KATASTROFALNO NEURJE NAD ME I KO DOLINO 21. JUNIJA 1961 · katastrofalno neurje nad me i ko dolino 21. junija 1961 meteorolo ko-klim atolo ka tudija danilo furlan

KATASTROFALNO NEURJE NAD MEŽIŠKO D O L I N O

21. JUNIJA 1961 M E T E O R O L O Š K O - K L I M A T O L O Š K A Š T U D I J A

D A N I L O F U R L A N

Uvod

Katastrofalna n e u r j a niso posebno redek pojav. Zaradi težkih posledic zaslužijo k l j u b temu, da se pri vsakem pr imeru ustavimo vsaj toliko, da prikažemo njegovo specifičnost in da skušamo po-iskati vzroke, k i so to specifičnost ustvarili.

Posebnost vremenske katastrofe, ki j e sredi popoldneva 21. ju -ni ja 1961 pr izadeja la področje vzhodno od Pece, j e v njeini časovni neznatnosti, s a j j e bilo vse končano p re j kot v pičli ur i ; prizadet pa j e bil le ozek pas. Kot izrazito drugačen primer bi mogli omeniti katastrofo koncem septembra 1926, ko j e bilo težko prizadeto široko področje škofjeloško-cerkl janskega hr ibovja in Polhograjskih Dolo-mitov, in to zaradi dolgotrajnih nalivov. Kakor j e bilo področje pustošenja dne 21. j u n i j a 1961 majhno, zasluži vendar, da mu po-svetimo1 vso pozornost. V povojnih letih namreč ne poznamo primera, v katerem bi toča opravila svoje delo na način, kot se je to zgodilo na obravnavani dan. Če pr i tem še upoštevamo, da je bila vremen-ska si tuacija anticiklonska in j e bil zračni pritisk v j u t r a n j i h urah višji od 1020 mb, močna konvekt ivna s t r u j a n j a pa imamo praviloma pr i pr i t i sku pod 1015 mb, dobimo tako nada l jn j i vzrok za analizo vremenskih razmer na dan katastrofe.

Podroben opis neu r j a in njegovih posledic j e pr ikazan v študiji , k j e r so obravnavani geografski učinki neur ja . Tu se omejimo le na n a j n u j n e j š e podatke.

N e u r j e j e prišlo iz avs t r i j skega dela Koroške, k j e r je bila na j -bo l j prizadeta vas Libuše. Na naši strani j e bilo po podatkih meteo-roloških posta j na jveč padavin v Mežici 102,9 mm in v Vernici* 75,6 mm, medtem ko je pas uničujoče toče segel še do Šentvida med Mislinjo in Pako. Področje, k j e r j e bilo neu r j e najsi lovitejše, za-jema pas od Libuš p reko Mežice in vk l j uču j e še razvodje med Mežo, Mislinjo in Pako. Poleg posledic močnih nalivov, vrezovanja , odnašanja in nap lav l j an ja j e ta svet opustošila tudi toča, ki j e dosegla velikost orehov. Padavine so v vasi Helena začele okoli 16.00, v Mežici pa 16,03. Sprva j e bil dež pomešan s točo, nato pa so bili vložki suhe toče. Ta ni ogolila samo listavcev, temveč celo iglavce.

Opazovalec v Mežici smatra, da j e od 103 mm padavin bilo v prvi uri vsa j 85 mm. Šibke padavine so se podal jšale do 19.00. Že kakih 10 minut po začetku naliva so začeli naglo naraščati hudo-urniki in povzročili hudo pustošenje. Neur j e j e spremljal vihar, k i j e pr izadeja l zlasti igla ve sestoje.

