih sejemskih dogodkov
v Hirschaidu in poteka na osrednji ulici skozi mesto, na obeh
straneh pa se v dolini ene-ga kilometra vrstijo razline stojnice.
Ivanka stojnica je tradicionalno po-
stavljena v bliini mestne hie, kjer ima optiko Gerd Porzky, na
prijazni gostitelj, ki je tudi sicer dejaven na podroju
gospodarskega sodelova-nja med obinama. Kot reeno je prevladovala
ponudba v duhu priha-jajoih velikononih praznikov, ki so jo z
raznovrstnimi dobrotami obo-gatile tudi Ivanjice, tradicionalno pa
je svoje mesnine nemkim sla-dokuscem ponudilo tudi Mesarstvo Maver
Stina. Stojnico, ki je vedno postavljena v neposredni bliini
me-stne hie, je obiskal tamkajnji upan g. Klaus Homann s soprogo
Christi-ne, pridruil pa se nam je tudi novi predsednik Deelnega
sveta okroja Bamberg g. Johann Kalb. Prav vsi so z veseljem pokuali
ponujene dobrote
in sproti kovali narte o naih priho-dnjih sreanjih in
sodelovanju.Tokratno sreanje je minilo v prije-tnem vzduju in
razpoloenju so-delujoih in ob koncu sejma so nas prijatelji iz
Hirschaida e povprae-vali, e se bodo ponudniki iz Ivanne Gorice
letos udeleili tudi jesenskega in boinega sejma, ki ju prirejajo na
isti ulici. Njihovo povabilo smo seve-da vzeli na znanje in
obljubili, da ga prenesemo v domae kraje. Mogoe pa se kdo opogumi
in se s polnim na-rojem le odpravi na Nemko in tam-kaj ponudi
prijetno domae izdelke, pridelke in dobrote, ki jih tamkajnji
obiskovalci tako zelo cenijo.
Miha Genorio
3. pohod po Kroni pepoti Prijetno domae
(8. maj10. maj 2015)Zavod Prijetno domae in Obina Ivanna Gorica
organizirata 3. pohod po Kroni pepoti Prijetno domae. Drugega
pohoda lani se je v treh dneh udeleilo ve kot 150 pohodnikov, vseh
dvanajst krajevnih skupnosti, ozi-roma vseh dvanajst info tok pa je
uspelo v treh dneh obiskati kar 34 ude-leencem. V letonjem letu
organizator zagotavlja popestritev pohoda z zanimivimi aktivnostmi
ob poti, zato e posebej vabljeni vsi, ki imate radi rekreacijo,
zdrav nain preivljanja prostega asa in uivanje v prelepi
ne-okrnjeni naravi nae obine.
START: petek, 8. maja, ob 7. uri, izpred stavbe Obine Ivanna
Gorica
PREDVIDEN POTEK POTI:1. DAN: Ivanna Gorica Stina Metnaj Vinja
Gora Muljava2. DAN: Muljava Krka Ambrus Zagradec3. DAN: Zagradec
Dob pri entvidu Temenica Sobrae entvid pri StiniPot lahko prehodite
v celoti (ca. 100 km) ali pa se pohodnikom pridruite na posameznih
odsekih. Pot je oznaena z markacijami in usmeritvenimi tablami.
Potek pohoda bo mono spremljati tudi preko spletne strani obi-ne in
Facebook profila obine. Vsak pohodnik prejme kartonek za igosa-nje,
v katerem zbira ige nameene na vseh 12-ih info tokah. Pohodniki, ki
bodo zbrali 12 igov, bodo nagrajeni s praktino nagrado. V primeru
za-dostnega tevila zainteresiranih, bo organizirana tudi
prenoitev.
Na pohod se je treba predhodno prijaviti na tel. t.: 041 437 382
ali na elektronsko poto: [email protected], kjer dobite
tudi vse po-trebne informacije o pohodu in trasi poti.
INFO: http://www.prijetnodomace.si/krozna-pot/
Letonji gasilski jubilanti: PGD Vinja Gora in PGD entvid pri
Stini
Jamarski klub Krka in Gasilska zveza Ivanna Gorica
-
5april 2015 tevilka 3 Obina
Kratke obinske
Pri naih devetdesetletnikihupan Duan Strnad nadaljuje z obiski
pri naih najstarejih obanih, ki do-polnijo visoki ivljenjski
jubilej. V zadnjem mesecu sta praznovala dva nova 90-letnika.
Devetdesetega rojstnega dne se je 14. marca veselil Karol
Kozlevar iz Starega trga pri Vinji Gori.
Slovesno je bilo tudi v Malih Le-sah, kjer se je 14. aprila v
krogu svojih domaih okroglega jubileja veselila Albina Jeras.
Proti Muljavi se obnavlja vodovodNa Muljavskem polju se je v
marcu zaela obnova vodovoda, ki oskrbu-je naselja Muljava, Potok
pri Muljavi, Znojile, Polevska planota in tudi del Suhe krajine.
Zamenjane bodo stare azbestno-cemente cevi. V preteklih letih je
bil e obnovljen cevovod sko-zi naselje Gorenja vas, sedaj pa se
obnavlja e preostalih 616 metrov cevovoda proti Muljavi. Razlog za
ob-novo so bile pogoste okvare in velika izguba vode. Prav tako so
bila mote-a popravila, ker vodovod poteka po kmetijskih povrinah in
je v poletnem asu nastajala koda na posevkih. Z obnovo vodovoda in
vgradnjo cevi iz nodularne litine se bodo zmanjale okvare, prav
tako pa bo kvalitetnej-a tudi pitna voda. Dela se izvajajo v
pomladanskem asu, da je manj mo-tee za izvajanje kmetijskih
opravil.
Na vidiku tudi e gradnja kanalizacije v Vinji GoriPred kratkim
je na seji sveta Krajev-ne skupnosti Vinja Gora potekala
predstavitev projekta gradnje sekun-darnega dela kanalizacije za
naselje Vinja Gora. Svetniki sveta KS Vinja Gora so se na seji
seznanili s potekom trase in s problematiko pridobivanja slunosti s
strani lastnikov zemlji. Predstavljene so jim bile tudi tehni-ne
znailnosti nartovanega kanaliza-cijskega sistema. Skupna dolina
sis-tema je 7000 metrov, predvideno je tudi eno rpalie, stroek
izgradnje pa je ocenjen na priblino 2 milijona evrov. Obina Ivanna
Gorica ima za izgradnjo kanalizacije e pridobljeno gradbeno
dovoljenje, trenutno pa je v pripravi razpisa dokumentacija za
izbiro izvajalca, medtem ko je projekt za izvedbo del (PZI) v
zakljuni fazi. Obina predvideva, da bo izvajalca izbrala do poletja
in zaela z deli e jeseni. e bo gradnja tekla po nar-tih, bi se
zakljuila v enem letu.Omenjeni kanalizacijski sistem se bo
prikljuil na obstojei povezovalni ka-nal Vinja Gora Ivanna Gorica,
ki je bil zgrajen leta 2014. Kot je dejal upan Strnad, bo gradnja
pomemb-no vplivala na kvaliteto ivljenja v Vinji Gori, tako v asu
gradnje, e posebej pa po njej. Velika prednost
Vinje Gore je tudi ta, da struktura tal ni tako zahtevna, kot je
bila na Viru pri Stini, kjer se je gradnja uspeno zakljuila v
minulem letu, bo pa na potek gradnje vsekakor vplivalo dej-stvo, da
veji del naselja lei na zai-tenem arheolokem obmoju.
Nova prometna ureditev za vejo varnost v okolici ole v entvidu
pri StiniV marcu so se zaela e nekaj asa napovedana dela za novo
prometno ureditve v srediu entvida. Projekt, ki se bo izvajal v ve
fazah, je name-njen izboljanju prometne varnosti v okolici ole in
vrtca. Na javnem raz-pisu, ki ga je objavila Obina Ivanna Gorica,
je bil kot najugodneji ponu-dnik izmed tirih prejetih ponudb,
iz-brano podjetje Rekon d. o. o. iz Ivan-ne Gorice. Trenutno je v
teku prva od tirih nartovanih faz, v kateri bo ob severnem robu
lokalne ceste entvid Praproe (pod vrtcem) umeen pas za vzdolno
parkiranje (21 parkir-nih mest) in plonik za pece. Na se-verni
strani plonika bo zgrajen opor-ni zid vzdol celotne doline odseka,
s parkiria pa bo zgrajeno stopnie, preko katerega bo omogoen dostop
do vrtca. Tako se bodo stari otrok, ki obiskujejo vrtec, izognili
gnei na ce-sti oz parkiriu pri oli. Po pogodbi se nartuje, da bodo
dela dokonna e pred koncem olskega leta, torej tudi pred pevskim
taborom, ki ga vsako leto v juniju gosti entvid.V prihodnjem letu
se nartuje izva-janje naslednjih faz prometne ure-
ditve. Ko bo pridobljeno soglasje drave, ki je lastnik zemljia,
se bo najprej parkirie vzdol ceste pod vrtcem podaljalo e za tiri
parkirna mesta in se zgradil prehod za pece za gostinskim lokalom
do ceste, ki vodi proti oli. e pomembneja pa bo izgradnja plonika
vzdol celotne trase ceste od kriia proti oli. Od finannih sredstev
v obinskem pro-raunu in soglasij lastnikov zemlji pa bo odvisna
izgradnja plonika tudi po nasprotni strani ceste, ob kateri se
trenutno gradi vzdolno parkiri-e. Pogodbena vrednost del za vse
tiri faze je 440.000 evrov.
Odvoz odpadne elektrine in elektronske opremeObina Ivanna Gorica
in Javno ko-munalno podjetje Grosuplje skupaj s podjetjem ZEOS d.
o. o., organi-zirajo odvoz odpadne elektrine in elektronske opreme
iz gospodinjstev v obini Ivanna Gorica, v soboto dne 18. 04. 2015.
Natanen razpo-red prevzema odpadne elektrine in elektronske opreme
po posameznih krajih je objavljen v marevski tevil-ki Klasja, kjer
je tudi navedeno, ka-teri odpadki spadajo med odpadno elektrino in
elektronsko opremo. Razpored je objavljen tudi na
www.ivancna-gorica.si.
