Jezikanja

8/6/2019 Jezikanja

1/47

Igor . agar

JEZIKANJA

Ervin Hladnik-MilhariApendicitis

alivelika razstava del Slobodana Miloevia, Borisava Jovia, Milana Kuana, Janeza Jane, Franja Tudmana

in e mnogih drugih znamenitosti vpostavitvi Igorja . agarja

Zgodovino NOB so pogroni ubeniki vedno zaenjali z vpraanjem, kje je poila prva puka. Mislim, daso se na koncu zmenili, da je bilo nekje v Srbiji, v bliini Kragujevca. Tam so potem tudi postavili ploo,da se je na tistem mestu uradno zaela velika vojna. Neki andar, ki se je mimo peljal na kolesu, jo je

skupil, da bi do tega pomembnega dogodka sploh prilo, in od tistega trenutka naprej so polemiziralisamo e o tem, kje je kdo kaj vanega pognal v zrak, vrgel v brezno ali odnesel kam drugam. Zgodovinaprve dravljanske vojne v Jugoslaviji je hotela biti zgodovina tistega, kar je kdo mislil, da je naredil, zatoso,bili vsi filmi o njej akcijski velespektakli.

NOB II, Vrnitev dravljanske vojne na-kraj zloina, pa bo konverzacijska melodrama. Od vsega zaetka jeto veliki boj za to, kaj je kje kdo prvi rekel, kje je kdo kaj prvi napisal in kdo bo lahko kje prvi govoril. Celov isto resnih dokumentih govorijo o medijski vojni, celo- o propagandni vojni, o vojni med asopisi in

televizijskimi hiami. In seveda se tako ne samo zdi, ampak je tako tudi res. Televizija Beograd jenapovedala vojno televiziji Pritina, ki je sklenila taktino zaveznitvo s televizijo Ljubljana, ki je nekajasa dajala logistino podporo televiziji Sarajevo in je v trenutku izida te knjige v hladni vojni s televizijo

Zagreb. Zaraeni mnoini morilci na balkanskih barikadah zato lahko s e prav posebnim zadoenjemkaejo s prsti v novinarje, ki se vozijo mimo njih: Preden je bila izstreljena prva krogla v tej vojni, jeloveka ubila beseda. Tukaj doli so ljudje paves as epsko razpoloeni. Ne spomnim se, kdo je prvi rekel- mislim, da je bil Borisav Jovi, nekdanji predsednik Jugoslavije, ko se je sredi bombardiranja Vukovarjaozrl po medijih - da se na ekranih godijo grozodejstva. isto spodobni ljudje grdo govorijo eni o drugih.

Ali pa je bil morda Dobrica Gosi, ko je kot pogoj, da se bo s komerkoli z nasprotnih strani pogovarjal,postavil brezpogojno prekinitev medijske vojne. Lingvistika je nekje sredi osemdesetih let postala orojein na vseh koncih Balkana so jo vzeli v roke. Televizija seveda ne more vedeti, kaj dela. Tako kot se vojak,ki se, preganja sem in tja po poljih, ne razume na vojnoznanstvo, tako tudi televizije v spopadu niso vedele,da delajo zgodovino. Delale so jo paspontano, iz dneva v dan, tako kot se zgodovina padela. Spomnim

se samo ene oddaje, ki je v zadnjih letih skromno, toda sistematino in ne da bi se vpletala v boje, pojasnjevala strategijo in taktiko jezikovnih spopadov. Jezikovno slepo revo na Televiziji Ljubljana,

natanneje v Studiu Ljubljana, je v kratkih sentencah, kot se za vojnoteoretska besedila - spodobi, risala jezikovne okope, opisovala gverilske taktike uporabe zaimkov; pasti, ki jih je mogoe s pravilno razpo-reditvijo-vejic nastaviti nasprotniku in opozarjala na usodno poruenost hierarhij, ki jih lahko povzroijonarobe postavljena podredja. Ni udnega, e se nekje na sredini te knjige Slovenija s takno lahkotoosamosvoji in zmaga v vojni, ki ji bo nasprotnik z zavistjo nadelastno -ime propagandna . Vsa teoretskavpraanja. so bila razreena v teh skoraj neopaznih oddajah, ki so bile nacionalisti no obsedene od

pravilne uporabe jezika. Kadar so v vojni besede, zmaga tisti, ki zna bolje postavljati vejice in uporabljatipredpreteklik. Spotoma so se v zapisih jezikovnih zadreg med leti 1989 in 1992 zapisali prav vsi politini

8/6/2019 Jezikanja

2/47

dogodki, ki so v tistih desetih dneh spremenili svet. Poskusov, da bi ustrezno opisali ta as, je bilo karnekaj. Pisali so ministri, predsedniki, policaji in vojaki. Vse skupaj je zvenelo izmiljeno, eprav so trditi,da piejo samo tisto, kar se jim je zares zgodilo in emur so bili sami pria. Prav tukaj so se e enkrat

zmotili. Njim se seveda ni zgodilo ni, tu pa tam so storili kaken spodrsljaj na televiziji ali.pa je asopis zapisal kaken njihov napaen korak; kdaj so kje kaj narobe rekli in sproili posledice, ki z njihovimpolitinim telesom, pa e je bilo e tako zajetno, niso imele niHudoben in zlonameren televizijski kronistje vestno zapisoval, kje jim je kdaj spodrsnilo. Ker je pisal za televizijo, seveda tudi sam ni vedel, kaj dela.To je sedaj ta zname nita knjiga o nastanku mlade, mednarodno priznane in neodvisne drave, ki so jo vsihoteli napisati. le torej to vse, kar bo ostalo za nami?. Veliki prelomi, preute noi ob neposrednih prenosihusodnih politinih sreanj, razpad drave, celo velika osvobodilna vojna bodo konali kot sarkastini opisi

spodrsljajev, napanih stavnih zvez, slovninih napak in vsesplone okorne uporabe jezika? Natanko tako!Veliki smetarski voz, ki ga je Igor . agar vozil za Studio Ljubljana,- je bil sicer zelo selektiven, ni pobiralvsega, ampak zdi se, da se da iz tega, kar je pobral, razumeti vse. Po resninih dogodkih na televiziji jenastala knjiga, kjer so vse izmiljotine, ki so ustvarjale zgodovino, postavljene v, pravilen, red in e bolj

pravilen jezik. Televizijske sentence, ki jih je agarjeva oddaja e takrat spravljala v slabo lu , obprebiranju po dvoletnem zamiku pokaejo, da zgodovina sveta res ni sestavljena iz velikih bitk in velikihljudi, ampak iz jezikovnih nesporazumov.In ker je kronist vedno lokalna figura, ta svet seveda ni bogvedi kako velik. V prvem delu knjige se muree Jugoslavija, v drugem pa Slovenija. Epistemoloki rez je skorajda neopazen, ker se vse skupaj zgodiv enem tednu in mu je posveenih le nekaj minut, pa toliko, kolikor jih je Jezikovnemu slepemu revesu

namenila posamezna oddaja Studia Ljubljana. Skorajda se zdi, da razlike ni, pa je. Pozoren bralec boopazil, da se v tistem delu knjige, kjer se govori o Jugoslaviji, tu pa tam tudi kaj zgodi,v delu, kjer se zgodi Slovenija, pa samo govori. Strokovna literatura je taken razvoj dogodkov napovedala.Jugoslovanska kriza, ki je napisala prvo polovico te knjige, je bila literarno produktivna e prej, saj to niprvi bestseller, ki ga je napisala. Planetarno dimezijo pomladi narodov in narodnosti, ki so pokopali Balkan, je prvi uporabil Elmore Leonard, mojster nepriakovanega. V dialogu med dvemaitalijanskima mafijaema se v romanu City Primeval v ameriki knjievnosti prvipojavijo Jugoslovani.Kdo, pravi, da nas lovi? Albanci! Kdo? Albanci. Briimo od tukaj!! Leonard je pisal e

pod vplivi kosovskih dogodkov iz leta 1981 in je uporabil teoloko dimenzijo iredente, ki jo je vtelevizijskem intervjuju proda(ja)l tedanji notranji minister Dolanc: Albanci so nevidna, vsevedna invsemogoa tajna organizacija, ki lahko v kateremkoli trenutku prevara partijo, policijo, vojsko in Udbo.

Leonard je to sveto podobico vzel zares, le, partijo, policijo, vojsko in Udbo je zamenjal z mafijo.Drugae je prepisoval srbske asopise. Vsa zgodba se vrti okrog italijanskih, kitajskih in idovskihgangov, ki se pod pritiskom etninega ienja s strani Jugoslovanov selijo iz Kansas Cityja v New York.Scott - Turrow je roman Presumed Innocent objavil v zaetku leta 1987, in je imel ambiciozneji projekt.

To je bil ravno as, ko je olevi na veliko organiziral mitinge in obljubljal, da bodo raznoraznimAlbancem sodili, ker Srbom posiljujejo ene. Glavni junak, za katerega se predpostavlja, da je nedolen je preiskovalni sodnik okroja Kindle, ki najprej raziskuje posilstvo in umor svoje najblije sodelavke inljubice Carolyn, potem pa njega samega obtoijo posilstva in umora. Preiskovalni sodnik, ki tvegadosmrtno jeo, je edini, ki ves as procesa ve, da Carolyn ni niti posilil niti ubil, ampak da jo je izmaevanja ubila njegova ena Barbara, ki je posilstvo tudi inscenirala. Proces se kona tako, da

preiskovalnega sodnika osvobodijo, ker je nedolen, kdo je morilec in posiljevalec pa se nikoli ne zve. Lepreiskovalni sodnik-obtoenec in bralec vesta, da je bilo posilstvo inscenirano, sodiu pa to nikoli nepade niti na pamet. Da bi se ta zapletena shema verodostojno razvijala, je Turrow, v vlogo preiskovalnegasodnika, ki mu ena ubije ljubico, njega pa s tem spravi na sodie, postavil Srba jugoslovanskega poreklaRoata Rustyja Sabicha, ki se kar v petih poglavjih spominja svojega oeta. Stari Sabich je Jugoslovan,Srb s Kosova, ki je bil v partizanih, est mesecev pa je preivel v amerikih zaporih, ker petindvajset let ni

plaal davkov. Glavna znailnost obeh je sentimentalizem, bralec pa dobi tudi nedvoumen vtis, da sta obalopova.

Decembra leta 1987 Tom Wolfe, dokona roman The Bonfire of Vanities, ki je razpet med finannimi

centri na newyorki Peti aveniji in kriminalnimi krogi v Bronxu. Kriza poimenovanj, pravzaprav jedroJezikovnega slepega revesa, se je takrat ele_dodobra zaela. Wolfe je pisal dve leti pred prvo oddajoIgorja . agarja, ki si je izposodila knjigo govorov Slobodana Miloevia kot pretvezo za nekaj istonevtralnih jezikovnih nasvetov. Takrat je bil Larry Kramer toilec na sodiu v Bronxu in vajen vsegahudega. Sodie, ki mu ljubkovalno pravijo Gibraltar,. se letno ukvarja s 7000 tekimi kaznivimi dejanji.

Kramer je bil preprian, da je v svoji dolgoletni karieri videl e vse in da ga nine more presenetiti. Todanekega lepega dne sodni pisar poskua napovedati- nov primer, Ljudstvo proti Albertu in Marilyn Krin.Obotavljaje se pogleda proti svoji mladi sodelavki Patti Scullieri in potiho zaepeta: Kaj za vraga je to?

Kramer pogleda ez ramo. Na dokumentu pie Albert in Marilyn Krnkka, ali nekaj podobnega.Kri-nick-a, sugerira Patti Scullieri.