Vremenska situacija

Medtem ko je bila p rva polovica j u n i j a 1961 izrazito mokra, t ako da v vsej Sloveniji ni bi lo področja, k j e r b i število' padavin-skih dni ne bilo vsa j dvakra t večje od števila brezpadavinskih dni,

Karta 1. Sinoptična situacija za dan 21. jun. 1961 (7.00)

j e bila druga polovica meseca ugodnejša. Srednjo Evropo j e ob-vladoval greben visokega pri t iska in pod njegovim vplivom smo imeli pri nas v glavnem lepo- vreme. Kl jub visokemu zračnemu pri-tisku j e bil niz lepih dni 21. j u n i j a prekin jen , s a j j e vso Slovenijo prešel nov val padavin, ki so' se podal jšale še v naslednji dan. Aktiv-nost f rontalnih motenj se j e ponovno okrepila proti koncu meseca.

Dne 21. j u n i j a j e bila sinoptična si tuacija nas lednja (K 1): j edro azorskega anticiklona j e ležalo (ob 07.00) zapad.no od Biskajskega zaliva, greben visokega pri t iska se j e razprostiral proti vzhodu prav v osrčje evropskega dela ZSSR. Manjši anticiklon v sestavu ob-ravnavanega anticiklona j e pokrival Belo Rusi jo (nad 1025 mb). Severno obrobje Sredozemskega mor j a je bilo v območju slabo izražene fronte, ki j e prešla Alpe p re j šn j i dan s severozahoda. Za-radi nastopa severozahodnega fena so bili konvektivni procesi oslab-l jeni in f ronta nas j e prešla brez padavin. Na dan katastrofe se j e vlekla od Finske do Alp še druga fronta, ki tudi ni bila izrazita.

Karta 2. Potek izohips in izoterm na 850 mb ploskvi za dan 21. junija 1961 (13.00)

K;yta 3. Karta izobront za dan 21. junija 1961 i

Pr imer j ava temperaturnih pri l ik na 850 mb ploskvi ob 13.00 dne 21. j u n i j a (K 2) in ob 01.00 naslednjega dne pokaže, da nad ob-močjem Vzhodnih Alp v drugi polovici dneva, v katerem je prišlo do neur ja , ni bilo omembe vrednih temperaturnih sprememb. Ker j e bila fronta slabo izražena, zato na dolgi razdal j i od Finske do Jugovzhodnih Alp ni povzročila padavin. Nad našim področjem pa j e n j e n prehod izzval padavine, in to v vsej Sloveniji.

O času in smeri prehoda fronte se poučimo iz poteka izobront (K 3). Prve nevihte so- začele med 14.00 in 15.00 med Dravo in Muro. V naslednji uri se j e pas neviht le malo razširil, ostal j e še vedno omejen na Pcdrav je in Pomurje , in to le v ozkem skra jnem pasu vzdolž avs t r i j ske meje. Naglejše napredovanje j e nastopilo v na-s lednj i uri, do 17.00, k a r vel ja zlasti za spodnji del L jub l j anske kotl ine in njeno južno obrobje. Iz poteka izobront na Štajerskem in Koroškem je očitno, da j e f ronta prešla vzhodne Alpe v smeri severozahod-jugovzhod. Zaradi večje prehodnosti na vzhodu, k j e r ni takih ovir kot j ih p reds tav l ja jo Jul i jske Alpe in deloma Posav-sko hribovje, j e bilo napredovanje fronte nad vzhodno Slovenijo in Hrvatsko hi t re jše kot pa na zahodu in tako j e prišlo do spre-membe v smeri izobronte 18.00. Čelo hladnega zraka j e napredovalo v kasnih popoldanskih urah že v smeri se ver- j ug, in poteka zato izobronta 18.00 povsem v conalni smeri. Frontalne motn je so pre-plavile Slovenijo v približno 4 urah — nekako med 14.30 in 18.30.