Sestal se je podjetniki kole-gij upanaMinuli mesec se je prvi v
novem mandatnem obdobju sestal podje-tniki kolegij upana. Na njem
sta
upan Duan Strnad in podupan To-ma Smole navzoe lane kolegija
se-znanila z narti obine v lui finanne perspektive 2014 -2020. Za
nadaljnji razvoj gospodarstva je treba zagoto-viti ustrezno
infrastrukturo, zato je upan e izvedel kar nekaj sestankov, od
katerih velja izdvojiti predvsem obisk ELES-a in DARS-a. Primerna
dis-tribucija elektrine energije in ustre-zne prometne povezave so
pogoj za razvoj. Obstojeo napeljavo in dalj-novode je treba
posodobiti in prvi sestanek je bil spodbuden. Razvoj obine narekuje
tudi izgradnjo ob-voznice v Ivanni Gorici, ki vkljuuje e en nadvoz
nad elezniko progo in kroia pri podjetju Akrapovi, Ma-rofu in kriiu
v Ivanni Gorici s ce-sto, ki vodi proti Stini. Elektrifikacija in
obvoznica sta povezani tudi z novo industrijsko cono, o kateri je
ve po-vedal lokalni podjetnik Milan Puljar in tudi predstavil
grafini prikaz bo-doe cone, za katero je kar precej zanimanja. upan
in podupan sta predstavila tudi spremembo Odloka o nadomestilu o
uporabi stavbnega zemljia, s katero se bo nadome-stilo pobiralo na
celotnem obmo-ju obine. Mono ga bo poravnati v dveh obrokih, prve
polonice pa bodo prispele pred dopusti. Beseda je tekla tudi o
nadaljnjem delovanju podjetnikega kolegija, ki se bo se-stajal
priblino trikrat na leto, vanj je treba vkljuiti tudi mlade
podjetnike, ponujajo se vnovine monosti sode-lovanja z Obmono
obrtno zbornico, jeseni pa bi zopet pripravili obinski dan obrti in
podjetnitva. Pogovor je tekel tudi o obveanju o seminarjih,
delavnicah in izobraevanjih, ki bi bili zanimivi za iri krog
ivanjkih podje-tnikov.
Javni razpis za sofinanciranje turistinih drutev in zvezeObina
Ivanna Gorica bo 20. aprila objavila na spletni strani Obine na
naslovu www.ivancna-gorica.si javni razpis za sofinanciranje
dejavnosti turistinih drutev in zveze na po-droju turizma iz
prorauna Obine Ivanna Gorica za leto 2015. Vloga za oddajo prijave
bo objavljena na spletnem naslovu (www.ivancna-go-rica.si) in v
sprejemni pisarni Obine Ivanna Gorica. Rok za oddajo vlog je 4. maj
2015. Informacije: Matej teh (781 21 30).
Va kanal - tudi na kanalNovomeka Televizija Va kanal letos
praznuje 25 let delovanja. Slavno-stne akademije, ki so jo pred
kratkim pripravili v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu,
se je udeleil tudi upan Duan Strnad. Va kanal televizija, ki veliko
pripomore k obve-enosti, kaj v naem okolju pone-mo, vekrat pa s
pomojo programa Vaega kanala tudi jaz vidim dobre prakse sosednjih
obin, ki jih nato skuamo implementirati tudi v nae okolje. Ko se
pogovarjam z obani, pravijo, da je TV Novo mesto tudi v Ivanni
Gorici zelo gledana televizija in lahko reem, da je Va kanal tudi
na kanal oz. naa televizija., je za novomeko televizijo povedal
upan Strnad. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik
Dravnega zbora RS dr. Milan Brglez, za umetniki pro-gram pa je med
drugimi poskrbel tudi Vokalni kvartet Stina.
Gaper Stopar in Matej teh
-
6 april 2015 tevilka 3Obina
Zemeljski pok nastanka KlasjaV marevski tevilki je Leopold Sever
na Sivi strani Klasja obja-vil lanek Veliki pok, ki v prispodobi
opisuje vesoljski nastanek asopisa Klasje. Kot lan Obinskega sveta
Obine Ivanna Go-rica, v mandatu 19941998, pa lahko bralce seznanim
tudi z zemeljskim nastankom Klasja.Na prvi asopis je nosil ime
Noviar s podnaslovom Prve no-vice Obine Ivanna Gorica. V prvi
tevilki, ki je izla v februar-ju 1995, je e sodelavka pri tem
asopisu ga. Ksenija Medved vabila bralce, naj prispevajo predloge
kako bomo klicali na asopis. V 3. tevilki Noviarja v mesecu aprilu
1995, ki je imel podnaslov Uradni vestnik Obine Ivanna Gorica, pa
je bil e objavljen sklep 4. seje Obinskega sveta z dne 12. aprila
1995 o zaetku izhajanja obinskega glasila in imenovanju g. Andreja
Agnia za vrilca dolnosti urednika. Objavljen je bil tudi razpis za
doloitev imena asopisa in razpisana nagrada
20.000,00 tolarjev za ime, ki ga bo izbrala posebna komisija in
e dve odkupni nagradi po 5.000 tolarjev. Rok za dostavo predlogov
je bil doloen do 3. maja 1995 opoldne.Na 5. seji Obinskega sveta 3.
5. 1995 smo svetniki prejeli seznam 70 predlogov za novo ime
asopisa, ki jih je poslalo 29 obanov. Izmed predlogov je bilo
iz-brano ime Klasje, ki sta ga poslala g. Martin Groznik iz Vinje
Gore in Slovenska ljudska stranka, Obinski odbor Ivanna Gorica.Ime
Klasje pa je bilo tudi v nevarnosti, da mu ga od-vzame mesenik SKD
Dramilo, kot strankin asopis za vso Slovenijo, ki je v mesecu marcu
1996 naslovilo takno zaprosilo na upana g. Jerneja Lampreta.
Ob-inski svet pronji ni ugodil in ime Klasje je ostalo
Namig za premik17. 4. ob 17. uri, Knjinica Ivanna Gorica:
Delavnica vezenja z gospo Emo Grnbacher17. 4. ob 20. uri, Jurieva
domaija na Muljavi: Predavanje ebele in ebelji pridelki18. 4. od
9.12. ure, Zagradec: Dan odprtih vrat Podrunina ola in vrtec
Zagradec 18. 4. ob 19.30. uri, Kulturni dom entvid pri Stini: 8.
dobrodelni koncert Odpri srce in oi18. 4. ob 20. uri, Kulturni dom
Stina: Gledalika predstava Butalci21. 4. ob 17. uri, Knjinica
Ivanna Gorica: Bralni klub v knjinici22. 4. ob 17. uri, Knjinica
Ivanna Gorica: Ura pravljic z Judo Rajner 23. 4. od 7.13. ure,
Srednja ola Josipa Juria: Krvodajalska akcija24. 4. ob 15. uri,
portno igrie poleg olskega centra v Ivanni Goric: Test hitre hoje
na 2 km24. 4. ob 19. uri, Dom krajanov Temenica: Zdravilna mo zaimb
z domaega vrta25. 4. od 8. do 12. ure, trnica v Ivanni Gorici:
Tematski dan Dan zemlje27. 4. ob 19. uri, Kulturni dom entvid: 11.
mednarodni folklorni festival SloFolk 20151. 5. ob 8. uri, parkirie
pri samostanu v Stini: 23. Romanov pohod 8. in 9. 5. ob 20. uri,
Kulturni dom Stina, Koncert MePZ Zborallica: S pesmijo po svetu
8.10. 5., Pohod po kroni pepoti Prijetno domae22.29. 5.; Teden
kulture v obini Ivanna Gorica 23. 5. ob 16. uri, entvid pri Stini:
130. letnica PGD entvid pri Stini in prevzem novega gasilskega
vozila Renault GVC 16/2529. 5. praznik Obine Ivanna Gorica 30. 5.
ob 12. uri, portno igrie Krka: Sreanje bolnikov z multiplo sklerozo
30. 5., Luarjev Kal: Spomladansko kurbljanje starodobnikov31. 5.,
entvid pri Stini: Pokalno tekmovanje Slovenije v motokrosu31. 5.,
Krka: 39. Kajakaki spust po reki Krki
Organizatorje prireditve vabimo, da sporoite prireditve, ki jih
organizirate in objavljene bodo v spletnem napo-vedniku prireditev
na obinski spletni strani www.ivancna-gorica.si in v Klasju.
Podatke o prireditvah lahko oddate preko spletnega obrazca Namig za
premik ali preko elektronske pote na naslov
[email protected].
Obinska turistina zveza z novim-starim vodstvomV etrtek 26.
marca je v prostorih Turistinega drutva Gra na Luarjevem Kalu
potekal redni letni zbor lanov Obinske turistine zveze Ivanna
Gorica. Poleg pregleda aktivnosti v preteklem letu so predstavniki
dvanajstih turisti-nih drutev volili tudi nove organe vodenja zveze
in sprejeli obiren nart dela za leto 2015.
Delegati posameznih drutev so najprej obravnavali podana poroila
o delo-vanju zveze v lanskem letu. Med osrednje aktivnosti sodita
koordinacija dela turistinih drutev in skupne promocijske
aktivnosti, tudi v lanskem letu pa je zveza sodelovala pri vejih
obinskih prireditvah in prireditvah posameznih drutev. Leto 2014 je
zaznamovalo tudi sodelovanje z novoustanovljenim Za-vodom Prijetno
domae. Po sprejetih poroilih in razrenici dosedanjemu vodstvu so
predstavniki dru-tev volili organe vodenja zveza za prihodnje
mandatno obdobje 2015-2019. S podporo vseh drutev bo zvezo e naprej
vodil dosedanji predsednik Pa-vel Groznik (TD Vinja Gora), neumorni
turistini delavec in promotor obine Ivanna Gorica. Tudi
podpredsednika zveze ostajata e naprej Stanislav Kralj (TD
Zagradec) in Milo uteri (TD Polevo).Predsednik Groznik je po
izvolitvi predstavil tudi obiren nart dela za leto 2015. Zveza bo
poleg rednih promocijskih aktivnosti nae turistine ponudbe in
prireditev, sodelovala z Zavodom Prijetno domae pri pripravi
produktov, ki bodo v nae kraje privabili elene obiskovalce in
goste. Tudi v razpravi je bilo s strani predstavnikov drutev
izreenih ve razlinih pobud, ki nakazujejo eljo po dobrem
sodelovanju in oblikovanju skupnih programov, seveda pod skupno
znamko Prijetno domae. Izvoljenemu vodstvu je estital tudi podupan
Toma Smole, ki je ob tej pri-lonosti navzoe seznanil z aktivnostmi
obine na podroju turizma. Pri tem je poudaril vlogo turistinih
drutev in zveze, ki jim kljub skromnim prora-unskim sredstvom uspe
ustvarjati pester in privlaen program. Prav na no-voustanovljenem
Zavodu Prijetno domae pa je, da to dejavnost drutev, ki temelji na
prostovoljnem delu, uspeno oplemeniti na trgu.Zbrane predstavnike
drutev in zveze je nagovoril tudi direktor Zavoda Pri-jetno domae
Miha Genorio, ki je ob tej prilonosti predstavil tudi program
zavoda za letonje leto. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da se med
zvezo in zavodom razvija dobro medsebojno sodelovanje, ki bo letos
zagotovo e nad-grajeno.