8/6/2019 Jezikanja

3/47

Albert in Marilyn Kri-nick-a, zdeklamira sodni pisar. Obtonica tevilka 3828. Potem pa tijezasika proti Patti Scullieri: Kakno hudievo ime pa je to? ,jugoslovani so. .Jugoslovani?! Meni se zdi, kakor, da se je nekomu zataknil prst v jebenem pisalnem stroju.

Potem se zane cirkus, v katerem gospod in gospa kri-nicka rjovita ez tri strani, da ne velja, ker so se ev preiskovalnem postopku menili, da bosta dobila od dve do tiri leta, v obtonici pa pie tri do est let, inda sta onadva priznala, ker so se zmenili za dve do tiri leta, sedaj pa ju hoejo nategniti. Potem ko

sodnik zagrozi, da bo izpraznil dvorano, poskua prevpiti obtoena in s toilcm ter advokatom meetari za

dogovorjeno tevilo let, se Kramer obrne k Patti Scullieri in vpraa, kaj sta jugoslovana pravzapravnaredila, da je z njima taken cirkus.ena je drala no na vratu rtve, medtem ko jo je mo posiljeval. To je Jugoslovan. Temno bitje iz

preteklosti, ki mora, e hoe vstopiti v zgodovino sveta, narediti nekaj groznega. Kaj pa Slovenec? Je kjekaj upanja? O, je!e beno listanje vohunske torije Uncommon Danger, ki jo je leta 1937 napisal Eric Ambler, pove vse.Tam se v imenitni predvojni timungi pojavlja neki polkovnik Robinson, ki pa se v resnici pie StefanSaridza in je po poklicu najeti morilec, specializiran za teroriziranje sindikalnih liderjev. - V Amblerjevemromanu trenutno dela za drubo Eurasian Petroleum in zanje opravlja posle, ki sodijo v delokrog drube staknim imenom. Strelja levo in desno, sindikalistom lomi roke, grdo se obnaa do ensk in je na vse strani

podkupljiv.Vse te grozne rei pone popolnoma po nepotrebnem. Vsem indicom navkljub Robinson ni Jugoslovan. Znaglasom, ki ga izdaja za domorodca, govori Slovensko ...

Zakaj?!Vem, kolega Bernard Nemah bo rekel, e ena tistih knjig,- ki jih avtorji zlepijo skupaj iz svojih lankov, inc'laniev. In, seveda, mu ne morem ugovarjati;- razlika je morda le v, tem, da v dobernjem delu ne greza lanie, temve za televizijske komentarje, za tiste dve tri minutke, ki jih kom_ ajda opazite, sliati pavam jih e ne uspe ve. Pa to ni prav dober izgovor nikakor namre ne mislim, da bi moral mojablebetanja poznati vesoljni slovenski narod.Recimo, da gre za knjigo marginalca in parazita. Za knjigo, ki jo odlikuje prav to, da njen avtor pri vsej(slovenski) stvari ni bil zraven, temve je parazitiral le na njeni medijski podobi. Iz nje torej ne bostezvedeli, ne kaj je Peterle resnino rekel ne kaj je Rupel resnino storil, temve kvejemu, kaj bi Peterlelahko rekel (pa, iz taknih ali druganih razlogov, ni) ali kaj naj bi Rupel storil (pa je iz medijskih poroilmogoe razbrati, da ni bilo povsem tako). evas torej , ne zanima le, kaj in kakne stvari so, temvekakne bi lahko bile (e bi (sploh) bile), potem vas knjiga utegne zabavati, - e pa vas zanima stvarsama, knjig pa e po definiciji ne potrebujete.

Igor . agar

Godine raspletaStudio Ljubljana 9. X 1989

Dober veer!Kaj mislite: je vse, kar je izreeno, tudi zares reeno? Vpraanje ni tako zapleteno, kot se na prvi pogledmorda lahko zdi.Prav gotovo stee sliali za zbirko govorov Slobodana Miloevia Godine raspleta, niste pa nali asa, da bi jo prebrali. Kakor koli e, trenutna politina situacija od vas zahteva, da ste seznanjeni s staliiloveka, ki mu kar 68% Slovencev pripisuje najbolj negativno vlogo v zgodovini sodobne Jugoslavije. Priprijateljih se torej pozanimate, za kaj gre, in (denimo, da je tako) dobite naslednja dva odgovora:Peter ni prebral vseh Miloevievih govorov; morda ti ne bo mogel pomagati, iz esar sklepate, da Peter nioseba, ki bi vas lahko pouila o Miloevievem politinem katekizmu. Nasprotno pa se oprimete drugega-odgovora:Janez je prebral nekaj Miloevievih govorov; morda ti bo lahko pomagal, s tem pa tvegate, daboste o Miloevievi politini teoriji krepko dezinformirani. Zakaj? Preprosto zato, ker dejstvo, da Janez niprebral vseh Miloevievih govorov, lahko pomeni, da je prebral vse, razen (le) enega, dejstvo, da je Peterprebral nekaj Miloevievih govorov, pa da je prebral (le) enega ali morda dva. Priznali boste, da je vserazen enega vseeno bolje kot le en, a jezik vas je preprosta prinesel okoli.Da pa ne bomo govorili le o negativcih, si oglejmo e pozitivno plat. Prav gotovo se spomnite maratonskeseje CK ZKJ, ki je mlela sporna dopolnila k slovenski ustavi. Kako bi opisali nastop oz. nastope Milana

Kuana: Kuan je podal nekaj tehtnih argumentov v prid sprejema amandmajev k slovenski ustavi; aliKuan ni podal vseh tehtnih argumentov v prid sprejema amandmajev k slovenski ustavi? Brez dvoma bi

8/6/2019 Jezikanja

4/47

se odloili za nekaj tehtnih argumentov, etudi je resnici, dejstveni resnici, veliko blija druga razliica,namre daKuan ni podal vseh tehtnih argumentov: resda ni podal vseh argumentov, vsekakor pa jih jenavedel ve kot le nekaj. Jezik vasje tako spet prinesel okoli, nemarnost, ki si je ne morete privoiti e vtretje. Privoite si raje knjigo Oswalda Ducrota Izrekanje in izreeno, knjigo, ki vam bo vsaj razkrila,zakaj vas jezik (da Miloevia niti ne omenjamo) vedno prinese okoli. Lahko no!

O daljnih deelah in otorinolartngoloskih posebnostihStudio Ljubljana 16. X. 1989

Dober veer!Jezik je na mo imenitna re. Z njim Lahko ponete tako reko brez tevila stvari: se poroite, koga uroite,kaj naroite alipa ga preprosto valjatepo ustih in uivate v nasladnem obutku, ki ga daje. Prav gotovo stee opazili,. da lahko z njim tudi marsikaj (po)storite: preprosto odprete usta, stegnete Jezik in stvari nisove, kar (in kakor) so bile pred tem. Vsak tepec, na primer, e ve, kako seodpre sestanek: tako, da se odpreusta in ree Odpiram sestanek, kar pa seveda ne pomeni, da ga vsak tepec tudi lahko odpre. Kdo, kdaj inkako lahko sestanek odpre, vse to je bila e do nedavnega stvar teoretske razprave, odkar pa postaja politikavse bolj stvar ljudskih mnoic, tudi teorija spontano prodira med neuko ljudstvo. Svetal vzgled in

revolucionarna prekretnica je tudi v tem primeru nona seja zveznega CK-ja, ki si je lomila zobe naslovenskih ustavnih spremembah. Milan Kuan je na tej seji kar dvakrat omenil novinarjaPolitike StevanaZeca. Novinarjeva mati te noi ni (ve) zatisnila oesa: teoretsko pravilno je namre sklepala, da e lahkoBeseda priklie v ivljenje nekaj dejstveno tako nemogoega, kakor je samoupravni socializem, potem jipa ne bo teko odpihniti drobne novinarske due. Utela se je e v govorcu. Za njeno rabo bi bil namreprironeji moakar, o katerem gre beseda, da ne .slii (ali vsaj dobro ne),. pa vseeno razume... Mnogi soeleli sliati, pa niso sliali, pravijo Sveti spisi, prav redek dar pa je ne sliati, in vendar razumeti. Karseveda ni dokaz za to, da so Sveti spisi v zmoti, le namig, da se z zemljepisnimi irinami oitno spreminjajotudi preroki.

Lahko no!

Pravopis in slovnica, pa Kuan in MiloeviStudio Ljubljana 30. X. 1989

Dober veer!Kuan in Miloevi? Kako gnusno, kaj! Pa res lahko - govorimo o Kuanu in Miloeviu? Ali lahko v pri-meru, da moakarja vidimo skupaj na fotografiji res reemo,. da gre za Kuana in Miloevia? V tatemeljni dvom nas namre napeljuje prav najsploneja opredelitev oz. definicija verjetno najbolj rablje-nega in najbolj obrabljenega slovenskega veznika, veznika in. Veznikin namreslui za povezovanjedveh istovrstnih lenov (stavka, kajpada)., in to bomo vzeli dobesedno - naj nam Jezikovno razsodievelikoduno oprosti to jezikovno ozkost, SSKJ pa priliki primerno poenostavitev.Istovrstna lena, torej. Pa sta Kuan in Miloevisploh istovrstna, da ne reem lena? Bog nas obvarujtakne odurnosti, boste rekli. e e, ampak kaj je potems fotografijami, kjer moaka stojita z ramo obrami, ali si celo stresata roki?Za takne primere pozna slovenina imeniten veznik, veznikpa.Njegova izbornost ni le v tem, da sluiza izraanje nepriakovanega - kajti le kaj je lahko bolj nepriakovanega kot Miloevi, z ramo ob rami

s Kuanom ali izraanju nasprotja s prej povedanim - in e ste e rekli .Kuan, le kaj je lahko bolj vnasprotju z e izreenim, kot e reetee Miloevi, veznikpa ima za nameeke to nenavadno lastnost,da, prav tako kot in,slui vezanju dveh istovrstnih lenov. Z majceno posebnostjo.Kaj nas zbode v naslednjem stavku: Pospravi kronike, pa kar je e na mizi? Dejstvo, da kar je e namizi, nikakor ni istovrstnos kroniki, vsaj izreeno ni tako. Veznikpa tistemu, karje za kroniki e namizi, podeli status neesa odvenega, nepomembnega, nekaknega nebodigatreba, ki ga ni potrebno nitispodobno imenovati. In v tem je reitev naega problema. e boste torej e kdaj naleteli na kako neednofotografijo, ne bodite zgroeni. Kar na njej vidite nista Kuan in Miloevi, temve Kuan pa Miloevi.Pa pa.