Padavinska razporedba (K 4)

Kar pritegne našo pozornost, j e smer, v kater i po teka jo izohiete. Prev laduje ta 2 smeri: d inarska smer, druga pa poteka skoro pravo-kotno nan jo . Prva j e značilna predvsem na Štajerskem, druga pa j e najoči tnejša nad Cel jsko kotlino in našim primorskim pasom. Skupna poteza za obe smeri pa j e n juna povezanost s pasom na j -izdatnejših padavin. Prvi tak pas se vleče od Pece do Hrvaškega Zagorja (smer SZ—JV). V Cel jski kotlini se ta pas združi z drugim

Karta 4. Padavinska karta za dan 21. junija 1961 (izmerjeno 22. junija 1961 ob T.00)

pasom, potekajočim v jugozahodni smeri do Ljubl janskega bar ja , z osamljenimi podal jški pa seže skoro do Krasa. V obeh pri-merih so bile padavine višje od 25 mm. Maksimalne padavine so bile vzhodno od Pece: Mežica 102,9 mm, Helena 66,5 mm, Vernica 75,6 mm,* Gorn j i Razbor 65,4 mm, Topolščica 53.6 mm. V pasu izdat-nih padavin so imele še postaje blizu hrvaške meje nad 40 mm. Višine preko 50 mm se mimo področja vzhodno od Pece p o j a v l j a j o posamič še v Posavskem hr ibovju in južno od L jub l j ane ter v izo-liranem pr imeru ob Kolpi — Trava 95,8 mm.

Sicer ima padavinska ka r ta vse značilnosti, ki j ih poznamo za prehcde front, povezane z močno konvekcijo. Glavna značilnost take razporedbe so velike razl ike v višini padavin na posta jah, ki leže blizu druga drugi, n. pr . : P režganje 58,2 mm, Bežigrad-observatorij 4,0 mm; Trava 95,8 mm, Babno pol je 1,6 mm. Res je sicer, da imamo podobna nasprot ja tudi v dneh. ko izzove dnevna konvekci ja post-frontalne nevihte v hladnem zraku, najčešče prv i in drugi dan po prehodu hladne fronte. Vendar j e za padavinske razmere v takih dneh značilno*, da so višine padavin mnogo manjše in zlasti to, da ostane velik del postaj sploh brez padavin (1).

Vprašanji , ki se vsi l ju je ta , potem ko smo se seznanili z vremen-sko situacijo in padavinsko razporeditvi jo in na kater i bi želeli odgovora, s ta: 1. kakšna j e fizikalna utemelj i tev za smer naj inten-zivnejših padavin, 2. zaka j je prišlo do tolikšnega pustošenja hudo-urnikov, čeprav izmerjene višine padavin niso bile proporcionalne stopn j i pustošenja.

Dejstvo, da področji na j izdatnejših padavin ne potekata vzpo-redno. temveč da oklepata malone pravi kot, ne dovol ju je misli, da bi mogli na j t i isti vzrok za utemel j i tev obeh smeri. Ker iz višinskih kar t ni mogoče dobiti prepr ič l j ive slike o smeri vetrov v kritičnem času, nam ostanejo na razpolago le še podatki o prizemnih vetrovih. Sinoptične kar te nam tudi tu ne nudi jo opore. Gradientno polje namreč ne kaže večjih razlik v prit isku, zaradi česar so se vetrovi, ki so bili slabotni, prilagodili reliefu. Celo ob 16.00, to je tik pred neur jem, izkazuje postaja Šmartno p r i Slovenjgradcu sicer jačino 4 Bf, vendar severovzhodnik. Edina opora so iz jave očividcev (o smeri in jačini vetra), d a l j e š i r j e n j e nevihtnega vala in sledovi, ki j ih j e pustilo neur je .

Brez dvoma j e v času neu r j a divja l vihar s smer jo SZ—JV. Smer je v skladu s sicer šibkim gradientniim poljem. Ker je tudi v Celovški kotlini bila ista smer vetra, potem je nujno, da se je zrak na severnih pobočjih Karavank kopičil in končno našel vrata, skozi ka tera je začel naglo odtekati proti vzhodu. Z izpodrivanjem odnosno dviga-n jem prvotne zračne gmote n a j bi isto labiliziral in tako ustvaril pogoje za izdatnejše izcejanje v pasu od Meže do gornjega Sotel-skega.