Matej teh
V svoj tim v PE Baterije in potenciometri, entvid pri Stini
vabimo:
2 nova sodelavca za delo na delovnem mestu: VODJA LINIJE
(m/)
Priakujemo sodelavce s srednjo ali vsaj poklicno strokovno
izobrazbo teh-nine smeri (elektro, strojne ali mehatronike).Prijavo
z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim ivljenjepisom poljite
na naslov: ISKRA, d. d., Stegne 21, 1000 Ljubljana ali na
elektronski naslov: [email protected]. Dodatne informacije
lahko dobite tudi na te-lefon 01/780 08 10.
Kako bi se Klasje e lahko imenovalo?Na razpis, ki ga je razpisal
Obinski svet je prilo kar 70 pre-dlogov za ime novega obinskega
asopisa. Zanimivo, da se je samo en predlog ponovil. Poleg Klasja
so bili e naslednji predlogi:
IVANKI MLIN, ILO, NAVIHANEC, PAJEK, GRI, GRUDA, NA GAJ, STIIE,
PREA, SETEV, KRIPOTJE, SOTOJE, SLOGA, MOST, OKNO, SEL, NAPREJ,
AROMET, MOZAIK, DVANAJSTICA, KRJAVELJ, DESETI BRAT, PRIJATELJ,
OGLE-DALO, GLASILO OBANOV, OBAN, IVANAR, IVANJICE (2x), OBINSKE
NOVICE, IVANKI LIST, IVANKI GLAS, OB-INSKE NOVICE, KRAJEVNE NOVICE,
SLEMENICE, ZVON, NA ZVON, OBINSKI ZVON, OBINAR, NOVA SKUPNOST, NA
ZIMZELEN, IVANAN, IVANKE NOVICE, DOMOLJUB, POROEVALEC IVANNE
GORICE, NOVI UTRIP, NOVICE IZ IVANNE GORICE, VETRNICA, IZ DEELE
DESETEGA BRA-TA, VEJNIK, KAIPOT, SMEROKAZ, KLEPETEC, IGLICE,
NA-KOVALO, JURIEVE NOVICE, NA GLAS, NA UTRIP, NAA VEZ, IVANNIK,
DOMEN, IDILA, BRAVURA, VIGOR, VADIJ, RAJON, OPUS, OMEN.
nae.Ta moj prispevek predstavlja hkrati obrazloitev, kako je
prilo do ime-na Klasje in odziv na predlog g. Leopolda Severja, da
bodo sprego-vorili tudi drugi snovalci Klasja. Ob tej priliki pa
dajem e sugesti-jo, da se morda v Klasju uvede e kotiekOdmevi in
pisma bralcev. Odkar ni ve zborov obanov, tudi ni ve monosti, da bi
obani postavljali izvoljenim predstavnikom ljudstva vpraanja o
obinski problematiki. Prav bi bilo tudi, da bi imeli bralci monost
komentiranja posameznih lankov.
Franc Godea,lan Obinskega sveta (19942002)
Obinska zveza dobro zastopana tudi v novih organih Turistine
zveze SlovenijeNa redni volilni skupini Turistine zveze Slovenije
28. marca so bili izvo-ljeni novi predstavniki organov zveze in
njen predsednik. Predsednik te osrednje turistine drutvene
organizacije z novim tiriletnim mandatom ostaja Peter Misja, pri
vodenju TZS pa bo po novem dobro zastopana tudi Obinska turistina
zveza Ivanna Gorica.Na skupini so predstavniki drutev lanic TZS
poleg predsednika in pod-predsednikov volili tudi druge organe
zveze in prav v vseh so bili uspeni tudi kandidati iz Obinske
turistine zveze Ivanna Gorica. V Upravni odbor pa je bil izvoljen
direktor Zavoda Prijetno domae Miha Genorio, sicer tudi lan dveh
turistinih drutev v nai obini, v nadzorni odbor je bil izvo-ljen
lan TD Zagradec Stanislav Kralj, v disciplinskem razsodiu bo
deloval predsednik OTZ Ivanna Gorica Pavel Groznik, medtem ko je
lanica TD Ambrus Ines Klopi postala lanica Mladinskega odbora
TZS.Naj omenimo, da pri TZS delujejo tudi stalni sveti za posamezna
podroja, katerih lane imenuje Upravni odbor TZS. Iz
Osrednjeslovenske regije so v tri stalne svete predlagani tudi
predsedniki turistinih drutev iz nae obi-ne, in sicer: Milo uteri
(TD Polevo) v Svet za razvoj turizma, Anica Vol-kar (TD entvid pri
Stini) v Svet za razvoj Turistino-drutvene organizacije in David
Mrvar (TD Stina) v Svet za promocijo, informiranje in
marketing.
Iskra, d. d. je eno vodilnih srednjeevrop-skih podjetij na
podrojih energetike, komponent s podroja elektrotehnike, uinkovitih
intalacij, prometa, telekomu-nikacij, informatike in poslovnih
reitev ter varovanja, oskrbe in upravljanja.
-
7april 2015 tevilka 3 Stranke
Pomladne prenove in pobudeKongres stranke SMC je postregel z
novim imenom in sveo energijo, svetniki SMC pa se tokrat oglaamo z
novico o svetniki pobudi.
7. marca je v seanskem Kosovelovem domu potekal 1. redni kongres
stranke SMC, ki so se ga poleg predstavnikov stranke in njenih
podpornikov udeleili tudi visoki predstavniki evrop-skega ALDE,
katerega lanica je tudi SMC. Ti so poudarili, da so izzivi
slovenskega gospodarstva ogromni in tako udeleence kongresa
spodbudili za vodenje mandata v pravo smer, smer potrebnih
sprememb. Kot prva se je e na kongresu predstavila sprememba imena
stranke, ki se sedaj imenuje Stranka modernega centra. Kot so
pojasnili, je bilo prvotno ime nujno za identifikacijo vseh, ki so
se zbrali in zdruili za premik v slovenskem politinem prostoru,
dolgorono pa takno ime ni bilo primerno. Zakaj moderna? Stranka SMC
modernost vidi v spotovanju lovekovega dostojanstva, strpnosti in
temeljnih svoboin vseh dravljanov ter zagotavljanju enakopravnosti.
Center pa predstavlja dinamino ravnovesje med liberalnimi,
socialnimi in drugimi vrednotami, tako ideoloko kot akcijsko
uravnoteenimi. Kongresa smo se udeleili tudi nekateri svetniki in
tako podprli prizadevanja strankarskih kolegov in vladajoih
struktur.
Dejavni pa smo bili tudi v lokalnem okolju, kjer smo na upana
obine Ivanna Gorica, Duana Strnada vloili svetni-ko pobudo glede
imenovanj lanic in lanov v svete javnih zavodov. Namen pobude je,
da se ustvari transparentno in korektno obveanje obinskega sveta o
delovanju javnih zavodov in njihovih morebitnih teavah. Tisti lani
sve-tov javnih zavodov, ki jih imenuje obinski svet, so najvekrat
hkrati tudi obinski svetniki. Ker pa mandati lanov v svetih javnih
zavodov in mandati obinskih svetnikov asovno niso usklajeni,
predlagamo, da se v prihodnje vsa imenovanja v svete javnih zavodov
prekrivajo z nastopom mandatnega obdobja obinskega sveta. Prepriani
smo, da pobuda prispeva k zagotavljanju boljega sodelovanja med
obino, obinskim svetom in javnimi zavodi.
Obinski svetniki: Biljana Gartner, Nataa Lukman, Sonja Maravi,
Ale Tomain in Kristina Zadel
Gospodarstvo v obini Ivanna Gorica se krepi!Spotovane obanke in
obani, tokrat si je svetnika skupina SDS v sestavi Irma Le-kan,
Alojz inkovec, Maja Strnad, Janko Zadel, Brigita Primc, Nace
Kastelic, Tina Zajec, Anja Lekan, Franc Koelj, Toma Smole in Janez
Mean, skupaj z ostali-mi svetniki pred sejo ogledala podjetje IMP
Armature d. o. o. Razveselili so nas spodbudni podatki o
poslo-vanju in rasti v zadnjih letih in tudi dobri obeti vnaprej.
Tudi iz drugih podjetij v nai obini prihajajo dobre novice.Na sami
seji pa smo se po poroilu upan Duana Strnada seznanili s poroili o
delu Centra za socialno delo Grosuplje in Zdravstvenega doma Ivanna
Go-rica. V slednjem je predstavnik ustanovitelja v svetu zavoda na
svetnik Alojz inkovec. Bilo je veliko vpraanj in razprava je tekla
v smeri preverjanja upravi-enosti do socialne pomoi in o
dostopnosti podatkov o zdravstvenem stanju v nai obini.Sledil je
sprejem zakljunega rauna Obine Ivanna Gorica za 2014, ki je bil
sprejet brez posebnosti. Nekaj ve vpraanj pa je bilo povezanih z
nartom dela Zavoda Prijetno domae, ki ga je predstavil direktor
Miha Genorio. Spre-jeli smo tudi dopolnitev Odloka o ustanovitvi
javnih vzgojno-izobraevalnih zavodov na podroju osnovnega olstva v
obini Ivanna Gorica, ki je bila po-trebna zaradi uskladitve z
veljavno zakonodajo in zaradi doloitve novega ol-skega okolia pred
odprtjem novega objekta za osnovnoolsko izobraevanje od 1. do 9.
razreda v Zagradcu. S Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah
pravilnika o vrednotenju in so-financiranju javnih kulturnih
programov in kulturnih projektov iz prorauna Obine Ivanna Gorica
smo zavezali kulturna drutva, da se najmanj dvakrat letno obvezno
udeleijo prireditev v organizaciji obine ali ki so v irem drubenem
interesu. S spremembo Pravilnika o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o sofinanciranju drutev in zveze na podroju turizma iz
prorauna Obine Ivanna Gorica pa smo poenostavili postopek
ocenjevanja prijavljenih programov, prav tako pa so merila v
predlagani obliki e bolj prilagojena pro-gramom, ki jih izvajajo
drutva s podroja turizma v nai obini. Sprejeli smo tudi nekaj
sklepov o ukinitvi oz. vzpostavitvi javnega dobra na posameznih
obmojih glede na prispele vloge in aktualne potrebe.Epilog so
dobile tudi Lokalne volitve 2014, in sicer s seznanitvijo obinskega
sveta s poroili organizatorjev volilne kampanje o vseh zbranih in
porablje-nih sredstvih na lokalnih volitvah 2014. Predstavljeni
podatki so preseneenje glede na videno pri volilnih kampanjah, a
mnenje si bo o tem ustvaril lahko vsakdo, ki si bo ogledal tabelo s
stroki in izdatki.V zakljuku smo izvedeli e, da je Obina Ivanna
Gorica finalist na razpisu asnika Finance s projektom uporabe
obnovljivih virov energije, in sicer s ko-tlovnico na biomaso v
vzgojno izobraevalnem srediu in sonno elektrarno na strehi O Stina.