8/6/2019 Jezikanja

5/47

Mojstrske mojstrovine ali mojstrovine, za mojstre (?)Studio Ljubljana 13. XI. 1989

Dober veer!Odkar je Miloevi odkril, da je politika le more hobi, Kuan pa vneto ie barvo,, ki bi v povezavi skrvavo rdeo dala bleee rumeno, moramo v nao lepljenko vpeljati nekaj novih oseb.Na primer Igorja Deklevo in na primer ploo, ki jojepred kratkim posnel. Igorja Deklevo smo uporabili lekot pretvezo, inse ga bomo nemudoma odkriali, pri ploi pa se bomo zadrali e kakno minuto. Natan-neje, pri njenem naslovu Klavirske mojstrovine. Ste se e kdaj utegnili vpraati, kajso klavirske moj-strovine? Bras gre res za skladbe, zaigrane na klavir, toda to je nepomembna podrobnost. Igor Deklevanam ponuja nekaj ve: skladbe, ki, niso le klavirske, temve celo mojstrovine. Vpraanje, ki v zvezi s temzaslui vso pozornost, je seveda naslednje: gre morda le za venek venih in neminljivih skladb, ki so,strogo vzeto le mojstrovine za klavir, ne pa e tudi klavirske mojstrovine, ali pa jih je Igor Deklevazaigral tako dognano in tako popolno, da ne gre ve le za mojstrovine za klavir, temve dejansko tudi eza prave klavirske mojstrovine?Razlika je ne le obutna, temve tudi nevena: neskromno in v slabem okusu je svojim interpretacijamnadeti bahavo ime klavirskih mojstrovin, po 'drugi strani pa je vendarle nekoliko nerodno zbirko svojihinterpretacij nasloviti le mojstrovine za klavir: e gre za mojstrovine za klavirjih je treba tudi mojstrsko

izvesti, sicer to niso vemojstrovine za klavir; e pa so izvedene mojstrsko jih lahko povsem upravieno poimenujemo tudi klavirske mojstrovine. Nevenost, ki je na drugih umetnostnih podro jih nezasledimo: si lahko predstavljate, da za kako slikarsko mojstrovino reete, da ni slikarska mojstrovina,temve le mojstrovina za slikarja, ali, e bolj nenavadno, da za kako literarno mojstrovino reete, da niliterarna mojstrovina temvele mojstrovina za literata? Teko. Pa pa to brez teav lahko storite v politiki.Spomnite se le - zdaj e legendarnih - posnetkov srbskega pretepanja (to je, pretepanja s strani srbskihpolicajev) Albancev na Kosovu. Z malce cinizma lahko reemo, da je lo v tem primeru za svojevrstnosrbsko mojstrovino: le spomnite se, kako z obutkom in prepriljivo so Albanci padali pod pendreki, kakonemoni in nebogljeni so bili pred uniformirano silo! Predstava je bila mojstrsko reirana in odigrana - leda ni bila predstava. Preprian sem, da se boste strinjali, da je (bila) ta srbska mojstrovina tudi inpredvsem mojstrovina za Srbe, e ve: to je lahko in brez dvoma tudi je (bila) - mojstrovina le za Srbe.Lahko no in - think about it!

Fenomenologija stekleniceStudio Ljubljana 19. XII. 1989

Dober veer!Ker so asi teki, razpoloenje paprednovoletno, vas ne bomo utrujali z besnimi kripto-para-politinimitiradami, temve se bomo posvetili eni od najznailnejih slovenskih folklornih posebnosti,fenomenologiji steklenice.Ogledali si bomo steklenico, ki ni niti povsem polna niti povsem prazna, ampak sega nivo tekoine v njejnekako do polovice. Brez dvomaseboste strinjali, da je o(b) odprti steklenici renskega rizlinga ali rulandcakomaj da mogoe izrei e kaj bolj papirnatega, kakor je poprejnji stavek, pivec bo raje rekel, da jesteklenica bodisie na pol praznabodisie na pol polna. S tem pa stvar pravzaprav ele postane zanimiva:

eno samo, nesporno in nedvoumno resnico je namre oitno mogoe povedati na dvapovsem razlina, celonasprotna naina, in vendar ni nobenega od njiju mogoe opredeliti za neresninega. e si prizadeti pivece eli vina, bo dano steklenino stanje opisal kot, Steklenica je e na pol prazna, in iz tega izpeljal sklep,Treba bo odpreti novo, epa se mu iz taknih ali druganih razlogov ne pije ve,bo nivo tekoine v ste-klenici opredelil kot, Steklenica je e na pol polna, in pravilno sklenil,Ni nam e treba odpreti nove. In koboste v teh prazninih dneh praznili buteljke, gladina pa se bo vedno bolj bliala dnu, si boste v tradicijislovenskega esprija morda zastavili tudi kako bolj eksistencialno vpraanje, na primer v kakni fazirazkroja je Jugoslavija: v tisti, ki jo lahko opiemo kotJugoslavija je e na pol razpadla, ali v oni, ki ji boljustreza, Jugoslavija je e na pol cela?Ne pozabite, da je stanje v obeh primerih isto, za katero razliico seboste odloili, pa je odvisno izkljuno od vaega videnja nae skupne prihodnosti.

8/6/2019 Jezikanja

6/47

Na zdravje!

Alvum exonoratum ireStudio Ljubljana 8. I. 1990

Dober veer!Ena od stvari, ki opredeljujejo mesto kot mesto, so nedvomno javna strania, kraj kamorlovek pohiti, emora nemudoma razbremeniti trebuh. Ne, nikakor nismo namenoma vulgarni, tako so dejanje hitenja nastranie namre opredeljevali stari Latinci: alvum exoneratum ire, iti razbremenit trebuh. Ako si vaan,ga seveda lahko razbremeni kar tako mimogrede, za blinjim plotom ali grmovjem, e pa si mean, jezakonodajalec zate iznael posebno institucijo, ki jo je poimenoval javni sekret. Naj vam ponovnozagotovimo, da nikakor ne skuamo biti po vsej sili vulgarni;sekretje namre ugledna beseda latinskegaizvora, katere etimologijo bi z malce dobronamerne hudomunosti lahko uvrstili nekam med secretio,izloanje, in secretum, samoten, oddaljen kraj; e pa obe besedi pregnano poveemo, dobimoizloanje na samotnem kraju, kar je natanko definicija javnega strania. Kakor lahko vidite, e se malcesprehodite po tozadevnih ljubljanskih luknjah, so ljubljanska javna strania v glavnem na mo dolgoasna,aseptina in sterilna (le kdo bi si mislil, kaj?), in loveku se zdi takoreko za malo, da bi v njih razbremenilsvoje trebuje. Povsem drugana pa so na primer strania na Filozofski fakulteti ali na Radiu tudent nisosiceristo javna, so pa zato toliko prijazneja in prijetneja, predvsem pa intelektualno vznemirljiveja.Preden namre poetje, katerega proizvod so verbalne tapete, ki jih lahko pokontemplirate na FF ali na R,ocenite kot neokusen vandalizem, se spomnite vsakdanjih rekel kot, ta pa (kar) bruha besede, ta ima pabesedno drisko, ali celo, ta pa serje klamfe. Kje je namre primerneji kraj za dobesedno udejanjenjeteh skatolokih metafor, kot prav na straniu? Lepota teh verbalnih fekalij ni le v tem, da nakljunemu pasantu in uporabniku posredujejo kako ljudsko modrost (Ga ni junaka, ki ne lula, kadar kaka) ali ganacionalno osveajo (Zavedaj se, da nekje v rokah dri usodo slovenskega naroda), temve je tudi veliko bolj neposredno uporabna: prav gotovo ste tudi sami e kdaj rekli, kar slabo mi je ratalo, ko sem toprebral, ali celo, ob tem sem pa kar drisko dobil. Sklep, ki se iz vsega tega ponuja kar sam, je potemta-kem lahko le naslednji: stranini grafiti so lahko in naravno odvajalo, njihova funkcija pa ni le v tem; zatovsem pusteem, ki zahajajo v javna strania, podarjamo v razmislek naslednji grafit, ki smo ga sneli naRadiu tudent:Dejte e kej napisat, da bo bol zabavn scat.In ne pozabite: le s primerno opleskanimi sekreti je mogoe dostojanstveno stopiti v Evropo. Lahko no.

trikanje, kvakanje in druge politine umetelnostiStudio Ljubljana 24. I. 1990

Dober veer!Ob vsej lahkotni surovosti, ki je dobesedno raznesla romunsko partijo, si, drage gledalke in dragi gledalci,verjetno teko predstavljate, da je lahko razlika med ZKS in ZKJ nekaj tako domanega, da jo je mogoenajti takoreko v vsakem domu. In vendar je res! 14. izredni kongres jugoslovanskih komunistov, ki jeskromno odmrl pred nekaj dnevi, _je namre z gotovostjo potrdil, da je razlika med ZKS in ZKJ povsemenaka razliki med kvakanjem in trikanjem. In kakna je razlika med kvakanjem in trikanjem? Bistvenain nepresegljiva! Medtem ko pri trikanju zanke le nizamo in jih z dvema pletilkama zaporednopovezujemo med seboj, jih pri kvakanju, malce poenostavljeno reeno, z eno samo kvako vozljamo, in tone le zaporedno, temve poljubno, tudi in predvsem na e izdelano kvakanino. In kaj ima to opraviti zZKS in-ZKJ?Vzemimo, na primer, uvodni referat Milana Panevskega in nekatere od tistih besednih zvez, ki jih jeuporabil ve kot 12-krat: ZK, jasna politina izhodia, vodilna vloga socialistinih sil, kriza, korenitedrubene, politine in ekonomske reforme, demokracija in odprtost za politini pluralizem. Nateteverbalije lahko brez problema nanizamo eno na/za drugo, torej na nain trikanja, ne da bi bila dobljenastruktura s tem kakorkoli prizadeta, na primer:ZK ima jasna politina izhodia za izhod iz krize, aliZKkot vodilna socialistina sila se bo zavzela za korenite ' drubene,' politine- in ekonomske reforme, ali tudiOdprtost za politini pluralizem in korenite drubene, politine in ekonomske reforme predstavljajo jasna

politina izhodia za izhod iz krize, in tako dalje in tako naprej. Isto sranje, drugo pakovanje, ali kot birekle nae navduene pletilje: moak trika same leve, najbolj pust in dolgoasen vzorec, ki ga je tudi

8/6/2019 Jezikanja

7/47

najlae razparati.

Strategija ZKS v zadevah ronih del je veliko bolj premetena in, vsaj na videz, mnogo kompleksneja. ZKSnaprimer meni, da smo daleod tega, da bi bili po socialni strukturi moderna postindustrijska druba. Vresnici da smo relativno revna, dvotretinjska druba, z zaprto vertikalno mobilnostjo, s tenkimi, a tipinimi

srednjimi sloji, in z dokaj aneminimi upravljalskimi strukturami, ki so slabo usposobljene za pritisk tujegakapitala. ZKS torej tradicionalnega komunistinega besednjaka ne verii le linearno, na nain trikanja,temve vanj in nanj, na nain kvakanja, zvito uvozlja kako socioloko oz. psevdo-socioloko kategorijo.Dobljena kvakanina je ljubka, po elji tudi rumena, roica, ki pa ni na alost ni bolj . obstojna in je ni niteje razparati kot e razparane trikanine.Pa doseka ZKS vseeno ne smemo podcenjevati: za kvakanje je potrebna le ena kvaka, za trikanje pavsaj dve pletilki. In e ena od njih iz trikanja izpade, kot se je zgodilo na 14. kongresu ZKJ, trikanja nive mogoe nadaljevati, e pa se za kak trenutek izmakne kvaka, to za kvakanje ne predstavljanikakrnega problema. Ali z drugimi besedami: parajoo se kvakarijo je mogoe vedno dokvakati,prikvakati ali zakvakati, e pa se podre trikarja, lahko reemo le - na svidenje in lahko no.