* Ta posta ja je v k. o. G. Razbor.

Tako tolmačenje ima izrazito šibko točko. Hladni zrak bi prav gotovo odtekal laže preko Preva l j , kot pa preko Helene, ki leži ca. 500m višje. Ver je tne jša j e druga podmena: količina izločenih padavin (ne glede na agregatno stanje) j e funkc i j a množine vodnih hlapov, k i j ih j e vseboval zrak, vkl jučen v ascendenčne tokove. Na-da l j e obstaja neposredna količinska odvisnost med dvigajočimi se in padajočimi tokovi v istem nevihtnem sistemu, s a j p reds tav l ja jo padajoči hladni tokovi kompenzacijo za specifično' lažji topli zrak, za katerega so ugotovili, da se dviga s hitrostjo- tudi preko 100 km/h (2). Enormne padavine, kak r šne smo imeli na Koroškem, j e mogel ustvarit i komulonimbni sistem p rav tako izrednih dimenzi j in opu-stošeni gozdovi so- dokaz silovitih padajočih tokov, ki se na površini zemlje pre tvor i jo v viharni veter. V Sloveniji j e to navadno- severo-zahodnik. Bilo bi tvegano, a k o bi smer viharnih vetrov pred in med nevihtami pripisali ka r med posledice reliefa. Hladne fronte nas pre idejo navadno v smeri SZ-JV, potekajoč praviloma od JZ-SV. Zelo ver je tno je , da pri taki legi f ronte severozahodnik ni pogojen po reliefu, temveč j e posledica specifičnih vetrovnih razmer na čelu nevihtnega vala. Fronta j e ležala tudi v našem pr imeru na področju Alp v smeri JZ-SV, tako da j e bil glede na dosedanje izkušnje severozahodnik nujen. Procesi pa n a j b i se vrstili v naslednjem redu: zaradi slemenitve severne skupine Karavank v conalni smeri in vetra, k i j e bil severozahodnik (verjetno j e pr i tekal tudi zrak po dolini Krke in Labodnice), j e prišlo do glavnega kopičenja zraka nad sk ra jn im jugovzhodnim obrobjem Celovške kotline. Z napre-dovanjem sicer neizrazite hladne f ronte j e bil zrak zajet , s a j j e s severozahoda napredoval hladnejši zrak, jugovzhodno obrobje Ce-lovške kotline pa j e preprečevalo od tekanje toplejšega zraka proti vzhodu. Zajeti zrak se j e moral dvigati, pri čemer j e že s samim dviganjem povzročeno labilizacijo atmosfere s topnjevala še dnevna konvekci ja in pa navzočnost fronte. Tako j e bilo pogojeno močno vzgonsko s t ru jan je , z nastopom kondenzacije v dvigajočem -se zraku pa j e bila labilnost še s topnjevana in to kot posledica sproščene latentne toplote. Rezultat vzgonskih vetrov so bile velike količine padavin in siloviti severozahodnik in to kot zakl jučna oblika kom-penzacijskih padajočih tokov in ne prvotne hladne fronte, za katero smo ponovno poudarili, da j e bila neizrazita. Mehanizem opisanega izrednega nevihtnega sistema se j e nadal jeval proti jugovzhodu, tore j v -smeri, v kater i j e napredovala tudi fronta. Z odda l jevan jem od začetnega področja, k j e r so bili us tvar jen i specifični pogoji za sprožitev konvektivnih procesov izrednih dimenzij, so tudi procesi sami slabeli in vzporedno- z n j imi so- popuščale tudi padavine.