DRIMO PESTI ZA ZMAGO!Kar pa se tie dogajanja na dravnem nivoju, je
koda besed. Vlada je vse bolj podobna elezniki postaji - tako hitro
ministri odhajajo in prihajajo. Bojimo pa se, da je vlak e
odpeljal. Etino moralni milni mehurek se je razpoil in cesar je vse
bolj nag.
Janez Mean, Vodja svetnike skupine SDS
27. april - DAN UPORA PROTI OKUPATORJUin
1. maj - MEDNARODNI PRAZNIK DELAzaznamujeta svojo zgodovino s
ponosom.
Vsem obankam in obanom obine Ivanna Gorica estitamo in elimo
praznino razpoloenje.
OO SD Ivanna Gorica
-
8 april 2015 tevilka 3
Vrata je odprla Kavarna SonekOd sobote, 14. marca, dalje deluje
v industrijski coni v Ivanni Gorici, v trgovsko-poslovnem centru
Alfa nov go-stinski lokal Kavarna Sonek. Kavarna se je na tej
lokaciji pridruila trgovini Eurospin, Papirnici Praznik in
portne-mu studiu V.I.P., vsa omenjena podjetja pa zaposlujejo
predvsem mlade in jim tako omogoajo monost za uspeh.
Gospodarstvo
V Ivanni Gorici nove podjetnike iniciativeNova prodajalna
diskontnih pija in servisna prodajalna gozdarske in vrtne opreme. V
petek, 6. marca 2015, je v poslov-nem objektu za Vrtnim centrom
Kmetijske zadruge Stina v Ivanni Gorici (uvoz pri podjetju
Lindstrm) potekalo odprtje nove diskontne prodajalne pija. V
prodajalni so po ugodnih diskontnih cenah na voljo brezalkoholne
pijae ter razline vr-ste piva domaih in tujih blagovnih znamk. V
podjetju je v najem na voljo tudi razlina oprema za veselice,
pi-knike in prireditve, kot so toilni apa-rati, hladilniki, toilni
jurki, senniki in druga podobna oprema. Odprtja diskontne
prodajalne se je udeleil tudi upan obine Ivanna Gorica Duan Strnad,
ki je estital podjetniku za pogum ob vstopu na to poslovno pot.
upan je dejal, da je vsak zaetek teak, vendar je prepri-an, da bodo
podjetniku pri realizaciji njegovih ciljev pomagali prav obani
Ivanne Gorice. Nagovor je zakljuil s spodbudnimi besedami in eljo,
da bo diskont kar najbolje obiskan. Vsem prisotnim na otvoritvi se
je zahvalil tudi lastnik diskonta Ale Zupani z Muljave. Za zabavo
je ez dan skrbel pevec Sao Balant. Pro-dajalna je odprta od
ponedeljka to
petka (8.0018.00) in ob sobotah (8.0012.00).V soboto, 28. marca,
pa je v isti po-slovni stavbi potekalo e odprtje novega servisa in
trgovine motornih ag, kosilnic, snenih frez in drugega vrtnega
orodja. Poslovalnico je od-prlo podjetje S Tekavi & Co. d. n.
o., ki je tudi zastopnik motornih ag, kosilnic in ostale gozdarske
opreme priznane znamke Husqvarna. Otvoritvi prve tovrstne
servisno-pro-dajalne poslovalnice v nai obini je
prisostvoval tudi podupan Toma Smole, ki je izrazil zadovoljstvo
nad novo pridobitvijo v nai obini, saj so tovrstne pridobitve tudi
pokazatelj razvoja. estital je podjetnikoma Sta-netu in anu Tekaviu
iz Ambrusa, ki se pogumno podajata na samostojno podjetniko pot in
dokazujeta, da se podjetnike iniciative razvijajo tudi v najjunejem
delu nae obine. Lastnik servisa in trgovine Stane Te-kavi se je ob
tej prilonosti zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je prilo do
odprtja prodajalne, e posebej pa vsem obiskovalcem in strankam.
Sledila je otvoritev, ki je bila prav po-sebna, saj so namesto
traku prereza-li kar cel hlod. Sledil e ogled novih prostorov,
obiskovalci pa so lahko ob tej prilonosti tudi preizkusili modele
motornih ag in kosilnic. Svoje spre-tnosti kiparjenja z motorno ago
je prisotnim pokazal Dejan Kastelic, ki je s pomojo motorne age
upodobil medveda.Prodajalna je odprta: PONPET (8.0016.00).
Gaper Stopar
Dobra lokacija in lep kraj je izjemna prilonost, da bi uresniil
svoje elje in sanje je uvodoma zbrane nagovoril lastnik novega e
17. gostinskega lokala v Ivanni Gorici, Sebastjan Oruli. Kot je e
dejal, sta se s prijateljem odloila, da po dvajsetih letih
gostinstva stopita na svojo podjetniko pot. Kavarna Sonek gostom
nudi najbolje tortice in najboljo kavo v vaem kraju. Upam, da boste
zadovoljni z nao ponudbo in na lokacijo prihajali im vekrat, v im
vejem tevilu, je e dodal Oruli. Zbrane je na uradni otvoritvi, ki
je potekala v soboto popoldan, nagovoril tudi podupan Toma Smole,
ki je pred kratkim e imel podobno prilonost nago-voriti mlade
podjetnike, ki stopajo na podjetniko pot. Pred kratkim je namre na
isti lokaciji svoje prostore odprl portni studio V.I.P. Izrazil je
upanje, da bodo tem pogumnim potezam kmalu sledile e druge. Zbrane
je ob tej prilonosti nagovorila tudi predstavnica podjetja ERGE,
odda-janje in obratovanje nepreminin d. o. o. Simona Rojec, ki se
je predvsem za-hvalila Sebastjanu in njegovim sodelavcem za
izkazano zaupanje, da so svojo poslovno pot nali ravno v njihovem
trgovsko-poslovnem centru Alfa. Sledil je e simbolini prerez traku
in ogled novih prostorov kavarne. Skozi ves dan je bilo poskrbljeno
tudi za dobro voljo in glasbo, goste in obiskovalce so zabavali
tudi lani ansambla Povratniki.
Gaper Stopar
-
9april 2015 tevilka 3 Gospodarstvo
Na sejmu Dom so razstavljali tudi nai podjetniki
Dvojka in inovatorja za bolj isto vodo z izdelkom Made in Ivanna
GoricaDa so nai kraji poznani po inovativnih ljudeh e vemo. Na
brata Milana in Dra-gana Jeremi iz entvida pri Stini pa smo postali
pozorni, ko sta presenetila z zlato medaljo za njun izum, ki sta ga
poimenovala watjer. Gre za vrtljivo mre-ico in aerator na iztoku
vodnih pip, ki jo enostavno obrnemo in oistimo na-brano umazanijo,
pomaga pa tudi pri varevanju z vodo, saj lahko povpreni uporabnik
vode z njunim izdelkom pri-varuje najmanj 50 odstotkov vode. Na
videz enostaven izdelek sta brata razvi-jala dve leti, gre pa za
tako inovativen izdelek, da je njun patent elelo odkupi-ti tudi
veliko vicarsko podjetje. A brata Jeremi e postavljata svojo
proizvodno linijo za watjer v Ivanni Gorici. Njunim nartom in
inovacijam za kakovostnej-o vodo pa e zdale ni videti konca. Za
inovacijo sta prejela tudi nagrado za najbolji izum na razstavi z
naslovom Z izumi do novih delovnih mest.Verjetno se sami niti ne
spomnite, kdaj ste nazadnje istili ali zamenjali mreico na kateri
od pip. Brata Jeremi priporo-ata, da bi to morali storiti vsaj
enkrat meseno, saj se v notranjosti aeratorjev nabirajo pesek in
vodni kamen in tako ustvarijo ugodne pogoje za razline kodljive
bakterije. Z uporabo aerator-ja watjer je ienje mreice otroko lahko
opravilo. Watjer je na videz eno-staven izdelek, ki sta ga brata
razvijala dve leti. Sedanja proizvodna razliica je nastala na
podlagi osmih prototipov in je sestavljena iz veliko sestavnih
delov. Vsak sestavni del sta razvila posebej, ker ima vsak svojo
funkcijo. e gledamo Watjer kot celoto, se niti ne zavedamo, da je v
njem skritih najmanj pet inovacij. Watjer se lahko vgradi na vse
sanitarne baterije z nastavkoma M24 in M22, ki
sta v uporabi pri 95 odstotkih vseh pip. Z njegovo uporabo lahko
privarujemo ve kot 50 odstotkov vode, saj omogoa pretok vode 5,8
litra na minuto, pri kla-sinih aeratorjih pa dosee pretok tudi do
25 litrov na minuto. Nikdar namre ne uporabimo vse vode, ki pritee
iz pip. Pomembno je, da vode takrat, ko tee v prazno, stee im manj.
