Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo M. Mikoš Rizični menedžment 13.4.2012 1 POSVETOVANJE “VAROVALNI GOZDOVI” Kako se varovati pred hudourniki in masnimi tokovi v gozdnem prostoru? prof. dr. Matjaž Mikoš, UL FGG, Ljubljana UL BF Ljubljana, 13. april 2012
33
Embed
Kako se varovati pred hudourniki in masnimi tokovi v ...web.bf.uni-lj.si/go/varovalnigozd/material/Konferenca/Mikos.pdf · voda, števila potencialno ogroženih prebivalcev in velikosti
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
M. Mikoš
Rizični
menedžment
13.4.2012
1
POSVETOVANJE “VAROVALNI GOZDOVI”
Kako se varovati pred hudourniki in
masnimi tokovi v gozdnem prostoru?
prof. dr. Matjaž Mikoš, UL FGG, Ljubljana
UL BF
Ljubljana, 13. april 2012
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
M. Mikoš
Rizični
menedžment
13.4.2012
2
Razvoj hudourništva in vloga inženirskega dela.
Odprta vprašanja.
Kaj je to škodljivo delovanje voda – zakonske podlage.
Osnove rizičnega menedžmenta.
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
M. Mikoš
Rizični
menedžment
13.4.2012
3
Z začetki v drugi polovici 19. stoletja je bilo
hudourništvo gozdarska inženirska disciplina, ki je
povezovala gradbeno-tehnične, inženirsko-
biotehnične in gozdarske ukrepe.
V tem obdobju je hudourništvo imelo težišče
delovanja na stabilizaciji erozijskih površin,
reguliranju strug potokov (hudournikov) in na
pogozdovanju hudourniških območij.
V tem smislu lahko govorimo o varstvu pred
hudourniki, kjer so bili prisotni le aktivni (strukturni)
varstveni ukrepi, ni pa bilo razvito preventivno
delovanje v obliki načrtovanja območij nevarnosti.
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
M. Mikoš
Rizični
menedžment
13.4.2012
4
Tak pristop je ustrezal prostorskim in socialno-
političnim razmeram z nizkim deležem gozdnatosti
v hudourniških območjih (skoraj gola pobočja v
dolini Soče v času 1. SV), obubožanim in nerazvitim
podeželjem (večinsko kmečko prebivalstvo v
Jugoslaviji pred 2. SV), ekstenzivno rabo gorskega
sveta in majhno gostoto infrastrukture v sicer
razvijajoče se družbi po industrijski revoluciji in z
naraščanjem mestnega prebivalstva.
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
M. Mikoš
Rizični
menedžment
13.4.2012
5
Razmere v 21. stoletja so bistveno drugačne. Danes
je gozdnatost hudourniških območij bistveno večja
(se bliža 70 %), gorski svet je mnogo bolj izkoriščen
zaradi turistične rabe in močnejšega regionalnega
razvoja, kar se kaže tudi v pomanjkanju varnih
gradbenih parcel ob hitrem razvoju podeželja
(razpršena poselitev Slovenije s preko 6000 naselij)
in vsaj delnem preseljevanju prebivalstva iz
mestnih središč.
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
M. Mikoš
Rizični
menedžment
13.4.2012
6
V gorski svet posegajo tudi:
moderne prometnice (spomnimo na avtocestni
križ v Sloveniji, predvsem npr. gradnjo hitre ceste
Razdrto – Vipava preko Rebernic po plazljivih
pobočjih Trnovskega gozda; načrtovana gradnja
hitre železnice) in
druga infrastruktura (npr. črpalna hidroelektrarna
Avče z akumulacijo na Kanalskem vrhu;
načrtovana črpalna hidroelektrarna Kozjak).
K temu moramo dodati visoke zahteve prebivalstva
po varnem in kakovostnem življenju ob stalnem
povečevanju škodnega potenciala.