Neodvisen ali neodvisni?Studio Ljubljana 6. 11. 1990

Dober veer!as neusmiljeno tee in od demokracije nas loi le e skokez prve neposredne in tajne volitve po 45-ihletih. Da pa vam roka ne bi neodlono blodila po volilnem listiu z nepreglednim tevilom kandidatov, midovolite skromen, slovnino-predvolilni nasvet. Ja, prav ste sliali, slovnica namre ni le nekaj iz olskihknjig, kar se naui in pozabi, temve ima odloilen vpliv tudi v politiki. In e mnogo ve: slovnine razlikeso politine razlike.Vzemimo, na primer, razliko dolono/nedolono oz. e nekaj mnogo bolj partikularnega: razliko meddolono in nedolono pridevniko obliko.Denimo, da vam kak kandidat oz. njegova stranka obljublja neodvisen razvoj Slovenije, spet drugi pa neod-visni razvoj Slovenije. Mislite, da gre za isto stvar, da se je prvemu le zapisalo malce drugae kot drugemu?Ne bi se mogli bolj. motiti! Dolono pridevniko obliko (v naem primeru neodvisni) namre uporabljamo,kadar govorimo o e znani lastnosti kakega samostalnika, nedolono (v naem primeru neodvisen) patakrat, kadar odnosnico kakovostno (ele) natanneje doloamo. Res je sicer, da neodvisnost e ni eznana lastnost Slovenije, a e bi se zato opredelili za nedolono razliico, ki da poloaj Slovenijekakovostno natanneje doloa, bi se utegnili po volitvah bridko kesati in si obupano puliti lase. Zakaj?Zato, ker se razlika dolono/nedolono ravna po matrici obe/posamezno. Malce posploeno reeno: e naprimer vi, kot posameznik, o kakem volilnem kandidatu menite, daje butast, to e ne pomeni (nujno), da jetudi butasti kandidat, daje torej butastost, ki mu jo pripisujete vi, njegova oba in e znana lastnost. Imatepa svoje razloge, in to je vaa pravica, da ste ga prepoznali kot butastega: butast je torej za vas, ne pa(nujno) tudi za druge volilce.Zato ne bodite prepriani, da ima kandidat, ki vam obljublja neodvisen razvoj Slovenije, o tem enako pred-stavo kot vi ali celo veina Slovencev, raje se odloite za onega, ki vam obljublja neodvisni razvoj:moakar oitno pozna vsaj slovnico, iz esar lahko sklepate, da je vsaj dobro naitan, iz esar pa spet lahkosklepate, da stvar, o katerih govori, nedvomno pozna bolje kot oni, ki vam obljublja leneodvisen razvoj.V politiki torej ni potrebno gledati le naprej, kakor nas ui tov., Stalin, temve tudi in predvsem v slovnikebukve.

Lahko no.

Ontologija revanizma

8/6/2019 Jezikanja

8/47

Studio Ljubljana 17. V. 1990

Dober veer!e Stari so vedeli, da se s asi spreminjamo tudi tisti, ki jih naseljujemo, ob tej imenitni prilonosti, ki se jipravi svobodne volitve, bomo dodali le e to, da se s asi oitno spreminjajo tudi jezikovne navade. PolegSvobodeso nam namre prve neposredne, demokratine in tajne volitve po 45 letih prinesle tudi svobodno

ali vsaj svobodnejo (upo)rabo jezika. Prve opotekajoe korake v tej smeri je bil sicer naredil e t.i.neodvisen asopis Demokracija, a ti bi utegnili biti le drobne prirone nerodnosti, primerne asu in

trenutku brez veljavnega pravopisa, e jih prvo zasedanje novega parlamenta ne bi posvetilo v teoretskikanon.

Na nadaljevanju prve seje novega parlamenta je namre takrat niti e ne mandatar, danes pa e velikikomunikator, Lojze Peterle predlagal, da bi se iz skupinskega besednjaka morala umakniti besedarevanizem, eprav je izreena zavito.Predlogu, ki je v deliriju besnega spravatva zaigral na struno obega konsenza, da bi tako obel nujnostracionalnega pretresa, moramo priznati . kanec genialne zvitorepnosti. Zakaj?Brez teav si verjetno lahko predstavljate, da vseskozi, kar vam razlagam te slovenske omlednosti, sedimna stolu, a vendar ga - vse do sedaj nisem niti enkrat omenil. Ali iz tega sledi, da stola, na katerem sedim, preprosto ni, in bi ga moral najprej imenovati, da bi se nanj sploh lahko usedel? Ali se neprijetnozaudarjajoega govna odkriate tako, da njegove smrdee prisotnosti ne omenjate? Malo morgen!

Je pa, priznajmo, strategija, predlagana v skupini, na mo udobna in vabljiva: besede revanizem seznebi, revanizma samega pase ne dotakne, in vendar ti nihe ne more oitati, da zganja revanizem,saj besede revanizem besednjak ne pozna ve! Gospod Peterle je s to premeteno izjavo nedvomno potrdil,da se je obilno uil pri starih oblastnikih-: e so ti hoteli spreminjati svet z vpeljavo svojstvenega novo-reka, ki mu je bilo v realnosti komajda mogoe najti kak ustreznik, se je nova oblast sedlo zavihtela s priv-zetjem zrcalne podobe tega postopka: sveta ne bo spreminjala z iznajdovanjem novih jezikovnih entitet,temve z zamolevanjem, po potrebi celo odstranjevanjem, starih.Kako blagohotno takno polijezikovno rokohitrstvo spreminja stvari same, pa se seveda v slehernem tre-nutku lahko prepriate tudi sami: vse, kar za ta pouni eksperiment potrebujete, je nekaj neprijetnih besedin krepka doza molanja.Pa veliko sree!

Kolobarjenje sprave

Studio Ljubljana 21. VI. 1990

Dober veer!Vsi, ki- ste se zahvaljevali Gospodu, da so se s t.i. spravo v Koevskem Rogu enkrat za vselej konaleDemosove nekrofilske orgije in da boste spravljeni - s komerkoli pa e - lahko mirno nadaljevali svojeitje in bitje, ste pred dnevi, tam nekje nad Sostrim, z grozo lahko spoznali, da se Slovenci oitno niso in setudi ne morejo spraviti, temve se lahko le spravljajo. Slovesnost vsenacionalnega znaaja, ki najdostojno pokoplje vse mrtve obeh strani, oitno ni (bila) dovolj: kjerkoli je pod krvavimi rokami rdeihosvoboditeljev padla loveka rtev, bodo demosovski propagandistini oddelki organizirali spravnoslovesnost - sasoma morda lahko upamo celo na kako daritev - na kateri nam bo kdo od njenihpolpismenejih oblastnikih udov razkladal kristoloke parabole o kriu, ebljih in krvi.Seveda nas tak razvoj dogodkov ne bi smel presenetiti: vpisan je e v temelj in bistvo Slovenstva, v ta takoljubljeni, trpineni in novim narodnim oblastnikom tako tuj(i) jezik - v slovenino. Slovenska akademijaznanosti in umetnosti in e zlasti njen Intitut za slovenski jezik je razvoj dogodkov; oitno predvidel, inslovensko obestvo oskrbel z vsem potrebnim spravnim instrumentarijem, ki si ga slovenska usta splohlahko elijo.Slovar slovenskega knjinegajezika . nam namre ponuja kar 16 gesel na temo sprave in najzanimivejeod njih si bomo tudi ogledali. Najprej je tu seveda sama beseda sprava, ta staromodni izraz za pripravo oz. opremo, s katero kajopravimo, pa tudiza shrambo oz. skladie, v katerega tisto, kar smo opravili, shranimo. Da nikakor ni -nepovezana s spravo, ki sili e iz vseh slovenskih lukenj in razpok, nam nazorno kae glagol spraviti;spraviti namre pomeni, dosei, da kdo ali kaj pride s kakega mesta, na kako mesto (na primer spravitilisico iz luknje), dosei, da kdo ali kaj gre oz. pride kam z doloenim namenom ali iz kakega poloaja,

8/6/2019 Jezikanja

9/47

v kak poloaj ali iz kakega stanja, v kako stanje (na primer spraviti kaj iz ravnoteja ali pa spravitistvari v red ). To zadnje naj bi bil domnevni razlog slovenske narodne sprave, ali kaj ko Slovenec ninagnjen k dokonnosti in dovrnosti, in se namesto tega, da bi stvari spravil v red, raje posvea nikolikonani aktivnosti spravljanja stvari v red. Nedovrnost in nedovrenost je seveda na mo prirona: svojihljudi, na primer, ne spravi enkrat za vselej na bolja delovna mesta, ampak jih vseskozi spravlja nabolja delovna mesta, svojih sovranikov ne spravi enkrat za vselej s poti, ampak jih vseskozispravlja, spoti: Oba primera seveda nista tendenciozna, ampak smo si ju le izposodili iz SSKJ.e pa stvari stoje tako, moramo v dialektiko sprave vpeljati nov termin, ki so ga sodelavci SAZU sevedamodro in daljnoseno predvideli, spravljiiti. Spravljiiti namre pomeni, povedati, izmisliti si pravljicooz. neverjetne, neuresniljive stvari, spravljiiti sipa, ustvariti si utvare, preslepiti se . Varljivo kronogibanje, ki ga s tem dobimo, pa seveda zaslui tudi svoje ime; kaj pravite na kolobarjenje sprave?Lahko no.

Punikov paradoksStudio Ljubljana 26. VII. 1990

Dober veer!Ko poteni Slovenec v asnikih prebere, da se je, ko je na prizorie prikorakal prof. Lojze Peterle zdruino, nebo zjasnilo, verjetno pomodruje nekako takole: ali je kronist neokusno namigoval na povezavomed strankarskim poreklom gospoda Peterleta in nenavadno krotkostjo naravnih elementov, ali pa je imelv mislih tisto Preernovo, vremena bodo Kranjcem se zjasnila, in nje udejanjenje v osebi gospoda prvega ministra in njegovega prikupnega druinskega kabineta. Kak pretirano vnet mistik novegaSlovenstva bi utegnil na tihem celo pomisliti, da bo reitev prirodnega mirakla v tem, da je gospod Peterle profesor, da je na sile narave torej deloval s svojo strokovno kompetenco, a kaj ko dotini ni nemeteorolog in ne teolog, temve le geograf.Kronistovo tituliranje postane toliko zagatneje, e vemo, da je prizorie, o katerem gre beseda, prizorieprireditveDruine pojejo. Ako je na prireditviDruine pojejo nastopil prof. Lojze Peterle, in ne le LojzePeterle, ali je torej nastopil v svojem svojstvu geografa? Je to pevska kvaliteta, ki jo je potrebno posebej

omenjati? Ali pa je-naega kronista oaralo dejstvo, da je zapel Lojze Peterle, predsednik vlade? Todaemu potem obkladanjesprofesuro: za druinsko petje ni potrebna, za predsednikovanje pa tudi ne, vsajprofesura iz geografije ne?Problem je seveda bolj zapleten, kakor se lahko zdi na prvi pogled. Na primer: komu je pripisati izjavo,izreeno na Demosovem politinemu pikniku v Loah, da mora Demos kot oblast uresniiti predvolilneobljube, namre oblikovanje civilne drube: Joetu Puniku ali dr. Joetu Puniku?e izjavo pripiemo Joetu Puniku, obanu, dravljanu ali karsiebodi, problemov seveda ni: o politikiDemosa in oblikovanju civilne drube si vsak Slovenec pa lahko misli, kar si pa hoe ali - glede na svojoizobrazbo - more misliti. In prav v tem je problem: Joe Punik je namre doktor, doktor sociologije. epa vam doktor sociologije postree z modrostjo, da mora drava oblikovati civilno drubo, potem imate naizbiro samo dve monosti: ali resno podvomite o njegovem doktoratu iz sociologije ali pa doktorjevoizjavo vzamete kot kronski dokaz za trditev, da so leve totalitariste po volitvah res zamenjali desnitotalitaristi. Preprosto!Lahko no!