S tako razlago pa ni mogoče utemelj i t i drugega pasu maksi-malnih padavin, ki j e segal od Cel jske kotline prav pod severno vznožje Krasa (Lože pr i Vipavi). Analize različnih primerov pada-vinske razporedbe so pokazale (3, 4, 5), da vpl ivajo na izdatnost in s tem na razporedbo padavin predvsem t r i je čini tel j i : reliefne raz-

mere, hitrost napredovanja f ronte pri tleh in končno temperaturna razporedim v katerikoli od višjih plasti atmosfere. Lini ja Lože— Ce l j e ne dovo l ju j e možnosti, da bi bil drugi pas maksimalnih pa-davin rel iefno pogojen. Prav tako bi bilo težko na j t i tolmačenje, z a k a j n a j b i v omenjenem pasu prišlo do s topnjevanja aktivnosti ob prehodu hladne fronte. Ostane še t r e t j a možnost, da so za nastanek tega pasu bili odločilni procesi v višjih plasteh troposfere. Iz poteka tempera turne razporedbe in izoterm na višinskih ka r t ah take pod-mene ni mogoče osvojiti, niti odkloniti. Tako ostane odprto vprašanje o fizikalni utemelj i tvi pasu intenzivnih padavin med Cemljem in Ložami.

Drugo vprašanje j e n u j n a posledica r a z h a j a n j a med namer je -nimi višinami padavin ter težino katastrofe, ki so jo povzročili sicer skoro neopazni pri toki Meže, Pake in Mislinje. Razde jan je je bilo v pravem smislu besede s trahotno in ob pogledu na obsežne vršaje , kot hiše visoka zaprodenja , drugod pa poglobitve strug v podobnih dimenzijah, j e bilo zastavljeno vprašanje : kolikšna j e morala biti količina vode, ki j e opravila to gigantsko delo. Pravega odgovora, višaj neposrednega, ne dobimo.

Ena sama posta ja , Mežica, j e namerila p reko 100 mm padavin. Ta vrednost j e sama po sebi visoka. Težina te vrednosti pa močno pade, brž ko se spomnimo, da j e prav od začetka neu r j a padala gosta toča. Nikakega k l juča nimamo, po ka terem n a j bi celotno količino padavin razdelili v del v tekočem s t an ju in onega v t rdnem — točo. Opazovalec v Mežici nava ja , da j e naliv sicer začel skupno s točo, vrstili pa so se, kot smo omenili že v uvodu, dal jš i vložki suhe toče. Po njegovem mnen ju n a j bi od 103 mm padavin bilo v prvi uri ca. 85 mm. Znano je , da j e intenzivnost naliva večja ob njegovem za-četku in p rav tako, da toče nimamo ob zak l jučku naliva, temveč ob začetku. Ako menimo zato, da j e bilo od približnih 85 mm padavin v prvi polovici ure 60 mm, in da j e od tega bila polovica v obliki dež ja (30 mm), k i j e edini utegnil t ako j vplivati na nivo hudournikov, potem gotovo ni mogoče verjet i , da so .podatki, kakršne n a v a j a j o padavinske pos ta je o višini padavin, realni. Za tako s topnjo inten-zivnosti j e bi lo opustošenje vse preveliko.

Absolutni 24-urni maksimum za Slovenijo je bil ugotovljen v Kobariškem kotu oziroma zahodno od njega. V Livku je padlo 21. ju -n i ja 1958 358 mm dežja . Po pr ipovedovanju l j ud i so bili nalivi, t ra-j a joč i od 10—30 minut, tako siloviti, da j e bil avtomobilski promet povsem ustavljen. K l jub enako strmim pobočjem se stopnja uposto-šenja ob obeh neur j ih ne da pr imer ja t i . V L jub l j an i j e bilo 10. avgu-sta 1951 v 47 minutah 63 mm dežja , komplikaci je pa so nastopile le v na jn iž j ih delih mesta, ker zbiralni kanal ni bil kos toliki vodi. Za Slovenjgradec znaša maksimalna urna intenziteta tudi preko 40 mm. Končno n a j še omenimo, da so imeli v Topli 1959 (29. oktobra) v 24 urah 144,5 mm, leto kasne je (17. ju l i j a 1960) pa celo 150,1 mm. Čeprav padavine niso bile k ra tko t ra jne , j e zlasti za ju l i j sk i primer

komaj verjetno, da je dan minil brez k ra tko t ra jn ih intenzivnih na-livov. Posledic ni bilo.