Veliko bolj kot domai uporabniki so na izdelek postali pozorni
tujci. Predvsem iz drav z Blinjega vzhoda, kjer je lah-ko pitna
voda celo draja od nafte, pa iz Rusije, ZDA, Italije, Turije,
Madagaskar-ja ter afrikih drav. Nam je morda teko razumljivo,
vendar v dravah, ki trpijo pomanjkanje pitne vode, poznajo zelo
aktivne in uspene nacionane programe za varevanje z vodo. Na
nacionalnem nivoju poiejo in kupijo izdelke, kot je npr. entviki
watjer in jih brezplano
razpoljejo svojim dravljanom. Brata Jeremi, sicer vodovodna
intala-terja, pri svojem delu znova in znova od-krivata nove
izboljave in inovacije. Wa-tjer je le prvi izdelek, katerega patent
sta zavarovala v 142 dravah. Sicer pa sta do zdaj prijavila pet
patentov. Brata si elita v prihodnosti postaviti razvojni center za
inovatorje iz Slovenije, v kate-rem bi pomagala inovatorjem njihove
invencije pripeljati do proizvodnje kon-nih izdelkov. Predvsem z
namenom, da bi naa intelektulna lastnina ostala doma in generirala
delovna mesta pri nas in ne v tujini. Kot primer tovrstne prakse
sta dokazala tudi s svojim zgle-dom. Patenta za izdelavo watjerja
nista prodala tujcem, pa pa postavljata pro-izvodno linijo v Ivanni
Gorici in bosta v tujino raje prodajala konne izdelke.
Franc Fritz Murgelj
Dvojka Dragan in Milan Jeremi pravita, da lahko z watjerjem
privarujemo ve kot 50 odstotkov vode ter enostavno in redno istimo
nesnago, ki se nabira na mreici pipe in lahko nastane leglo
bakterij. Za inovacijo sta prejela tudi nagrado za najbolj-i izum
na razstavi Z izumi do novih delovnih mest.
Letonji sejem Dom je bil e 54-ti po vr-sti. Na razstavnih
prostorih se je pred-stavilo 548 podjetij iz 32 drav, ki so
postavili na ogled rezultat domaega in tujega znanja in razvoja z
namenom, da graditeljem in tistim, ki prenavljajo svoj dom, olajajo
doseganje standardov energijsko uinkovite gradnje in obno-ve. Na
letonjem sejmu, ki je z ve kot 50.000 obiskovalci tradicionalno
najbolj obiskan sejem v organizaciji Gospodar-skega razstavia v
Ljubljani, so se pred-stavila tudi tiri naa podjetja Armex
Armature, Cugelj, Reny in Uretek. Zau-pali so nam svojo oceno sejma
in izku-nje z njihove predstavitve.
Armex ArmatureUdeleba na sejmu na sejmu za nas predstavlja velik
finanni zalogaj, ven-dar se izplaa. Udeleba je skoraj obve-zna, e
ponuja izdelke, ki so del hie. Na naem razstavnem prostoru smo
imeli vse dni kar veliko zanimanja za izdelke, ki jih ponujamo.
Opazili smo, da so ljudje pri nakupu istilnih naprav veliko bolj
previdni in ne kupujejo samo naprav po najnijih cenah, je svoj
na-stop na sejmu komentiral direktor pod-jetja Zdravko Skubic.
Dodal je e, da je k odloitvam o bolj premiljenem nakupu naprav
privedlo tudi dejstvo, da je na trgu poplava poceni naprav
dvomljive kakovosti, ki so se izkazale kot neuin-kovite (po
preverbi s strani komunalnih podjetij po celi Sloveniji) in jih
nekateri lastniki morajo e menjavati. Na nem-ko govoreih trgih po
besedah Skubica ne boste nali naprav iz vzhodnih drav. Seveda se
tako kot povsod tudi pri rei-tvah za predelavo odpadnih voda vedno
znova izkae, da je poceni nakup obiaj-no najdraji. Na njihovem
razstavnem prostoru so zabeleili glede na prejnja leta povean
obisk in povpraevanje po bilokih istil-nih napravah. Hitro se
namre pribliu-je rok, do katerega se bomo vsi morali priklopiti na
obstojee ali novo kanaliza-ciusko omreje ali zamenjati obstojee
greznice za male bioloke istilne na-prave. Pri Armex Armaturah so
zaznali tudi rahlo poveanje povpraevanja s strani novograditeljev.
Zaznali so tudi veje ekoloko ozaveenost Slovencev in zato veje
povpraevanje po sistemih za zbiranje in uporabo deevnice. Seve-da
niti ne pomislimo, da za pranje jekle-nih kojikov, zalivanje
zelenice in vrtov ter za izpiranje WC koljk uporabljamo najboljo in
vse drajo pitno vodo. Na sejmu pa smo tudi premierno predsta-vili
nove produkte s podroja ponikanja, elemente za izgradnjo velikih
ponikal-
nih polj in zadrevanja meteornih voda kot dodatek k
razbremenjevanju javnih meteornih omreij in manje monosti poplav.
Lahko zakljuim, da je bil sejem uspeen in da se poasi vraa zaupanje
kupcev v boljo prihodnost, e dodaja Skubic.
Cugelj Druba Cugelj se je na letonjem sejmu dom predstavila
premierno. Na nastop so se pripravljali tiri mesece, ki so jih
namenili skrbni pripravi na predstavi-tev novega inovativnega
izdelka in lini-je Mystic alumijasto okno z lesenim masivnim
dekorativnim okvirjem na notranji strani. Zaradi konstantne elje po
izboljavah so okna do danes doive-la veliko sprememb. Velik
napredek pri oknih se je zgodil predvsem v zadnjih
dvajsetih letih. Danes so na trgu na voljo okna z okvirji iz
razlinih osnovnih ma-terialov in njihovih kombinacij: PVC, les in
aluminij. Z vsemi materiali dosega-mo podobne, dobre toplotne
lastnosti. Druba Cugej je z novo linijo stavbnega pohitva naredila
korak naprej in se vr-nila h koreninam, saj je zgodovina oken
tradicionalno ter ivljenjsko povezana z lesom. Vsa prizadevanja
drube smo zato usmerili k razvoju proizvodnje alu-minijastih oken v
kombinaciji z lesom, je ob predstavitvi novega izdelka pove-dal
predstavnik podjetja Cugelj Matja Pere. Znano je, da je treba
lesena okna redno vzdrevati, saj les s svojim delo-vanjem sledi
zrani vlagi, pri tem pa se kri in razteza. Les so pri drubi Cugej
pri razvoju novih oken uporabili kot notranji dekorativni element
ter mu s tem zagotovili obstojnost brez rednega vzdrevanja,
aluminijasti okenski okvir pa daje potrebno trdnost in dolgo
i-vljenjsko dobo. Celotna kombinacija pa prinaa skupaj z uporabo
sistema Starwood, ki ga uporabljajo za izdelavo oken linije Mystic,
visoko tehnoloko in estetsko vrednost. Obe komponenti pa
zagotavljata tudi nizko toplotno preho-dnost in monost
individualnih prilago-ditev okenskih okvirjev glede na elje
investitorja ali arhitekta. Pri Cuglju pra-vijo, da je danes tudi
pri izbiri stavbnega pohitva zelo pomembna unikatnost in da elijo
investitorjem ugoditi tudi pri njihovih najbolj drznih eljah.
Ker okna predstavljajo precejnjo povr-ino na fasadi hie, je zelo
pomembno, da imajo im manjo toplotno preho-dnost. Dobre izvedbe
zasteklitve omo-goajo toplotno prehodnost U = 1,1 W/m2K in manj, v
skupno toplotno prehodnost (Uw) pa pripomore tudi okvir. S profilom
aluminij / les sistema Starwood smo uspeli dosei toplotno
prehodnost Uw 0,9. Tako so izdelki linije MYSTIC znotraj
parametrov, ki se upo-rabljajo pri gradnji pasivnih hi, zdru-ujejo
lastnosti obeh materialov, jam-ijo estetski uinek, strukturno
trdnost, dolgo ivljenjsko dobo, odpornost proti
atmosferskim vplivom in izolacijo visoke zmogljivosti. Pri drubi
Cugelj so upravi-eni ponosni na svoj inovativni izdelek, za
katerega pravijo, da ni samo stavbno pohitvo, pa pa je postal tudi
del notra-nje opreme. Glede na to kaken dialog elijo investitorji,
arhitekti in notranji oblikovalci vzpostaviti v prostoru, lahko
izbirajo med ve vrstami lesa od kla-sinega hrasta, javorja, belega
hrasta, enje ali tika.
RenyTudi na razstavnem prostoru podjetja Reny so bili zelo
zadovoljni z velikim za-nimanjem za njihova leia. Za estetsko
dovreno izvedbo razstavnega prostora so dobili tudi posebno pohvalo
s stra-ni organizatorja sejma. Za obiskovalce sejma in za vse, ki
se odloajo za nakup novega leia, je najbolj pritegnil nji-hov
program kombiniranih vzmetno--penastih lei in posebna vzmetnica
trdote H4 za moneje. e najmanj pa je bilo zanimanja za najceneja
leia. Kot prednost Renya so obiskovalci sejma iz-postavili
celovitost ponudbe in servisa od svetovanja pri izbiri prave
vzmetnice do dostave, montae in demontae ter odvoza obstojee
vzmetnice ali cele po-stelje. Ta storitev predvsem starejim in
vsem, ki jim primanjkuje asa, ali nimajo ustreznega prevoznega
sredstva, veliko pomeni, ker se jim ni treba ukvarjati z logistiko.
Na sejmu Dom je muljavsko podjetje predstavilo tudi nadstandar-dne
modele postelj in vzmetnic, ki jih je mogoe naroiti tudi z
elektrinim dvinim pogonom. Pri izdelavi in doba-vi teh postelj so
se povezali z nizozem-skim podjetjem, ki trenutno predstavlja
tehnoloko in estetsko najbolj dovrene reitve nadstandarnih postelj
v svetu. Vzmetnice teh postelj so debele tudi do 35 cm in jih pri
nas poznamo kot t. i. amerike postelje, za katere je znailna dvojna
viina vzmetnic in s tem tudi vi-ji nivo lealne povrine. Ocena sejma
je iz nae strani pozitivna in zagotovo bomo v prihodnosti redno
prisotni na tem dobro obiskanem sejmu. Sledimo svoji poslovni
viziji, da bomo proizva-jali cenovno sprejemljive in kakovostne
kombinirane vzmetnice s slovenskim poreklom, ki bodo trajneje in
primerne tudi za veje obremenitve. Pri nas kup-ci ne morejo naroiti
klasinih penastih lei, zvitih v rolo. Tudi zato ponujamo monost
dostave kamorkoli po Sloveniji, saj je kakovostna vzmetnica tudi
teka, je ob sejmu dejal predstavnik podjetja Reny Marko Ilovar. Se
je pa na njihovem razstavnem salonu dolgo zadral kontroverzni
novinar Ne-deljskega Dnevnika Tone Forenezzi Tof, ki je v asopisu
izvedel nagradni nateaj za naj pesmico Reny. Po izboru uredni-tva
je bila najbolja pesnitev bralke iz Sodraice, ki se ji je o leiih
Reny za-pisalo takole: Juria in pa Krjavlja, je rojstni kraj
Muljava. Tam oba sta ovke tela, ker leia Reny nista imela.