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
M. Mikoš
Rizični
menedžment
13.4.2012
7
Razvoj v alpskih državah je v prejšnjih desetletjih
pripeljal do državnega sistema upravljanja
(menedžmenta) z naravnimi tveganji (hudourništvo
kot državna organizirana dejavnost).
Moderni izzivi 21. stoletja usmerjajo dosedanje
državno upravljanje v integralno upravljanje z
naravnimi tveganji, ki obsega preventivno delovanje
v prostoru, pri gradnji objektov in pri vedenju
vsakega posameznika.
V družbi se tako upravljanje s tveganji (ang. risk
management) umika obvladovanju tveganj (ang.
risk governance), ki ga nekateri strokovni krogi
poimenujejo tudi (v dobesednem prevodu)
vladovanje s tveganji.
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
M. Mikoš
Rizični
menedžment
13.4.2012
8
Opisani razvoj se odraža v zahtevah, ki se postavljajo
pred inženirja hudourništva.
Zahteve za klasičnim inženirjem hudourništva so: dobra gozdarska osnovna izobrazba;
izčrpno znanje inženirske biologije;
razumevanje naravnih procesov v hudourniških območjih;
zahteva po univerzalnosti;
strokovno znanje, ki temelji na izkušnjah v praksi in na
enostavnih modelnih predstavah o tveganjih (enostavna
empirična pravila);
zahteva po praktikih in gradbeno-tehničnih samoukih;
načrtovanje območij nevarnosti na osnovi tradicionalnih
znanj (zgodovinski viri, obstoječi katastri) in opazovanj v
naravi (uporaba nemih prič);
delovanje kot državni uradnik.
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
M. Mikoš
Rizični
menedžment
13.4.2012
9
Moderni inženirji hudourništva imajo pred seboj
številne nove naloge in zahteve:
Zajemanje prostorskih podatkov: različni
geopodatki, meteorološki podatki, hidrološki
podatki, geografski informacijski sistemi,
podatkovne baze, nacionalne in evropske pravne
norme;
Modeliranje procesov: osnove fizikalnih procesov,
simulacijski programi, empirično modeliranje,
parametrizacija modelov;
Načrtovanje območij tveganj: osnove načrtovanja,
postopki v skladu z Zakonom o vodah,
računalniško podprto načrtovanje (CAD), udeležba
deležnikov (zainteresirane javnosti);
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
M. Mikoš
Rizični
menedžment
13.4.2012
10
Moderni inženirji hudourništva imajo pred seboj
številne nove naloge in zahteve: Strokovno (izvedensko) delo: pravne norme
strokovnega dela, posebno upravno pravo, izdelava
strokovnih (izvedenskih) mnenj, odgovornost
izvedencev, delo izvedencev v javni upravi;
Planiranje in načrtovanje ukrepov: osnove planiranja,
smernice in norme, proces planiranja, računalniško
− varovalni ukrepi (prostorski in gradbeno-tehnični)
− ukrepanje v sili (CZ, (zgodnje) opozarjanje, alarmiranje, reševanje)
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
M. Mikoš
Rizični
menedžment
13.4.2012
21
Intervenca:
- Alarmiranje
- Reševanje
- Obramba pred
škodo
- Navodila za
ravnanje Ponovna vzpostavitev:
Zasilna obnova
Oskrba in odstranitev
odpadkov
Transportni sistemi
Komunikacije
Financiranje
Izredna zakonodaja
Rekonstrukcija:
Trajna obnova
Rekonstrukcija
Povečanje
odpornosti
Financiranje
Preventiva:
Prostorsko planiranje
Tehnični ukrepi
Biološki ukrepi
Pripravljenost:
Organizacija
Načrtovanje
zatočišč
Načrtovanje razvoja
Zavarovanja
Opozarjanje
Informiranj
e
do
go
de
k
Vrednotenje
nevarnosti in
tveganja
Moderna
obravnava
tveganj
Krog rizičnega
menedžmenta
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
M. Mikoš
Rizični
menedžment
13.4.2012
22
Krog rizičnega menedžmenta v 3D
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
M. Mikoš
Rizični
menedžment
13.4.2012
23
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
M. Mikoš
Rizični
menedžment
13.4.2012
24
verjetnost
inte
nzi
teta
velika
srednja
nizka
visoka srednja majhna zelo majhna
bela barva ali
belo-rumeno
progasta/črtasta
Matrična predstavitev stopenj nevarnosti
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
M. Mikoš
Rizični
menedžment
13.4.2012
25 rdeča: velika ogroženostOsebe so ogrožene tako v objektih kakor zunaj njih.