Dva momenta sta. k i j ih ne smemo prezreti , ako skušamo oceniti s topnjo uporabnosti podatkov o višini prestreženih padavin. N e u r j e j e spremlja l silovit vihar, padavine pa so bile v obliki dežja in toče. Skuša j-mo ugotoviti, kako bi mogel vsak od spremljevalnih elemen-tov, vihar in toča, zmanjšat i delež izmerjenih padavin.

Problem m e r j e n j a padavin v goratem svetu je znan. Veter us tvar ja okoli dežjemera specifične razmere, zaradi česar prestre-žene množine padavin ne preds tav l ja jo stvarnih množin padavin. Na tem mestu nas zanima le vprašanje , kakšen j e rezultat meritev na mestih, k i so izpostavljena močnim vetrovom. Iz t u j e l i terature j e znana lestvica (6), k i pove, kakšne koeficiente moramo uporabiti, da dobimo o višini padavin točnejši podatek, kot pa ga predstavl ja izmerjena višina. Koeficienti so pri lagojeni različnim hitrostim vetra. Apl ikaci ja omenjenih koeficientov, s kater imi j e t reba prestrežene množine padavin pomnožiti, se pr i nas ni obnesla; zato se bomo tu oprli na ugotovitve domačih opazovanj . Na Snežniku, Malem Go-l j a k u in na Kredarici smo imeli total izatorje na temenu, tore j na mestih, k i so izpostavljeni vetru; rezultati so bili nezadovoljivi. V po-vpreč ju so bile prestrežene višine padavin za dobrih 30 % nižje od dežjemerov, postavljenih na mestih z normalnimi prilikami. Na Ka-ninu, ki p r e jme po vsej verjetnost i v Sloveniji na jveč padavin, j e bila ugotovljena še večja razlika. Na isti absolutni višini (ca. 2200 m) j e bilo na dveh različnih mestih v neposredni bližini namer jen ih v relativno zaščiteni legi k a r za 50 % padavin več kot v nezaščiteni. Analiza vetrovnih pril ik na Kredarici v dneh, ko so bile padavine, pa j e pokazala, da j e bil veter le v redkih primerih viharnega zna-ča ja . Če upoštevamo^ hitrost v iha r j a na Koroškem (sodeč po posle-dicah), in pr imer jamo to hitrost s p r avka r navedenimi pril ikami v visokogorskem svetu, potem za višine padavin, prestrežene dne 21. ju-l i j a 1961 na Koroškem, koeficient 1,5 ne bi bil pret iran.

Drugi činitelj , ki prav tako ni dovoljeval točnega m e r j e n j a pa-davin, je bila toča. Gorn j i del ombrometra j e visok le 20 cm in na observator i ju v L jub l j an i j e bilo opazovano, kako so se zrna toče odbi ja la od dna ombrometra in padala na zemljo. Tudi o tem ni-mamo jasne slike, kako se zrna odbi ja jo , kadar j e gornj i del ombro-metra deloma že napolnjen s točo.

Mimo navedenih dveh vzrokov, zaka j bi utegnile biti prestre-žene višine padavin za 50 % ali tudi več prenizke, obstoja še t r e t j e nerešeno vprašanje : ali j e mreža padavinskih pos ta j dovolj gosta. Ali ni morda prišlo v vmesnem pasu med postajami do še močnejših izce jan j kot v Mežici, k j e r n a j bi bili nalivi najmočnejši . Tudi na to vprašanje ni direktnega odgovora, poučen pa je naslednji primer.