Franc Fritz Murgelj
Nizka cena pri nakupu bioloke istilne naprave e dolgo ni ve
edini in glavni krite-rij. Veliko investitorjev je bilo prisiljenih
zaradi slabih rezultatov ienja kupiti novo, drajo istilno napravo.
Zato rek, kdor poceni kupi, dvakrat kupi, dri tudi pri istilnih
napravah.
Druba Cugelj se je prvi predstavila na kakrnemkoli sejmu. So pa
nastopili z veliko novostjo, inovativnim leseno-alu-minijastim
oknom, ki je plod lastnega razvoja.
Na sejmu je podjetje Reny predstavilo nov posteljni sistem z
modernejo obliko, gibljivim letvenim dnom in debelejo vzmetnico.
Zanimiv je tudi njihov nasvet za kupce lei, ki pravi, da ne iite
dobrega leia, pa pa dobrega svetovalca, ki mu zaupajte svoje teave,
potrebe, elje in finanne zmonosti in tako boste prili do dobrega,
za vas najbolj ustreznega leia ter kakovostnega spanca.
-
10 april 2015 tevilka 3Kmetijstvo
Obnovljen in dograjen kmetijsko-vrtni center KZ Stina v Ivanni
Gorici Najveji tovrstni trgovski objekt med Ljubljano in Novim
mestomV soboto, 11. aprila, je bil za Kmetij-sko zadrugo Stina, ki
ima dolgoletno tradicijo delovanja zgodovinski dan. V Ivanni Gorici
je zadruga odprla prenovljen in razirjen kmetijsko vrtni center, v
katerem je pridobila 450 kvadratnih metrov prodajnih prostorov, 120
kvadratnih metrov zu-nanjega pokritega skladia in obno-vila
nadstrenico za cvetje in sadike ter notranje skladie, ki se zdaj
raz-teza na 800 kvadratnih metrih. Uvodni pozdrav je pripadel
direkto-rici KZ Stina Mileni Vrhovec. Kot je dejala, je upravni
odbor zadruge pred priblino letom dni sprejel sklep, da gredo v
iritev in zdruitev trgovine s kmetijskim repromaterialom ter vrtnim
centrom, ki so ga odprli pred natanko 13 leti. Gradbeno dovoljenje
so prejeli 5. decembra, nato pridobi-li tiri ponudbe za izvedbo del
in e konec meseca podpisali pogodbo s podjetjem Grafit iz Sodraice,
ki je bil izbran kot najugodneji ponudnik. Z novim letom so zaeli z
deli, ki so trajala priblino tri mesece. Celotna naloba je vredna
pol milijona evrov, dobrih 40 odstotkov je KZ financirala z
lastnimi sredstvi, za ostali del pa je najela kredit.V prenovljeni
trgovini sedaj lahko
kupci dobijo vse za kmetijo, vrt in dom, dela v gozdu,
ebelarjenje, bla-go iroke potronje, vinoto, osnov-na ivila, na novo
pa so uredili tudi kotiek, kjer prodajajo pridelke in izdelke z
lokalnih kmetij in sosednjih zadrug. Kot je dejala Vrhoveva, ima v
prostorih zadruge e ve kot deset let svojo poslovalnico tudi Deelna
banka Slovenije, ki je sedaj dobila nov prostor. Odprtju so
prisostvovali tudi tevil-ni obani in gostje med njimi tudi
predsednik KZ Stina Cveto Zupani, ki je obenem tudi predsednik
Kme-tijsko gozdarske zbornice Slovenije,
predsednik Zadrune zveze Slovenije Peter Vrisk, predsednica
uprave De-elne banke Slovenije Sonja Anadolli, predstavniki
sosednjih kmetijskih za-drug ter upan obine Ivanna Gorica Duan
Strnad. Prenovljeni sodobni kmetijsko-vrtni center in Kmetijska
zadruga Stina sta za razvojne pro-jekte za obino zelo pomembna. Kot
obina podpiramo aktivnosti kmetov, v elji, da bi im prej dosegli im
veji dele lokalne samooskrbe s hrano, je z zbranimi besedami
prisotne na-govoril upan Strnad. Ob zakljuku je vodstvu zadruge e
estital za pogu-mno potezo v teh asih ter dodal, da se jim bo
prenova prostorov vseka-kor obrestovala. Bogat kulturni program so
popestrili Vinjanski fantje, Stika troblja, hu-morist Jure Omahen v
vlogi Mame Branke, blagoslov novih trgovskih prostorov pa je
opravil msgr. Joe Ka-stelic. Naj e omenimo, da je Kmetijska
za-druga Stina v lanskem letu prenovi-la tudi poslovalnico v
Radohovi vasi, poslovalnice pa ima tudi v Zagradcu in na Muljavi, v
skladu s prilagaja-njem na trgu pa ne posluje ve pro-dajalna ivil v
Ivanni Gorici.
Gaper Stopar
Pravilno oranje ob obinskih cestah
Medobinski inpektorat in redarstvo obin Dol pri Ljubljani,
Ivanna Gori-ca, Litija in martno pri Litiji v pomladanskem asu
redno opravlja nadzor nad pravilnim oranjem ob obinskih cestah in
nad posegi pri oranju v ob-moju javne ceste.V 5. lenu Zakona o
cestah (ZCes-1; Uradni list RS, t. 109/10 in 48/12) je doloen
pravilni nain oranja, in sicer:- da se ne sme orati na razdalji
manj kot 4 m od roba cestnega sveta v
pravokotni smeri na cesto ali- na razdalji manj kot 1 m od roba
cestnega sveta vzporedno na cesto.Pri tem opozarjamo tudi, da je
prepovedano na cestiu ceste vlaiti pluge, brane in drugo kmetijsko
orodje ali tovor ter onesnaevati cesto.Za navedene nepravilnosti je
predpisana globa v viini 1.000 evrov.Osnovni namen obvestila je
preventivni inpekcijski ukrep in odvrnitev ob-anov od kodljivega
ravnanja in posledino izrekanja sankcij.
Medobinski inpektorat in redarstvoobin Dol pri Ljubljani, Ivanna
Gorica, Litija in martno pri Litiji
O B V E S T I L OKmetijska svetovalna sluba Ivanna Gorica poziva
vse vlaga-telje zahtevkov za ukrepe kmetijske politike (subvencije)
za leto 2015, da se im prej dogovorijo za termin izpolnjevanja
vlog.
Predhodno uskladite povrine GERK-ov na Upravni enoti. Uradni rok
za oddajo zahtevkov je 6. maj 2015.
Naroila sprejemamo vsak delovni dan na tel. 78 69 310 od 7.00 do
8.00.
Dognojevanje ozimnih itita so poljine, ki zahtevajo razme-roma
veliko duika. 75 % tega duika ita porabijo za tvorbo zrnja, osta-lo
pa za rast rastline. Zato gnojenje razdelimo na ve odmerkov, in
sicer na osnovno gnojenje in dognojeva-nja. Za osnovno gnojenje it,
e se le da, ne uporabljamo organskih gnojil, temve le NPK gnojila s
im manjim odmerkom duika ter z razmerjem PK kot ga zahteva
rastlina. Ponekod se je duik tudi izpral iz tal, tako da bodo
rastline lane. Nitratne oblike duika se izperejo iz tal od-visno od
tipa tal - e v 2 3 tednih, amonijske in amidne oblike pa v 6 do 8
tednih. Vemo, da pri prevelikih koliinah v enem odmerku dodanega
duika rastline poleejo, premajhne pa ne zagotovijo dobrih
pridelkov, zato do-gnojujemo na osnovi analize mine-ralnega duika v
tleh (RQ testi) in na osnovi koliine duika v soku rastlin (listni
testi). Ob doloanju potrebne koliine duika v posameznem
do-gnojevanju moramo upotevati tudi, da potrebujejo ita 40 60 %
duika ob zaetku rasti.
1. dognojevanjePrvo dognojevanje vpliva na razrast
in rast it zato dognojujemo v asu razraanja it. Pri dognojevanju
mo-ramo upotevati, da ita zanejo z rastjo, ko se temperatura dvigne
nad 5 oC in da je ciljna vrednost mine-ralnega duika v tleh 90 -
120 kg N/ha. Upotevamo e stanje posevkov, vremenske razmere Letos
npr. pri-akujemo dobro prezimitev it.
2. dognojevanjeDrugi dognojujemo, ko se pojavi 1. do 2. kolence
oz. ko so ita visoka pri-blino 15 cm. To dognojevanje vpliva na
razvoj klaskov in cvetov. e je v tem obdobju sua, so rastline slabo
prehranjene in klaski se slabo razvi-jejo.
3. dognojevanje Tretji dognojujemo predvsem pozne sorte it, z
vijimi pridelki, pri katerih zahtevamo dobro kakovost zrnja.
Do-gnojujemo v asu od klasenja do cve-tenja. Istoasno lahko
opravimo tudi varstvo pred boleznimi in kodljivci.
S tem poveamo absolutno in hek-tolitrsko teo, vplivamo na
vsebnost beljakovin in podaljamo obdobje polnjenja zrnja. Hitri
nitratni testi (RQ testi) Vzorec zemlje vzamemo v posevkih it in
koruze pred 1. dognojevanjem. Povpreni vzorec vzamemo iz treh
razlinih plasti. 1 povpreen vzorec naj bo vzet vsaj iz 15 razlinih
mest in naj tehta od 0,5 do 1 kg. Vzorce ze-mlje jemljemo zveer, ko
je osuena. Za nekaj ur jih lahko shranimo na hla-dno (do 10 oC),
nato, pa im hitreje prenesemo v laboratorij na analizo. Hitri
rastlinski testi Vzorce rastlin vzamemo v posevkih it pred 2. ali
3. dognojevanjem. Zju-traj iz zemlje izpulimo do 50 posame-znih
rastlin, zemljo otresemo in nato rastline s koreninami vred im
hitreje peljemo na analizo.