Razumevanje za sporazumevanjeStudio Ljubljana 20. IX. 1990

Dober veer!e je Vsemogoni ljudem podaril jezik zato, da bi se; laje .sporazumevali, potem je JLA ontoloki dokazza to, da se ljudje ne sporazumevajo zato, da bi se razumeli: e se e sporazumejo, namre e zdale ni

8/6/2019 Jezikanja

10/47

reeno, da so se tudi razumeli, e paso se sluajno razumeli, je, zelo verjetno, da so presneto dale od tega,da bi se tudi sporazumeli.V mislih imam seveda sveano sporoilo vojakega vrha Jugoslavije, da JLA ne bo dovolila razpadaJugoslavije, pospremljeno z imenitnim pojasnilom, da vojska; s tem ne namerava nikogar straiti, marvemisli resno .Ako se je ob branju sporoila vojakega vrha Jugoslavije bralec e lahko nadejal, da razume, za kaj gre, bomoral prav ob sentenci, ki hoe biti pojasnilo povedanega, priznati, da je precenjeval svoje umne moi.

Pogoj, da koga prestrai, je, da misli resno oz. natanneje, da on misli, da misli resno,

e ga ne eliprestraiti, pa da ne misli resno, to .je, da pokae, da ne misli resno. Toda kako naj razumemoloveka,

ki nas prepriuje, da nas ne misli straiti, misli pa resno? Poskusimo takole:e nam nekdo pravi, naj nas nebo strah njegovega ravnanja, potem verjetno predpostavlja, da je bilo njegovo ravnanje takno, da v nasvzbuja strah. e temu doda e, da misli resno,,potem nameli verjetno povedati, da nas je upravieno strahnjegovega ravnanja. Sklep: ni res, da vas ele nameravam straiti, s tem, ko tako ravnam, vas tudi e zaresstraim. Sporoilo vojakega vrha Jugoslavije je tako vsaj dvakratparadoksalno: prvi, e gre za gronjo,je njegov sklepni del odve, saj ga kot gronjo le e enkrat deklarira, in vendar je nujen, saj gronja eleskozi trazvozlanje njegove nevsakdanje oblike izstopi kot gronja. In drugi: da bi lahko prilo dosporazum(evanj)a med nosilcem sporoila in bralcem, bralcu zagonetnega sklepnega stavka ni trebarazumeti; e in takoj ko ga razume, pa postane vsakrno sporazumevanje med njim in nosilcem tovrstnegasporoila nevzdrno. ia se Kadijevi in Kuan nista sreala, je torej povsem nepomembno, saj sta serazumela. Prav zato ker sta se razumela, je bilo namre tudi sreanje nemogoe. Lahko no.

O ministrski mrhoviniStudio Ljubljana 4. X. 1990

Dober veer!V enem od redkih,intervjujev, ki jih je gospod kulturni minister Andrej Capuder namenil slovenski TV, jevse pioe in govoree, ki ob njegovem opletanju z delom in molitvijo niso rjoveli od radosti, prijazno - indanes e lahko reemo tudi ljubkovalno - krstil za mrhovinarje, ki da so iz njegovega lahtnega besedilaiztrgali neznaten drobec in mu needno naredili silo. etudi ankete javnega mnenja kaejo, da je gospodkulturni minister Slovencem na moantipatien, bodo morali priznati, da je tokrat pokazal izredno merosamokritike in da je ualjenost tistih, ki soseprepoznali kot mrhovinarji, povsem odve. Zakaj? Zoologijanas ui, da so mrhovinarji skromna in pohlevna bitja; svojega plena se ne lotijo, dokler je v njem ekolikaj ivljenja, temve ele takrat, ko je dokonno mrtvo, razpadlo in usmrajeno, ko je skratkacrkovina. Biti mrhovinar ni torej ni nesnanega, nasprotno: prav mrhovinarji so pogoj snanosti inzagotovilo, da se mrhovina ne bo raztepla podolgem in poez. Koga opsovati za mrhovinarja je torejneokusno, razglasiti za mrhovinarja zato, ker je brodil po neem, kar si bil napisal, pa vsaj nerodno: ni jihnamre mnogo,e zlasti pa so redki med ministri, ki bi svoje besede takoj, ko so bile izreene, razglasili zazaudarjajoo mrhovino, ki jo bo najbolje kar takoj spraviti s poti.Oitno papri ministru Capudru ne gre za spodrsljaj, temve za koncept, namre za slovensko kulturo kot

mrhovie. Odpoved Svetovnih glasbenih dnevov v Ljubljani je gospod, minister namre utemeljil zdokonanjem kulturnega doma v Seani, ustanovitvijo profesionalnega pevskega-zbora in s prireditvijo, kibi druila slovenske skladatelje, ne pa morda tudi drugih, recimo neslovenskih. Tujec je Slovencu odvein preve, raje se bo cmaril in usmrajal za lastnimi plankami. Sicer bo zaudarjalo po trohnobi in volhkobi,a kaj bi to, saj bo zaudarjalo-po slovensko, lastne crkovino pa se nam, po zgledu ministra Capudra, ni batiin sramovati. Da je le slovenska! Lahko no.

Josip Broz Tito je bil predsednik SFRJ, ker je mrtev

Studio Ljubljana 18. X. 1990

Dober veer!Gledalci mi vekrat oitate, da vsega pa ni mogoe pojasniti z jezikom in iz jezika. Kakozelo se motite!Vzemimo, na primer, naslednjo, na prvi pogled jako nenavadno izjavo:Josip BrozTito je bil predsednikSFRJ, ker je mrtev. Ha, boste rekli, res bedasto, kako naj bo kdo nekaj zato, ker je mrtev; dejstva vendargovorijo proti temu. Naj vam vrnem z isto mero: dejstva morda e,pa e to le naprvipogled, nikakor pa ne

jezik! Preberimo stavek e enkrat: Josip Broz-Tito je bil predsednik SFRJ, ker je mrtev. Stvar je dejstveno

8/6/2019 Jezikanja

11/47

torej ve kot preprosta: kerje Tito mrtev, je pa dejstveno ve kot oitno, da je bil, ne pa, da je predsednikSFRJ; ako je kdo mrtev, je (ne)kaj pa lahko le bil, ne more pa tisto vebiti, saj je pa mrtev. Seveda paobstaja vsaj kanek verjetnosti, da vas je zapeljala uporaba vzrono-odvisnega ker: slovniarska znanostnamre pravi, da ker rabi za izraanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadred-nem in, roko na srce, ve kot verjetno je, da mrlika bledica naega marala po vsej verjetnostinibila vzrokdejstva, da je bil e pred njeno pojavitvijo kakno protislovje! - predsednik SFRJ.Pa kaj bi kopali pomrlikih ostankih, ko pa nam osvobojena slovenska stvarnost ponuja mnogo slastneje ekzemple vzrono -odvisnega ker.Vsi, ki ste v zadnjih dneh in tednih zali pred devizna okenca slovenskih bank, prav gotovo poznatenaslednji pozdrav: Varevalce prosimo za razumevanje, ker denarja ni! e naj ker slui za izraanjedejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem, -potem nas mora resno zaskrbeti: vnadrednem stavku namrebanka prosi varevalce za razumevanje, ker nima denarja. Stvar je vekratnozagatna: 1. kako naj bo dejstvo, da denarja ni, vzrok za to, da banka prosi za razumevanje varevalce, sajso ga ti vanjo vendar - vloili, 2. e so ga ti vanjo naloili, kako (jih) lahko banka prosi za razumevanje,ker ga nima (ve), in ne nazadnje 3., e banka nagovarja varevalce, potem jim oitno priznava; da sonekaj privarevali; kako je lahko torej vzrok njene pronje dejstvo, da privarevanega denarja ni (ve)?Dejstva so oitno na moprilagodljiva kategorija: lahkoso, ali pa tudi ne - namre dejstva. Kaj so in kakotisto, karso, so,pa nam, kakor smo videli, lahko razkrije ele jezik.Lahko no!

Od omejenosti do omejenostiStudio Ljubljana 5. XII. 1990

Dober veer!e poznate osnove slovenskega jezika, niste pa domorodec, ki mu je blizu slovenska politina folklora,potem ostanete ob dogajanju v slovenskem parlamentu brez dvoma kdaj brez sape: e se ostarel oban v ponoeni obleki, z e obutnimi motnjami v govoru, nekako znajde pred vodstvom slovenskegaparlamenta in kar s pestjo zahteva svojo pravico, potem redarska sluba bras ni vestno opravila svojegadela ali paso se vrnili asi hlapca Jerneja.Kako zelo narobe! Predsednik slovenskega parlamenta, gospod France Buar - tako je ponoenemumoaku z govornimi motnjami namre ime, vamje elel na ta nain le slikovito uprizoriti tragino bistvoin definicijo slovenske politike, ki se oitno glasi nekako takole: slovenska politika je tisti neulovljivirazloek med biti omejen in delati se omejenega. Da pa bi to definicijo lahko doumeli v vsej njeni bolestni

tragiki, si moramo Buarjevo neartikulirano gestikuliranje seveda pogledati v kontekstu.Takole je bilo: najprej se je za govornikim odrom pojavil poslanec SDP, Miran Potr, in s citiranjemmagnetograma prejnje seje nedvoumno dokazal, da e med sprejemanjem zakona o RTV v dvorani nibilo zahtevanega kvoruma.Potrev nastop je prekinila Buarjeva glumaka bravura, nato pa je Buar-predsednik s sebe nonalantnoodvrgel pla starostne de nence Buarja-histriona, se zbral, in, tokrat kot predsednik skupine, povedalsvojo verzijo.Po Potru (magnetogram) so poslanci zapuali dvorano e med sejo, po Buarju (Buar) pa neposredno ponjej. Razlika se morda res lahko zdi neznatna, in vendar je v njej skrit ves tragini habitus slovenskega politika: da bi po vsej sili obveljala njegova; se mora od asa do asa narediti tudi gluhega, slepega,nepismenega ali omejenega. Ta pogrona predalpska aloigra pa ima na alost temeljno dramaturkopomanjkljivost: le gledalevi dobronamernosti je namre prepueno, alibo v (vidnih) znakih omejenostiprepoznal igro alipa prvinski izraz prave omejenosti. Lahko no!