Nad Ljub l jano je prišlo 11.8.1951 do že omenjenega neur ja . Posamezne postaje so nameri le: Črna vas 13,4 mm, Kolezija 22,7 mm. Podrožnik 33,3 mm, Aerodrom 45.5 mm, Vevče 25,2 mm. Lavrica

Skica 1. Karakteristične izohiete na dan 21. junija 1961

Skica 2. Trajanje grmenja (o minutah) na dan 21. junija 1961

8,6 mm. Iz teh podatkov sledi, da j e M padavijiski center v bližini Aerodroma. Čeprav znaša razdal ja med Aerodromom in Podrož-nikom le dobrih 6 km, j e bila resnična razporedba padavin bistveno drugačna. Na vmesni postaj i L jubl jana-observa tor i j je bilo namer-jenih k a r 69,8 mm, tore j 50 odn. 100 % več kot izkazujeta postaj i Aerodrom in Podrožnik. Kot omenjeno, znaša razdal ja med nave-denima posta jama (Aerodrom—Podrožnik) le dobrih 6 km, razdal ja

med Vernico in Mežico, ki sta namerili na jveč padavin — med n j ima pa ni druge postaje — pa 10 km. Nekontrol iranega prostora to re j več kot dovolj.

Ako se vrnemo seda j k izhodiščni točki, to j e k vprašanju , ali p reds tav l j a jo izmerjene višine padavin, seveda ob upoštevanju vi-šinskih razlik, zadostno energi jo za tolikšna razde jan ja , potem moramo ugotoviti spričo naštetih možnosti, da j e pomislek utemeljen. Za kakršnokoli sigurno kvanti tat ivno oceno- pa nimamo trdne izho-diščne točke.

Obisk opustošenega področja j e pokazal še na eno posebnost. Domačini so poudar ja l i , da g rmenja skoro ni bilo. Vsega j e zagrmelo 4 do 5 krat . Glede na stari pregovor o naspro t ju med intenziv-nostjo g rmen ja in izdatnost jo padavin in na njegovo- pravilnost v našem primeru bi bilo umestno preveriti , ali j e ta pregovor držal le na Koroškem, ali pa tudi v ostali Sloveniji, k j e r so bile padavine v glavnem m a n j izdatne. Vprašan je pa je , k a j n a j služi poleg pa-davin za osnovo p r imer jave : število gromov ali čas t r a j a n j a nevihte. Ker s številom gromov ne razpolagamo, nam ostane na razpolago le druga pot, čeprav j e nekoliko m a n j uporabna. Rezultat izluščimo iz priloženih klic 1 in 2. Na prv i so vnešene karakter is t ične izohiete (po K 3), l in i j e na drugi skici pa vežejo k r a j e z istim t r a j a n j e m neviht in sicer v minutah. Sličnoist med obema skicama j e izrazita, le da odgovarja pasu minimalnega t r a j a n j a neviht (pod 50 minut), pas izdatnih padavin (namreč več od 25 mm). Obratno- so področja maksimalnega t r a j a n j a neviht — preko 200 minut — v pasu mini-malnih padavin, k j e r j e bilo m a n j od 10 mm. Res je sicer, da se ploskve ne k r i j e j o idealno, ni pa mogoče mimo naštetih nasproti j , ki p o t r j u j e j o pravilnost s tare l judske modrosti.