Računati moramo s hitrim rušenjem objekta.
ali
Dogodki nastopijo sicer v manjšem obsegu, vendar zato z večjo verjetnostjo.
V tem primeru so ali osebe ogrožene predvsem zunaj objektov ali postanejo objekti neprimerni za bivanje.
Rdeča cona je v bistvu območje prepovedi.
modra: srednja ogroženostOsebe so znotraj objektov komaj ogrožene, zato pa to velja, če so zunaj.
Računati moramo s škodami na objektih, vendar v tem območu ne računamo s hitrim rušenjem objektov,
če se upoštevajo določenimi pogoji glede načina gradnje.
Modra cona je v bistvu območje pogojev, v katerem lahko velike škode preprečujemo
z ustreznimi preventivnimi ukrepi (pogoji).
rumena: majhna ogroženostOsebe so komaj ogrožene.
Računati moramo z majhnimi škodami na objektih oziroma z zastoji (ovirami).
Rumena cona je v bistvu območje opozoril.
šrafirana rumeno-bela: preostala ogroženostOgroženosti z z majhno verjetnostjo nastopa in visoko inetnziteto lahko prikažemo z rumeno-belo šrafuro.
To je območje opozoril, ki prikazuje preostalo ogroženost oziroma preostali rizik.
Izločanje teh območij naj bo omejeno ter izvedeno glede na proces, ki povzroča ogroženost in na škodni potencial.
bela: z današnjim stanjem poznavanja ni ogroženosti
ali obstaja zanemarljiva ogroženost
Stopnje
ogroženosti
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
M. Mikoš
Rizični
menedžment
13.4.2012
26
Nastanek konfliktnih območij v prostoru
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
M. Mikoš
Rizični
menedžment
13.4.2012
27
Škodni potencial - karte intenzitet
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
M. Mikoš
Rizični
menedžment
13.4.2012
28
Škodni potencial – določitev števila objektov
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
M. Mikoš
Rizični
menedžment
13.4.2012
29
drobirski tok udari v objekt
drobirski tok obteče objekt zaradi cepilnega klina
A = vodni tlak
W = statični vodni tlak
D = dinamični vodni tlak
Delovanje drobirskega toka na objekt
tloris tloris
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
M. Mikoš
Rizični
menedžment
13.4.2012
30
Dinamični tlak drobirskega toka je odvisen od hitrosti drobirskega
toka (konstantna po globini), njegove gostote in oblike objekta, ki ga
tok obliva, izražene s pomočjo oblikovnega koeficienta upora cf : za
objekte s pravokotno tlorisno obliko velja cf = 2 ÷ 3): [kN/m2] dinamični tlak drobirskega toka Gostota drobirskih tokov se giblje med ρf = 1,8 [t/m3] za blatne
tokove in ρf = 2,2 [t/m3] za gruščnate tokove. Za površine, ki niso pravokotne na smer gibanja drobirskega toka,
moramo upoštevati kot preusmeritve α: [kN/m2] tlak pri poševnem udaru drobirskega toka Stranske stene, ki so vzporedne z drobirskim tokom, se naj
dimenzionirajo na trenjske sile in na tlak, ki ga dobimo z
upoštevanjem preusmeritve drobirskega toka za kot α = ± 20º.