Pianje slovenstvoStudio Ljubljana 7. I. 1991

Dragi Slovenci in Slovenke!Po naem plebiscitu o samostojni in neodvisni dravi Sloveniji Slovenci nismo le bolj suvereni, temvesmo tudi, e nam je bila v prednovoletnih nakupih srea mila, bolj Slovenci.Pred boinimi prazniki so nam namre nekatere narodno-zavedne delovne organizacije prehrambenega

8/6/2019 Jezikanja

12/47

tipa ponujale v nakup slovenske piance, zrejene pri slovenskih rejcih.Glonarjev Slovar slovenskega jezika iz leta 1936 sicer pozna slovensko duo in slovensko srce, oslovenskih piancih pa ne ve povedati dosti. SSKJ pol stoletja kasneje kae v zadevah mnoenjaslovenskih bitnosti zavidanja vreden, napredek: pozna namre tudislovenko, okrasno enoletno rastlino zraznobarvnimi lijakastimi cveti, ki se ji po domae pravi petunija, oslovenskem piancu pa e vedno nine duha ne sluha. Takisto o slovenskem piancu moli Enciklopedija Slovenije.Bogu bodi potoeno, da sodobni, poplebiscitni, Slovenec tudi sicer ne bi bil zadovoljen s slovarsko

opredelitvijo Slovenstva, ki pravi takole: slovenski: nanaajo

se na Slovence ali Slovenijo. Zaveden,poplebiscitni, Slovenec je namre globoko preprian, da ni vse slovensko, kar lazi po Sloveniji - pravzato je el tudi na plebiscit -, potemtakem tudi vsaka kura, ki tlai slovensko zemljo, e ni tudi slovenskakura. Da bi kura bila slovenska, jo mora vzrediti slovenski rejec. Kaj je za Slovenca slovensko, pa smoe videli: nikakor ne vse tisto, kar se tako ali drugae nanaa na Slovenijo, temve le tisto, kar se nanaana Slovence! Bolj kots slovenskimi kurami, imamo torej opraviti s kurami slovenstva, s kurami torej, kiniso bile zrejene le na slovenski zemlji, temve tudi v duhu rejeve pripadnosti slovenskemu narodu, zaslovenski narod. In v em se ti v narodnobuditeljskem slogu zrejeni pianci razlikujejo od onih, ki jihniso vzredili Slovenci, ali e bolje, ali se loijo tudi od onih, ki so jih sicer prav tako zredili slovenskirejci, pa tega ne obeajo na nacional(isti)ni zvon? e si elimo okusne perutninske veerje; se narodniin ne povsem-narodni pianec v niemer ne razlikujeta: e sta priblino enako velika in enako teka, ine ju o pripravimo na enak nain, sta bras tudi priblino enakookusna.e pa ste pravi Slovenec, ki dajete prednost Slovenskosti pianca pred njegovo pianjostjo, bi se mordalahko zamislili vsaj nad bedastostjo nacional-aritmetike, po kateri je slovenstvo enako razliki med dvemapiancema ...

Lahko no.

Slovenske brazdeStudio Ljubljana 21. I. 1991

Dober veer!alostno, a nesporno dejstvo je, da se tudi besede obrabijo, njih obrabljenost pa je premosorazmerna spogostostjo rabe in s tevilom (razlinih) kontekstov, v katerihsepojavljajo. Ali z drugimi besedami: boljko kako besedo lajnamo in bolj ko jo lajnamo ob vsaki priliki, teje ji bomo doloili vrednost in pomen.Naa polpretekla zgodovina greno obdeluje s taknimi primeri, katerih najbolj razvpit je brez dvoma prav

samoupravljanje: beseda samoupravljanje je bila uporabljana tako pogosto in v tako nemogoe razlinihkontekstih, da se je sasoma povsem izrpala in izpraznila zapovedane definicije. Prav ta novi ontolokistatus le-lupine oz. samo-ovoja pa je zanjo pomenil tudi novi sreni zaetek: ker je bila pomensko povsemprazna, so ji tedanji oblastniki lahko poljubno pripisovali vedno nove in nove pomene in pomenskeodtenke, ter na ta nain ohranjali kontinuiteto samoupravljanja. Natanneje: neskrupulozno gnetenje inmekanje besede samoupravljanje je omogoalo vzdrevanje in podaljevanje samoupravne realnosti.Mehanizem se je izkazal kot uspeen, in ker gre oitno za tehnino, ne pa vsebinsko vpraanje, ga je brezzadrkov prevzela tudi nova ideologija slovenstva. Za kaj gre?e vas namre v tistih nekaj minutah, ki jih je TV Slovenija pred plebiscitom namenila sporoilom slo-venskih strank, SDP v podobi Poldeta Bibia, namesto politine ocene plebiscita, e tiso in prvi oklofutas slovensko himno, potem je tosicer politino kratkovidno, a interpretativno e vedno v mejah narodnegaponosa,e se na slovenski grudi pojavijo slovenske brazde je, poljedelsko gledano, to sicer nekaj najboljnormalnega, pozoren interpret pa bo zastrigel z uesi: e se slovenska in, naprimer, hrvaka gruda nekakoe lahko loita po tem, da leita vsaka na svoji strani slovenskohrvake meje, po em drugem , se lahko

slovenska brazda loi od hrvake kot prav po tem, da je brazda naslovenski, in ne hrvaki grudi. Kar zdrugimi besedami povedano pomeni (e je to res e potrebno povedati), da je brazda kot nacionalnakategorija nekaj neskonno abotnega.

Ko pa vas konno slovenska gruda s trpeim glasompovabi k nakupu obveznic Republike Slovenije, potemto ni ve samo stvar slabega okusa, temve tiste stopnje nacional(isti)ne blaznosti, ko beseda slovenskizgubi sleherno zvezo z realnostjo. To je namre tista faza, ko postane pridevnik slovenski takopreobremenjen z raznovrstnostjo (ne)smislov, dase mora kot opisna kategorija zlomiti, in lahko deluje le ena predkonceptualni, celo mitski ravni: besedaslovensko tako ne opredeljuje ve neesa izven sebe, temvepostane sama svoj predmet opredeljevanja. Kar nas pravzaprav ne bi smelouditi: nova slovenska oblast,novo slovenstvo.

8/6/2019 Jezikanja

13/47

Lahko no!

War in the Gulf - the MakingRadio tudent 25. I. 1991

O , t. i. zalivski vojni je mogoe zagovarjati vsaj dve paradoksalni in protislovni tezi:1 Zalivska vojna je bila v polnem teku e preden se je sploh zaela; in2. Ko seje zares zaela je e ni bilo ve.Sintagma zalivska vojna se namre ni razvila kot specifina oznaka nekega vojakega spopada,vojakega spopada, ki e traja in ki ga je potrebno zaradi njegove pomembnosti-pomembnosti spopada,nainov ali ciljev vojskovanja - kratko in hitro razpoznavno zaznamovati. Nasprotno, sintagma zalivskavojna se je razvila kot oznaka nekega e ne eksistentnega vojakega spopada, kotoznaka vojne, ki sicere nima svoje realnosti, ima pa e svoj oznaevalec. Poskuajmo zastaviti problem e drugae: e jepovsem mogoe in dopustno, da imamo opraviti s kako stvarjo, pa ne poznamo njenega imena, ali imamolahko opraviti z imenom, ne da bi vedeli, kateri stvari pripada? Kako naj sploh bo ime, ko pa ni stvari, kinaj bi jo ime zaznamovalo? In e ime (vseeno) je, kje naj iemo njegovega referenta?Tam, kjer je bilo spoeto samo ime, v programu CNN. CNN sintagme zalivska vojna ni le lansiral,

temve

jo je obrusil do svojevrstnih estetskih razsenosti: dal ji je svoj logo in svojsko glasbeno podlago,s takno artistino obdelavo pa imenu tudi (njegov) predmet: Zalivska vojna je tako postala najveja innajbolj gledana televizijska nadaljevanka vseh asov. e sta, na primer,Dinastija ali Dallas za slabo uroprekinjali sicernji televizijski program, da bi gledalcem prinesli novih dogodivin njihovih junakov, jeZalivska vojna postala kar program sam, eno samo samcato nadaljevanje, ki so ga namesto reklamnihvlokov prekinjala poroila o odmevih na zalivsko vojno drugod po svetu.In vendar zalivske vojne na nivoju realnosti,-realnosti spopada, v tistem trenutku sploh e ni bilo; bila je lenjena anticipacija, ki je omogoala njeno fiktivno strukturacijo. Prav odsotnost spopada, vakuum, kidopua e vse opcije in pua odprte e vse monosti, prazen prostor, ki zahteva mnoico interpretacijprav zato, da bi ne bil tako neznosno prazen, je bil tisti, ki je omogoil Zalivsko vojno kot nadaljevanko,ve jo od realnosti in neodvisno od realnosti. Potrditev te hipoteze nam je ponudila kar zalivska vojnasama, tokrat kot dogajanje v realnosti. Ko se je spopad zares zael se je namre izkazalo, da Zalivskavojna na ravni fikcije kodi zalivski vojni na ravni dogajanja v realnosti: popolno pokrivanje dogajanjana ravni realnosti (poroila in napovedi o spopadih) se je namre izkazalo za preve realno in premalo fik-tivno. Z intervencijo cenzorjev vseh vojskujoih se strani, friziranimi poroili vojakih oblasti o uspehih

in izgubah ter hlinjenimi napovedmi bodoih vojakih akcij, se je zalivska vojna spet dvignila na ravenfikcije, le na drugem nivoju; e je fiktivnost napovedi vedno nujnost, ker realnost pa e ni nastopila, je

fiktivnost poroil vedno stvar realnosti: e je realnost preve realna je pa bolj varneje, e ostane karfikcija. In prav v tem, neznatnem razkoraku med nujnostjo fikcije in fikcijo realnosti se oitno rojevazgodovina: e preden se je dobro zaela, je zalivska vojna e postala zgodovinska, in e predense jekonala, je postala stvar zgodovine: v taistem programu CNN, ki je poroal o dogajanju v zalivski vojni,smo namre e lahko videli tudi amerike srednjeolce, kako odgovarjajo na vpraanja o bistvu in pomenuzalivske vojne.

Samobitnost vitamina CStudio Ljubljana 28. I. 1991

Dober veer!e se radi dobro poutite, se vam v pogojih novega slovenstva slabopie. Dobro poutje je v novem

Pravilniku za razvranje zdraviluvreno na rno listo, ali natanneje, v tretjo skupino zdravil, za katera je potrebno, kljub receptu, plaati polno ceno. Ali e naj povzamemo besede namestnika republikesekretarke za zdravstvo in socialno varstvo dr: Toneta Koirja: e ste zelo zelo bolni, je topovsem v skladuz ideologijo novega slovenstva; opremilo vas bo z zastonjskim receptom in si ob vai ozdravitvisamoveno melo roke. e pa se hoete poleg tega (namre ozdravljenja) e dobro poutiti, vam novaslovenska drava tega ne bo kreditirala.Toda, ali ozdravitev pomeni tudi e dobro poutje? Kajni dobro poutje tisto individualno in intimno stanje,nad ozdravljenjem? Ozdravitev je pa nekakna strokovna kategorija, ki pomeni (v najslabem primeru)

8/6/2019 Jezikanja

14/47

odstranitev simptomov oz. (v najboljem primeru) vzrokov neke bolezni, dobro poutje pa pojem, ki mu ovzrokih in simptomih bolezni ni treba kaj dosti vedeti.Po drugi strani pa: kaj ozdravitev ne pomeni prav dobrega poutja? e se ne poutite dobro boste verjetnorekli, da,ste malce bolni, ali da niste prav zdravi; e pa niste prav zdravi, verjetno tudi ozdravljeni nemorete biti. Da bi se bolje poutili, morate najprej ozdraveti, e pa morate najprej ozdraveti, ste po vsej -verjetnosti (vsaj malce) bolni. Na videz preprosto. Vendar pa je zadrega precej delikatneja od verbalnegabalansiranja med ozdravitvijo in dobrim poutjem, saj gre za pretanjeno doloanje meje med pojmoma.

Republiki sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo se je pri doloanju te meje odlo

il za kriterijstabilne drube Popolnoma brez potrebe vzpodbujamo proizvodnjo vitamina C v tovarnah, pravi

namestnik - republike-sekretarke, ko pa je popolnoma normalno, da ga v stabilni drubi - in zaenkrat see lahko imamo za stabilno drubo - ljudje lahko dobijo v normalni prehrani .