Damjana Ilja, Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana
SAMOSTANSKA VRTNARIJA STINA Zima se poasi umika. Sonce, nas s
svojimi arki vabi, da si olepamo oko-lico s cvetjem in vrtike
zasadimo z domao zelenjavo. V nai vrtnariji se zavedamo, kako
pomembno je, da imamo na vrtu tudi nekaj doma pride-lane zelenjave.
Zato smo vam pripravili pester izbor: seme priznanega nemkega
dobavitelja, zelenjavne sadike (solatnice, kapusnice, zelia,
diavnice), kvaliteten zemeljski substrat (50 litrov in 25 litrov)
iz predelanega konj-skega gnoja in kalifornijskih deevnikov.
NUDIMOBALKONSKO CVETJE (vrhunske kvalitete)
Izbor rastlin z modnimi smernicami za leto 2015.
KONEC APRILA Sadike domaih sort paradinika in paprike
Sadike cepljene zelenjave (paradinika, paprike, jajevca,
lubenice, melone
NE POZABITE, DA SO ROICE in ZELENJAVA VZGOJENE V VAEM KRAJU,
PRILAGOJENE NAIM PODNEBNIM RAZMERAM.
Vabljeni v SAMOSTANSKO vrtnarijo v STINI, ve o ponudbi
na:www.vrtnarija.sitik.si Telefon 01 7877-630
E-mail:[email protected]
Kultura 1. dognojevanje(kgN/ha)
2. dognojevanje(kgN/ha)
3. dognojevanje(kg N/ha)
Skupna koliina (kgN/ha) = Nitratna uredba
koruza 70 -120 50 -90 Do 270 penica 40 -70 40 - 50 30 50 Do 180
Jemen, tritikala 40 60 30 - 50 20 - 30 Do 150
Oves, r 30 - 60 30 -50 10 -20 Do 120
Druga ita 30 60 30 -50 10 - 20 Do 120
-
11april 2015 tevilka 3 Okolje
Poroilo o kakovosti pitne vode na obmoju obine Ivanna Gorica v
letu 2014Na obmoju obine Ivanna Gorica se uporabnike oskrbuje s
petih vodovodnih sistemov v upravljanju Javnega komunalnega
podjetja Grosuplje. Letni notranji nadzor je bil izveden s strani
pooblaenega izvajalca Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje
in hrano. Notranji nadzor se opravlja na podlagi Pravilnika o pitni
vodi (Ur. l. RS t. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09), interne
HACCP dokumentacije in Odloka o oskrbi s pitno vodo na obmoju obine
Ivanna Gorica (Ur. l. RS t. 17/14).V preglednici je prikazano
tevilo vzorenj na posameznem vodovodnem sistemu in obseg
neustreznih vzorcev z ugotovljenimi povianimi parametri.
Poroilo o uinkovitosti ienja odpadnih vod na obmoju obine Ivanna
Gorica v letu 2014Na obmoju obine Ivanna Gorica delujejo tri
istilne naprave v upravljanju Javnega komunalnega podjetja
Grosu-plje, in sicer komunalna istilna naprava Ivanna Gorica, mala
komunalna istilna naprava entvid pri Stini in mala komunalna
istilna naprava Muljava.Komunalna istilna naprava Ivanna GoricaV
letu 2014 se je na KN Ivanna Gorica oistilo 832.292 m3 odpadnih
voda. Poleg tega je bilo sprejetih in oienih tudi 2.655 m3 odpadnih
vod in go iz greznic oziroma malih komunalnih istilnih naprav
(MKN).V spodnji preglednici so prikazane podatki o meritvah na
vtoku in iztoku iz KN Ivanna Gorica.
Iz preglednice je razvidno, da je bilo med letom izvedenih vseh
dvanajst pred-pisanih meritev. Meritve kaejo, da je prilo do
enkratne prekoraitve neraz-topljenih snovi na iztoku. Letni
povpreni uinek ienja KN Ivanna Gorica je bil:po KPK 96,91 %,po
BPK
5 98,07 %,
po celotnem fosforju 80,54 %,po celotnem duiku 72,29 %.
Mala komunalna istilna naprava entvid pri StiniV letu 2014 se je
na MKN entvid pri Stini oistilo 198.925 m3 odpadne vode. V spodnji
preglednici so prikazani podatki o meritvah na vtoku in iztoku iz
MKN entvid pri Stini.
Iz preglednice je razvidno, da sta bili med letom izvedeni dve
od dveh predpi-sanih meritev. Parametra kemijska potreba po kisiku
(KPK) in bioloka potre-ba po kisiku (BPK
5) sta bila na iztoku iz istilne naprave pod zahtevano mejno
vrednostjo, kar izkazuje ustrezno delovanje istilne naprave.
Letni povpreni uinek ienja MKN entvid pri Stini je bil:po KPK
97,1 %,po BPK
5 97,83 %.
Mala komunalna istilna naprava MuljavaV letu 2014 se je na MKN
Muljava oistilo 6.581 m3 odpadnih voda.
Povpreni uinek ienja MKN Muljava v poizkusnem obdobju je bil:po
KPK 87,23 %,po BPK
5 94,5 %.
Za ve informacij vabljeni na spletno stran Javnega komunalnega
podjetja Grosuplje, www.jkpg.si.Grosuplje, marec 2015
Nejc Vesel, uni.dipl.ing. VKI,Operativni vodja za odpadne vode
JKP Grosuplje
V splonem lahko ugotovimo, da se je uporabnikom distri-buirala
ustrezna zdrava pitna voda. Na vodovodnem sistemu Globoec, Metnaj
in Debeli hrib je prilo do neskladnosti zara-di zastajanja vodovoda
v hinem omreju, kar se je odpravilo s temeljitim spiranjem omreja
in ponovnim vzorenjem, ki je pokazalo ustreznost pitne vode. Na
vodovodnem sistemu Feli vrh je skozi vse leto zaradi mikrobioloke
neustreznosti vode na sistemu uveden ukrep prekuhavanja pitne vode
v prehrambne namene. O uvedbi ukrepa so bili vsi uporabniki obveeni
pisno v novembru leta 2013.Kontrola se je izvedla tudi na
vodovodnih zajetjih sistema Stina, to je pred pripravo pitne vode
(kloriranjem). Voda je bila fekalno onesnaena in se ji pred
distribucijo dezinficirati s plinskim klorom.Celotno letno poroilo
za leto 2014 pripravljeno s strani po-oblaenega izvajalca
notranjega nadzora je objavljeno na spletni strani
http://www.jkpg.si/, pod rubriko Kakovost pitne vode, kjer lahko
najdete tudi podatke, s katerega vodovodne-
ga sistema v naem upravljanju se oskrbuje posamezno nase-lje in
kakna je trdota pitne vode.Poleg tega so na tem spletnem mestu
dosegljiva: Navodila o prekuhavanju vode, Priporoila lastnikom
objektov za vzdre-vanje hinega vodovodnega omreja in Navodila za
dezinfek-cijo vodovodnega omreja.
Grosuplje, marec 2015
Sandi Hribar, vodja sektorja za varstvo okolja, Javno komunalno
podjetje Grosuplje
Vabimo vas, da se preko spletne strani http://www.jkpg.si/
prijavite na E-OBVESTILA, kjer boste v najkrajem mo-nem asu obveeni
o morebitnih motnjah pri izvajanju komunalnih storitev na vaem
odjemnem mestu. Obve-eni boste preko elektronske pote in/ali
kratkega SMS sporoila. Storitev je v obeh primerih brezplana.
NamigZa uinkovito delovanje istilnih naprav, greznic in varstvo
okolja lahko po-skrbite predvsem na nain, da v WC koljke in druge
odtoke NE meete, kar tja ne sodi. To so: razne krpe in tkanine,
osveilni robki (ki v vodi ne razpadejo),palke za uesa, damski vloki
in tamponi, kondomi, lasje, razni drugi od-padki, jedilno in drugo
olje (oddajte ga v CERO paja dolina ali ob organizi-ranem zbiranju
nevarnih odpadkov v vaem kraju), ostanki hrane (oddajte jih v
zeleni zabojnik za bioloke odpadke), razna istila in diave (uporaba
naj bo v zmernih koliinah, ali se jim celo odpovejte), strupi.WC
koljka ni ko za smeti!
-
12 april 2015 tevilka 3
Pridne krke roke na razstavi na Vranskem
Krajevne skupnosti
Ultra kolesarsko turo Cvikov brevet uspeno zakljuilo 20
kolesarjevZavod Prijetno domae in Randonneurs Slovenija sta v
soboto, 4. aprila 2015, uspeno organizirala ultra kolesarsko turo,
poimenovano CVIKOV BREVET, ki se ga je udeleilo trinajst
kolesarjev. Zaradi slabega vremena se je sedem prijavljenih
kolesarjev s to zah-tevno kolesarsko preizkunjo spopadlo na
Velikononi ponedeljek.Kolesarska tura se je ob 8. uri zjutraj zaela
v Ivanni Gorici, na ploadi pred banko, kjer so se kolesarji lahko
okrepali, napolnili bidone, poravna-li startnino in se e enkrat
seznanili o posebnostih tokratne trase. Naj spomnimo, da je brevet
ali ran-donne kolesarska vonja na dalje razdalje, od 200 pa vse do
1400 km. Kolesarji na zaetku poti dobijo kar-tonek, s katerim
nabirajo ige na kontrolnih tokah ob poti. Brevet je asovno omejen,
vendar omogoa udobno vonjo in vsakrno tekmo-vanje ali doseganje
dirkakih hitrosti ni v domeni tovrstne kolesarske ture. Bistvena
sta vzdrljivost, samozado-stnost in iznajdljivost posameznega
kolesarja, ki se mora znati spopasti z razlinimi vremenskimi
razmerami, dnevno in nono vonjo ter tudi mo-rebitnimi popravili
kolesa in opreme, predvsem na daljih brevetih.Cvikov brevet je
potekal na trasi Ivanna Gorica uemberk Novo mesto entjernej kocjan
Veliki Trn Sevnica Mokronog Mirna Gabrovka ate Ivanna Gorica, v
dolini 201 km. Kolesarji so imeli na voljo 13,34 ure za celotno
pot, najhi-treji pa so z njo opravili v nekaj ve kot sedmih urah in
pol. Kolesarji so pot torej zaeli in zakljuili v destina-ciji
Prijetno domae, zato se spodobi, da je bilo za njih tudi
poskrbljeno v skladu z naimi standardi. Na star-tu so jim bili na
voljo sladki prigrizki Slaiarstva Kovai in Pekarne Mi-ma, po koncu
kolesarjenja so se osveili v prostorih fitness centra VIP.