ZAKLJUČEK

Analiza vremenske si tuaci je dne 21.6. 1961 je pokazala, kako nepo-polni so podatki, iz kater ih n a j bi rekognoscirali razvoj procesov pred in v času neu r j a . Res j e sicer, da je bil obravnavani pr imer daleč od klasične sheme frontalnega prehoda, s a j so ga po vse j ver je tnost i sprožile in mu dale začetno silovitost re l iefne razmere, to re j lokalni fak tor j i , ki se spre-m i n j a j o že na zelo m a j h n e razdal je . Ce pa upoštevamo, kakšne so bile posledice neur ja , to se pravi, če vkl jučimo v ana l iz i ran je vremenske situacije kot indikator tudi posledice, pa k l jub temu niti post festum nismo v s tanju postaviti prepr ič l j ive analize procesov in zaporedja , kakor so se ti zvrstili v preteklosti , potem je to opomin za n a d a l j n j e delo. Sistematična količinska analiza posledic čim večjega števila različnih vremenskih si tuacij je nujnost , potreba tako klimatologije, kot tudi pro-gnostike. Le takšno delo bo dalo pravi lno sliko o razvoju vremena med letom, ka r je sicer področje klimatologije, p reds tav l ja pa tudi v rokah sodobnega prognostika dobršen del že izhojene poti do ci l ja; na osnovi ugotovljenih odstopov je t reba seveda nenehno razvi ja t i metode za čim boljšo reprodukci jo razmer v vseh plasteh atmosfere. Edino tako nam bo mogoče ustvariti , ali bol je odkriti , pravilno povezavo med vzroki in posledicami.

LITERATURA

1. F. S e i d 1 : Das Klima von Krain. Mitteilungen des Musealvereins fiir Krain, 1891—1902.

2. V. M a n o h i n : Temel j i teoretične meteorologije in klimatologije. L j u b l j a n a 1955

5. O. R e y a : Na jv i š j e dnevne padavine v Sloveniji. Zavod za mete-orologijo in geodinamiko na Univerzi v Ljubl jan i , L jub l j ana 1945.

4. F. S e i d 1 : Dinarskogorski fen. Geograf. V, XI—XII, L jub l j ana 1935, 1936.

5. D. F u r 1 a n : Padavine v Sloveniji v m a j u 1954. Geograf. V, XXVI, L j u b l j a n a 1954.

6. H. K o s c h m i e d e r : Dinamična meteorologija (rusko). Moskva, Leningrad 1943.

DEVASTATING PRECIPITATIONS IN THE MEŽICA VALLEY

S u m m a r y

The violent thunderstorm raging on June 21, 1961, for no more than one hour in the region east of Mount Peca (Karavanke), was caused by the passage of a vaguely expressed cold f ront which extended f rom Fin-land toward the Alps. However, on that day Slovenia was within the ridge which spread f rom the Bay of Biscav across Centra l Europe into the very hear t of the European terr i tories of USSR.

The thunders torm came from the northwest and the gale was so violent that it broke or uprooted innumerable trees. The maximum of pre-cipitation, 102,9 mm, was recorded at Mežica, the next lesser, i. e. 75,6 mm. at Vernica. A considerable par t of precipitation was in the form of hail the single grains of which were as large as a nut. The area devastated by hail extended from Libuše, Austria to Šentvid (between the Mislinja and Paka rivers) in Slovenia. In some places the hail did not strip of leaves only deciduous trees but also conifers.

In Slovenia that day the distribution of precipitations was typically stormy, for the amount of precipitations varied considerably over short distances (Trava 96 mm, Babno Po l je 2 mm; distance 7 km). In the area inflicted by the thunders torm precipitation was more than 50 mm. and in four stations more than 60 mm. The extent of devastation (huge boulders removed into the lowlands, three to four meter high alluvial deposits) was in no proportion to the recorded amount of precipitation, especially since a large portion of precipitation was in the form of hail while the devastating action of creeks and rivers began 10 to 15 min a f te r the onset of the storm; in this short interval the hail grains could by no means have melted to a grea ter extent . Since the downpour was accompanied by a violent gale the recorded precipitation cannot be considered as represent ing the actual amount. Moreover, the distance between the two stations at which the highest amounts of precipitation were recorded, is about 10 km. It seems probable that in the uncontrolled area between these two stations prec i -pitation was even ampler.

Only if these two facts are taken into account, it is possible to under-stand how the creeks could have done such damage.

13 Geografsk i zbornik 193