In kaj naj pomeni, da se zaenkrat e lahko imamo, za stabilno drubo? Glede na dane politine razmerebi lahko kvejemu rekli, da se zaenkrat e lahko imamoza stabilno drubo, kar pomeni, da se na lestvicistabilnosti sicer spuamo, smo pa e nad spodnjo mejo stabilnosti.Uporaba sintagme zaenkrat e, eprav za slovenino zelo neobiajna, pa verjetno zaznamuje nasprotnosmer: ne le, da sepo lestvici stabilnosti vzpenjamo, temve smo, e smo zaenkrat e stabilna druba,oitno dosegli tudi neko novo kvaliteto; namre kvaliteto, ko revmatiki ne veljajo za bolnike, temve zanezadovoljne tenee, ki naj se, e bi se po vsej sili radi bolj poutili, stiskajo ob pe, onile so zasvojeni sprehladi, pa naj s svojim nerganjem o boljem poutju ne utrujajo zdravnikov, temve najse raje normalnoprehranjujejo.In ker oitno ne gre za e znane, morda evropske, kvalitete, lahko ponosno sklenemo, da je slovenskidravi, v okviru projekta novega slovenstva, tudi na zdravstvenem podroju uspelo uveljaviti svoje, samo-bitno slovenske kvalitete, ki bi jih lahko povzeli s pregnanim zdravsteno-socialnim vodilom: bodi bolan, leslabo se ne pouti!Lahko no!

Neznosni paradoks skupinskega odloanjaRadio tudent 5. 11. 1991

e lovek ari preiroko in na veliko opleta z rokami si bo bras res dosti prigrabil, pa bo raznorodnost pri-grabljenega tolikna, da z uplenjeno aro ne bo ve vedel kaj poeti in bo pritikal en konec na drugega,drugega na tretjega, vmes poskusil, e tretji ne sodi morda bolj na prvega kot na drugega, pri tem pa se

nasladno veselil kompleksne slike, ki da joje ustvaril o obravnavani stvari - na primer o razmerah v Srbiji,e naj ostanemo kar pri verajnjem Joculatorju. Klen, torej povpreno bister Slovenec, ki so mu blizu rekiin pregovori, bi za takno gledanje rekel, da zaradi gozda ne vidi dreves, ker pase oitno suemo v domeniprostoasnih ronih aktivnosti kar povejmo, da se taknemu artefaktu pravi skrpanka. Problem skrpanke jeprav v tem, da je skrpanka, torej v tem, da e prav zato, ker je skrpana iz tako raznorodnih krp, ne ukvarja zvsako krpo posebej : e bi se, bi ne bila skrpanka, ali z drugimi besedami, skrpanko naredi takrat, ko tizmanjka tofa, pa ne ve, kam bi z odpadki. Podpisani se bo v svojem prispevku torej raje ravnal poteoretsko konsistentnejem vodilu enega od najtrdnejih lenov Demosa, Zelenih Slovenije: Razmiljajglobalno, deluj lokalno, in se lotil le enega od njenih lanov, ali e bolj lokalno, le njegove izjave nazadnjem zasedanju slovenske skupine. Takole je dejal Stanko Buser: Manj bomo govorili, ve bomonaredili!Na prvi pogled se zdi, da izjava sicer vsebuje nekajsoli: e si na primer, losar ,pa vseskozi legovori, ni.upati, da bo izpod tvojih rok prilo karkoli, s imerbi se losar lahko ponaal. Nekaj podobnega bi lahko rekli tudi za zidarje, pearje, mizarje, vsak priden Slovenec, ki nekaj da na svoje nacionalno poreklo, pa bi listo lahko brez dvoma ponosno podaljal. Zdaj pa zamenjajmo optiko in spremenimoprizorie. Stanko Busar-inkriminiranega poziva namre ni izrekel ne pred zidarji, ne pred pearji in ne

pred mizarji, nego pred poslanci v slovenski skupini. Dri, populistini truizem, da ve ko, govori, manjnaredi, bi se na neki nain ali do neke mere lahko nanaal tudi na njih: e bi namre manj prihajali zagovorniki oder, pa namesto tega v poslanskih klopehtoliko pridneje dvigali roke in sprejemali zakone, bilahko, rekli, da so malo govorili, pa veliko naredili. Tu pa nastopi manja teava: kaj ni delo poslancev pravgovorjenje? Kaj ni prav skupina tisti privilegirani prostor, kjer govorjenje teje kot delo, celo kot privile-girana oblika dela? Kaj poslanci ne dobijo na klopi tistih gromozanskih kupov papirja prav zato, dapovedo, kaj o njih mislijo,s im se strinjajo in s im ne? In kaj ni ele od tega, kaj in koliko bodo poslancigovorili, odvisno njihovo dviganje rok, torej tisto, kar naj bi po Buserju res ele bilo delo?Problem seveda lahko in celo moramo zastaviti drugae kot .le skupek vpraanj, namre kot antinomijo.Najprej obe tezi:

1. e naj bodo skupinske odloitve kvalitetne, potem jih je potrebno natanko in podrobno prediskuti-

8/6/2019 Jezikanja

15/47

rati torej o njih govoriti.2. e naj bodo skupinske odloitve hitre in uinkovite, potem ne smemo zapravljati asa z

diskutiranjem oz. govorienjem?Toda, ali je hitra odloitev res tudi e uinkovita? Nedvomno je uinkovita, e je njen namen takoj inimprej spremeniti obstojee stanje. Toda, emu bi, sploh hoteli spreminjati obstojee stanje, ako biobstojee stanje ne bilo slabo, morda celo nevzdrno? In e gre res za to, namre za to, da spremenimoslabo, celo nevdrno stanje, potem uinkovita reitev ni tista, ki naj hitro, po monosti imprej spremeni

obstojee stanje, temve

ona, ki eli kvalitetno in kvalificirano spremeniti obstoje

e slabo stanje. Dokvalitetnih odloitev, do kvalitetnih skupinskih odloitev, pa je mogoe priti le z diskusijo, s

pogovarjanjem, z eno besedo, z govorjenjem.Vpraanje: Kako se je mogoe reiti iz te nevzdrne antinomije?Odgovor: Kakor iz vsake druge nevzdrne antinomije, z govorjenjem. Ker pa je za Demosovega poslancasamo govorjenje tisto, ki do antinomije sploh pripelje, moramo odgovor oitno iskati drugje: v omejevanjugovorjenja, ali e naj zadevo metonimino in mnogo bolj blagozvono zgrabimo z nasprotne strani, v daja-nju besede.O tej eufonini mehaniki pa ve v jutrinjem nadalje vanju.

Dati, vzeti, vrniti, odstopiti ali o neznosni demokratinosti jezika

Radio tudent 6. 11. 1991

Da, jezik je-preve demokratina institucija. Recimo, da/ imate dva otroka, pa le eno liziko. Kako bostepotolaili tistega otroka, ki je ostal brez lizike? Rekli mu boste - obljubili , da bo liziko, e veliko vejo odte, ki jo je danes dobil njegov brat, dobil jutri. S tem mu boste liziko dali tako reko vnaprej, ne da bi josploh imeli!Pa to e ni vse! Eno liziko lahko, date le enkrat, ali natanneje, ko kaj date fizino, materialno, lahkodate le enkrat; ko ste stvar enkrat dali je nimate ve in je potemtakem ne morete ve dati! Kaj takotrivialno banalnega se vam z jezikom seveda ne more pripetiti. Besedo, na primer, lahko date kar dvakrat.Najprej date lahko besedo, e ste tisti, ki daje besedo, kar z drugimi besedami pomeni, da vas morajo oni,katerim naj bi besedo dajali, prepoznati kot tistega, ki daje besedo. In ker nadaljujemo verajnjo zgodbo,bomo vzeli nazorno konkretni primer: tisti, ki daje besedo, je na primer predsednik skupine, ali pred-sednik drubeno-politinega zbora, ali kateri od predsednikov preostalih dveh zborov. e kdo besedo

lahko da, to seveda pomeni tudi, da je prav tako lahko ne da, simer se e bliamo reitvi antinomije izverajnje oddaje: e namre tisti, ki daje besedo, na primer oceni, da zmanjkuje asa, da je zasedanje etako in tako predolgo, da so bile obdelane e vse teme, ali da so govorili e vsi, za katere je priakovati, dabi imeli kaj povedati, se, v skladu s svojo kompetenco tistega, , ki daje besedo, lahko odloi, da besede pane da.Pa to seveda e ni najhuje: tisti, ki daje besedo, jo kajpak lahko tudi jemlje, sicer bi njegova kvalitetatistega, ki daje besedo, ne imela prave tee. Kako in kdaj to poteka, so nam gospodje iz okrilja Demosa evekrat demonstrirali: ako se poslanec iz nasprotnega bloka, ki se mu ponavadi pravi blok opozicije,preblizu ali preve v ivo dotakne problema, ki je vitalen za Demosove interese - poudarjam, za Demosoveinterese, ne za interese slovenskega naroda, ki naj bi mu Demos pokonno in zvesto sluil - potem tisti,ki daje besedo, poslancu besedo pa vzame! Preprosto kot pasulj, le modalitete se lahko malce razlikujejo:lahko tuli iz poslanskih klopi, lahko -tole po govornikem pultu, lahko pa pojecljava tudi kar z mestatistega, ki daje besedo, (kar preprosto dokazuje, da za tistega, ki daje besedo, ni nujno, da bi se na besedetudi spoznal). S tem smo po poli reili verajnjo antinomijo. Drugi del reitve pa moramo iskati v nadvsenenavadnem, predvsem pa nadvse uporabnem dejstvu, da besedo lahko damo tudi e drugae. Reemo

namre lahko:Dajem ti besedo, da bom storil to in to. Po domae se tej operaciji pravi, nekomu (ne)kajobljubiti, njen namen pa ni v tem, da bi oni, kateremu je bila beseda dana, priel govoriti, tako kot v prvemprimeru, temve v tem, da oni, ki je besedo dal, besedo - obljubo tudi izpolni.Pa je praktinemu poslualcu to kajpak ve kot kazno. Kako pa je z drugo platjo tovrstnega dajanjabesede, je besedo tudi v tem primeru mogoe vzeti?Teava se zdi obutna, kajti e sem nekomu dal besedo, da bom ob petih priel na sestanek, kako naj jovzamem? Predvsem pa komu?Jezik se tu ponovno izkae s svojo demokratinostjo in mi dovoli, da besedo ne le vzamem, temve jovzamem nazaj.Toda, kaj sploh pomeni vzeti besedo nazaj? Nazaj lahko vzamem, e naj se vrnem k zaetnemu primeru,liziko, ki sem jo dal enemu od otrok, nazaj lahko vzamem denar, ki sem ga bil posodil, toda besedo, kako

8/6/2019 Jezikanja

16/47

naj vzamem nazaj besedo? Beseda ni pa ni materialnega, kar bi bilo mogoe posojati in vraati: ko jebila izreena je bila tudi sliana, in zato ni prav nikakrne monosti, da bi jo vzeti nazaj. Sicer pa sploh negre za to - ali pa morda za e ve kot to.Vzeti besedo nazaj. je nekakna blaja, mileja oblika opraviila. e komu, po monosti pred tevilno publiko, reemo, na primer: Prejemal si podkupnino, pa se kasneje izkae, da bodisi ni prejemalpodkupnine bodisi ni bil tisti, - ki jo je prejemal, se mu lahko opraviimo tudi tako, da reemo: Vzamembesedo nazaj.Nerodno je le to, da bo potem, ko je bila beseda izreena, vedno ostal sum - pa eprav le sum

-, ker semloveka pa

za nekaj sploh osumil:

e sem ga za kaj osumil, mora biti - iz taknega alidruganega razloga - suma pa vreden, torej sumljiv! S tem pa smo reili e drugi del verajnje

antinomije: e poslancu besede e ne vzame, potem jo lahko (namre svojo besedo) e vedno - nekje vprihodnosti - vzame nazaj . Kar z drugimi besedami pomeni, da ga lahko mirno obtoi tega in onega, visti sapi pa pove, da se bo v primeru, da obtobe niso utemeljene, opraviil.e pa ima povrhu e sreo in si obenem tudi tisti, ki daje besedo, si seveda lahko brez kode privoinajuinkovitejo kombinacijo obeh mehanik: poslance neesa obtoi, jim da besedo, da bo besedo vzelnazaj, e se bodo obtobe izkazale za neutemeljene, samim poslancem pa ne da besede, da bi neutemelje-nost obtob sploh lahko dokazali! Te uinkovite kombinacije se je na zadnjem zasedanju mestne-skupinedomislil ljubljanski upan Joe Strgar, in ker je lo v njegovem primeru, kot je dejal, za ogroanjeDemosove vladavine, lahko ta hortikulturni domislek verjetno kmalu priakujemo tudi na republiki ravni.