Za njihove elodke so na cilju izda-tno poskrbeli v Gostilni pri
Frenku.Po konanem brevetu so kolesarji, vidno zadovoljni s ponudbo,
prija-znostjo in odlino traso, ki jo je za-rtal domain Slavko Buar,
e kovali narte za prihodnje leto, ko se bo Cvikovega breveta v
deeli Prijetno domae gotovo udeleilo e veje tevilo
dolgoprogaev.
Miha Genorio
15. Viridin pohod po KS Metnaj Viridin pohod se tradicionalno
odvija vsako leto na zadnjo nedeljo v marcu, letos pa je naneslo,
da je potekal ravno na cvetno nedeljo, 29. 3. 2015.Viridin pohod je
dobil ime po zgodovinski osebi Viridi Visconti, ki je od leta 1391
do 1414 ivela na Pristavi nad Stino. Znana je kot dobrotnica, ki je
vse svoje imetje podarila stikemu samostanu. Milanska plemika
rodbina Vis-conti je imela svoj grb, katerega sreujemo e danes, kot
grb avtomobila Alfa Romeo, grb pa je postal tudi prepoznavni simbol
KS Metnaj.
Letonjega pohoda se je udeleilo 100 pohodnikov. Pot, dolga 16
km, nas je vodila po celi krajevni skupnosti, skozi vseh 10
naselij. Pohodniki smo za pri-javnino dobili majico, vodo in
malico. Na poti smo lahko obudovali razglede na Kamniko-Savinjske
Alpe, Karavanke, Julijce, Zasavsko pogorje, Gorjance in Snenik.
Veseli smo bili tudi okrepila, ki so ga pripravili prijazni
domaini, Izletniki turizem Okorn, urgovi z Debel, Kmeki turizem
Beron, Janeievi s Poljan in Kmetija odprtih vrat pri Lojzki Igli,
ki je poskrbela za toplo malico. Zahvaljujemo se tudi vsem
sponzorjem, ki so pripomogli, da je pohod uspel.Kaj vse je mati
narava namenila tem krajem in e ve, pa boste doiveli, e se nam
boste pridruili prihodnje leto.
Za KS Metnaj Barbara Maver
Pridne krke roke - to je ime skupine deklet in ena, ki si elijo
ustvarjati in izdelovati izdelke, s katerimi okrasi-jo svoj dom in
razveselijo prijatelje. Skupina deluje v okviru Turistinega drutva
Krka e etrto leto. Na na-ih delavnicah, ki se jih udeleujejo
dekleta in ene vseh starostih, kva-kamo, pletemo, izdelujemo cvetje
iz papirja. Zaetki so bili teki,roke nerodne, a smo vstrajale.
Najprej smo se nauile izdelovati nagelje in vrtnice. Pomlad je
prinesla novo cve-tje: vesele raznovrstne narcise, bele zvonke,
pisane podleske, forzicijo ... Postajale smo spretneje in
zah-tevneje. Izpopolnile smo tehniko in e krepko poveale tevilo ro,
ki jih znamo izdelovati.Izdelovanje cvetja iz papirja se je na
Slovenskem zaelo zelo zgodaj, ko-nec 19. in v zaetku 20. stoletja.
Ta-krat se sveega cvetja ni dobilo, kar se ga pa je, je bilo drago.
Iz papirja so izdelovali vence za pogrebe, za poroke in druge
prilonosti. Znanje se je prenaalo iz roda v rod. Danes je postalo
izdelovanje cvetja iz papir-ja umetnost, ki je vpisana v register
ive kulturne dediine.In prav z namenom ohranjanja nae kulturne
dediine na Vranskem vsa-ko drugo leto organizirajo Vseslo-vensko
razstavo ro iz krep papirja. Letonje razstave smo se udeleile tudi
lanice Turistinega drutva Krka, skupina Pridne krke roke.
Pri-pravile smo cvetlice na temo pomla-di. Prav posebno pozornost
so vzbu-jale maice, drobni cvetovi forzicije in telohi. Navduevale
so tudi son-nice, ciklame. Marsikdo je moral po-tipati cvetje, da
se je preprial, da je narejeno iz papirja. Nekaj tega cvetja smo
prikazale tudi na razstavi na ol-
ski prireditvi ob materinskem dnevu, 25. marca 2015.Na Vranskem
je sodelovalo kar 80 iz-delovalcev cvetja, iz nae obine smo
pokazali svoje znanje mi in Papir-karji iz Doba pri entvidu, ki so
prve korake v pisani svet ro iz papirja naredili na Krki. Izdelali
so udovite izdelke na temo poroke.
Mnoge dolge zimske veere preivi-mo skupaj. Ko pa se dan podalja
in ko prestavimo uro, takrat delavnice zamenja delo na poljih.
Jeseni, ko se spet ura prestavi in dnevi skrajajo, se ponovno
dobimo z novimi idejami in izkunjami, e posebno veseli pa smo prav
vsake zaetnice.
Danica Petri, TD Krka
istilna akcijaNa svetovni dan voda potrjujemo, da je ista voda
ivljenje in da so naa i-vljenja odvisna od nae skrbi za kakovost
vode. Voda je nujna za ivljenje na Zemlji. Kakovost ivljenja je
neposredno odvisna od kakovosti vode. Dobra kakovost vode vzdruje
zdrave ekosisteme in posledino vodi k veji blaginji loveka. In
obratno: Slaba kakovost vode slabo vpliva na okolje in na naa
ivljenja.
ZATO POSKRBIMO TUDI MI, DA BO NAA LEPOTICA REKA KRKA DELENA NAE
POZORNOSTI!TD KRKA je mono povezano z vodo in istoo okoli nje. V
naem obmoju izvira reka Krka, v prekrasni Krki jami. Letos smo se
podali na delo 22. 3. 2015. Razdelili smo se v tri ekipe. V
sodelovanju z Jamarskim klubom Krka so njihovi lani prevzeli ienje
in urejanje okolice Krke jame. Ostale dve ekipi TD Krka pa sta
poskrbeli za okolico izvira reke Krke, se podali k izviru Poltarice
in njenega parkiria ter poskrbeli za nae nove prostore, kjer bomo
gostili poto na Krki.
Na koncu akcije pa nam je pripravil pravcato pojedino na lan
Slavko Pajntar - PIN-KI.Pri letonji istilni akciji so sodelovali:
lani JK Krka, Da-nica Petri, Nace Kamin, Joe Petri, Nataa Lukman,
Joe Kozinc, Tea Markovi, Mitja Kozinc, Slavko Pajntar, Jelka
Strajnar, Darka Pu in Nejc Lukman Pavlin. Ob tej prilo-nosti se
vsem za pomo naj-lepe zahvaljujemo.S skupnimi momi smo po-novno
naredili nekaj dobre-ga za kraj. Pomagali pa smo tudi ebelarskemu
drutvu Krka Zagradec s podiranjem dreves za prostor, kjer bo stal
novi uni ebelnjak.
Nataa Lukman, Turistino drutvo Krka
OBRATOVANJE POTE NA KRKI Nova pogodbena pota 1301 Krka, ki jo bo
vodilo nae drutvo - TD Krka, Krka 1b, 1301 Krka, je zaela delovati
1. aprila 2015. S tem datumom stara pota preneha s poslovanjem.
DELOVNI AS* ponedeljekpetek od 9.00 do 12.00 od 15.00 do
17.00
* sobota od 8.00 do 10.00
KONTAKTNA TEVILKA* 01/ 788-70-10, Sabina
Potne storitve vam bo nudila Sabina Pejak.
VLJUDNO VABLJENI!
-
13april 2015 tevilka 3 Krajevne skupnosti
Maa za Slovenijo na Valiki gori Vojaki vikariat, drutvo Publius
Maximius Valina vas, upnija Zagra-dec in KS Zagradec so tudi letos
ob prazniku svetega Joefa, ki ga praznu-jemo 19. marca, pripravili
tradicio-nalno nedeljsko bogosluje in mao za Slovenijo. Deevno
jutro v nede-ljo, 22. marca, je nakazovalo precej turobno in hladno
vreme. Vendar so se vremena Kranjcem zbistrila, kot je v svoji
poeziji opisal znan slovenski poet in posijalo je sonce, pi vetra
pa je oslabel. Poleg domaega upnika Saa Kovaa so somaevali e
voja-ki vikar, kurat in kanonik, domain z Valine vasi, dr. Joe Plut
in vojaka kaplana Aleksander Urek iz vojani-ce v Cerkljah ob Krki
in Vito Muhi iz 72. brigade v Mariboru. Mae za Slo-venijo se je
poleg upljanov upnije Zagradec udeleila tudi predsednica Krajevne
skupnosti Zagradec Biljana Gartner in lan generaltaba Sloven-ske
vojske, brigadir Bojan Pograjc.Mano pridigo je imel kaplan Urek,
vikar Plut pa je pred molitvijo oena-a na preprost nain omenil
potrebo po sodelovanju, soitju in potrebah slovenskega naroda. Ob
koncu mae se je z molitvijo zahvalil brigadir Po-grajc. Ob tej
prilonosti je potekal tudi bla-goslov in otvoritev nove pohodnike
poti Hic et nunc (Tukaj in sedaj), katere idejni oe je ravno vojaki
vi-kar Plut, uredili pa so jo lani drutva Publius Maximius Valina
vas s po-mojo KS Zagradec in prebivalci Va-line vasi. Domai upnik
in vojaki vikar sta blagoslovila usmerjevalno tablo, trak s
slovensko trobojnico pa sta prestrigli predsednica krajevne
skupnosti podpredsednica drutva
Publius Maximius Helena Kastelic ter s tem na simbolini nain
odprli pot.Pohodna una pot je ele v zaetni fazi in trenutno
povezuje nekaj zna-ilnih tok okoli Valine vasi. Dolga je 2 km