Pod krinko demokracije

Studio Ljubljana 7. 11. 1991

Dober veer!Eno od najbolj priljubljenih in najbolj uporabljanih orodij,.s katerim je stara oblast vzdrevala in obnavljalaobstojee, so bile t. i. skrivalno-oblailne metafore, ali kar zakaj ne - pustne metafore. Ko je lo v tistihasih, ki se jim danes mrakobno pravi vineni asi, kaj narobe, ko se je druba poskuala organizirati-sama, etudi le mimo, ne pa tudi proti oblasti, so posebne enote, zadolene za ideoloko strumnost, podeeli ponavadi razposlale papir, v katerem so opozarjale, da nekateri posamezniki, pod krinkodemokracije, ruijo pridobitve revolucije in vrednote socializma.In imel so prav, celo dvakrat prav. Res so ruili vrednote in pridobitve socializma in ressojih ruili podkrinko demokracije. Pust, as em(ljenja), je paas, ko se staro umika novemu, ko novo hoe, da se mustaro umakne; to pa lahko in celo mora zahtevati le skrito pod maskami. Kar pa seveda ne pomeni, da so

maske zato kaj manj realne, ali da se pod njimi bojazijivo skriva kaj drugega: maske so nova realnost. V petintiridesetih letih permanentnega pusta je to oitno- spoznala tudi stara oblast in nas ob prilikikosovskega klanja obdarila z novo krilatico: albanski skrajnei naj bi pod plaem demokracijezahtevali prikljuitev k Albaniji.Oblika pod plaem demokracije ni seveda ni manj nerodna kot pod krinko demokracije: e jenamre smisel pusta, tako etnoloko kot popularno ideoloko, v preganjanju zime, in e nam mraza podkrinko demokracije v petintiridesetih letih ni uspelo pregnati, potemje verjetno res skrajni as, * da - sinataknemo plae; le tako bo demokracija lahko prezimila. Svet je pa urejen!Toda, ko smo ponosili e vse plae demokracije in ko namtudi maske demokracije niso ve potrebne, kjenaj po tem iemo svojega pusta? Seveda v znamenju, v Bojem prstu, ki je nam, Slovencem, v letonjipredpustni as postavil kar na kulturni praznik. In e vrhu tega vemo tudi, da je tradicionalna podobapusta moka lutka iz slame in cunj, ki se v teh dneh, v teh kulturnih dneh, v norijah vozi naokoli tako alidrugae - potem nam verjetno ne bo teko ugotoviti, koga nam je Gospod namenil pokopati na pepelninosredo.Lahko no!

O um(et)nosti secesionistinegabesednjakaMladina 10. TI. 1991

V globokoumljenju o osamosvajanju slovenske drave se je uveljavilo nekaj metafor, ki, glede na svoje

8/6/2019 Jezikanja

17/47

semantinopolje in na podroje, s katerega prihajajo, na zelo razline pogosto nemogoe in medsebojnoprotislovne - naine opredeljujejo intronizacijo slovenske suverenosti. Vzemimo odhod iz federacije ozodhod iz Jugoslavije. e, na primer, odidem iz hie, se hia s tem pravnine spremeni. Resda je razlika,v tem, da sem prej v hii bil, zdaj pa me ni ve, toda to po vsej verjetnosti ni tisto, kar naj bi slovenskiodhod iz Jugoslavije bil: upati je, da Slovenci ne bodo odkorakali iz Jugoslavije, Slovenijo pa pustili vJugoslaviji. e pa bo (tudi) Slovenija odla iz Jugoslavije to preprosto pomeni, da se bo spremenila tudiJugoslavija. Kar z-drugimi besedami spet pomeni, da metafora odhajanja za proces osamosvojitve ni

najbolj prikladna. Ni

manj nerodno ni nasprotje odhajanja, odcepitev (od Jugoslavije). Cepljenje jepa hitro in surovo delovanje, in e kaj cepimo - ponavadi drva - nemudoma dobimo dva ali venedvoumno odcepljenih kosov. Ker pa po mednarodnem pravu drave niso polena, ki ,bi jih bilo mogoeurno in poljubno sekati na kosce, temve entitete, katerih drobljenje je - e naj bo seveda uspenodolgotrajno in mukotrpno, moramo alostno ugotoviti, da tudi z drvarskimi metaforami ne bomo prilidale.e je odcepitev nerodno drvarska, potem je izloitev nelagodno organicistina metafora: iz telesa se, naprimer, lahko izloijo tako strup kot znoj in blato, in s slovenskega gledia si je kar malce teko zamislitiosamosvojitev Slovenije kot ekskrement, ki bi oistil Jugoslavijo. Precej blie so slovenskimosamosvajalcem verjetno mesarske metafore: izloimo na primer tudi kosti iz mesa. In potem lahkosklepljemo taken silogizem kost je tista, ki dri pokonci meso; znano je, da Slovenija dri pokonciJugoslavijo; ergo, Slovenija je (trdna) kot kost.Nerodno je seveda le to, da tudi kost brez mesa ne bo prav strumno stala pokonci, smisel osamosvajanja paje bras prav v tem: dvigniti Slovenijo, ki da jo je Jugoslavija povsem izrpala, na noge.Kaj pa odklapljanje od federacije? Bi to lo? Glede na odhod in odcepitev se zdi odklapljanje

kompromisna reitev, saj implicira postopnost. Prav v tem pa je problem: Slovenija se verjetno ne eliodklapljati ad Calendas Graecas, temve se imprej odklopiti! Tudi sicer so konotacije odklapljanja zaosamosvajanje Slovenije jako neprimerne: odklapljamo lahko na primer vagone, enega za drugim. In enaj bi vagoni okorno metaforizirali posamezne republike moramo tudi tokrat ugotoviti, da to oitno ne bopravi termin: Slovenija pa ne gre za to, da bi od Jugoslavije odklapljala posamezne republike, nasprotno,od Jugoslavije se eli imprej odklopiti sama.Odklopimo sicer lahko tudi elektrini tok, vendar pa bi bilo takno metaforiziranje bolj grotesko odprejnjega: elektrini tok namre ponavadi le odklopimo; si lahko predstavljate nevzdrnost situacije, koga (neprestano) odklapljamo?Najbolj nevtralna, najbolj vsebinsko prazna in neobremenjena, se torej zdirazdruitev: kar je bilo nekozdrueno, se zdaj parazdrui. TodaSlovar slovenskega knjinega jezika nas takoj opomni, da stvari leniso tako enostavne, saj geslo razdruiti pojasnjuje tudi takole: nai narodi so bili v preteklosti razdrueni.e pa so bili nai narodi v preteklosti e enkrat razdrueni in so se potem ponovno zdruili, se tokrat pane bodo le preprosto razdruili, temve se bodo ponovno razdruili. Kar, pa po drugi strani pomeni, darazdruitev ni najbolj vsebinsko prazen, e zlasti pa ne neobremenjen termin.

Pa tudie bi bil, mar ne bi bila prav v tem njegova pomanjkljivost? Slovenska osamosvojitev pa

ne morein ne sme biti nekaj vsebinsko praznega: e bi bila, kot osamosvojitev pa ne bi mogla uspeti!

Dve, tri altavosti capudravineRadio tudent 15. 11. 1991

Ostajajo samo preproste, a hkrati vzviene besede, ki so e same na sebi program, tako nekako nam je napredveer obhajanja obletnice Preernove smrti, ki jo Slovenci morbidno astimo kot nacionalni praznik,zaupal republiki sekretar za kulturo. Kako preprosta in vzvieno zvenijo te besede! Preprosto, ker namestoprograma ponujajo preprostost besede, vzvieno, ker besedam pripisujejo kompleksnost programa.Prilonost torej kar klie, da v lui teh novili elementov za branje e enkrat pretresemo preprosti, a vzvi-eni izliv gospoda kulturministra, s katerim se je pred asom predstavil bratom cisterijancem v Stini, in ki je vzbudil toliko preolnih napadov na njegovo osebo. Takole je bil dejal '(in bil, seveda, napakrazumljen):Kultura kot molitev, delo kot oienje. Ora et labora, moli in delaj.Kar pozornega bralca v ministrovem kupletu neprijetno preseneti, je malce nenavadno dejstvo, da kotabsolutna lena ne nastopata kultura in delo, temve molitev in oienje; ali z drugimi besedami: kotlena, ki umerita vse druge, ki jih opredelita in umestita, ne nastopata najobeja lena, temve sta,nasprotno, postavljena na mesto posameznega, na mesto, ki-mora ele biti umerjen po svoji obosti.Alie drugae: v em je razlika med primerjavama kultura kot molitev in molitev kot kultura? Druga, moli-tev kot kultura, umerja molitev po kulturi, molitev, ali bolje, tudi molitev, umea torej kot del kulture, inse s tem brez dvoma legitimno vpisuje v svetlo tradicijo evropske kulture.

Prva ministrova primerjava, kultura kot molitev, pa zamenja mesti: kultura naj bo tista, ki naj se umeri po

8/6/2019 Jezikanja

18/47

molitvi, ali natanneje, ele molitev (naj) da kulturi pravo legitimnost.e za maksimo molitev kot kultura e kar dobro vemo, kam naj jo postavimo, pa smo s kulturo kotmolitvijo v nedvomni zadregi. V prvem trenutku nas sicer ima, da bi ministru pripisali mranjakosrednjevekost, a se nemudoma spomnimo, da bi s, tem razsvetljenosti srednjega veka delalinepopravljivo krivico. Kulturo kot molitev je mogoe razumeti le kot vraanje v tiste ,ase, ko je (bila)kultura (cultura) v izvirnem pomenu gojenja in ohranjanja samega sebe, psihofizine monade, kakor birekel minister, mogoa le kot molitev, skozi molitev in ni drugae. Kateri asi bi to lahko bili?

Delo kot oienje, pojasnjuje Capuder.

e lahko obrat te ministrove domislice, torej o

ienje kot delo,razumemo kot oienje kot dejavnost, oienje kot napor, oienje kot namerno in zavestno aktivnost,

kako potemtakem razumeti delo kot oienje? Oitno nam ostane le ena monost, monost po kateri jedelo samo, samo dejstvo dela, to je, dejstvo, da delamo ne glede na vrsto, nain in na odnos do tega dela, tudi e oienje (karkoli naj bi v capudravini ta termin e pomenil).Smo s tem prili kaj dlje? Kje in kakni so torej tisti asi, ko je kultura e (le?) gojenje in ohranjanjesamega sebe skozi in le skozi molitev, samo dejstvo dela, dejstvo, da (nekaj) delamo, pa e oienje?Capudrovski preprosti, a vzvieni kuplet, je e najblie aluziji na nostalgine herojske ae velikihorganiziranih taborov, v katere so izbrance (proti njihovi volji) vodili, da bi le delali, obenem pa molili,da se jim skozi to le delo ne bi bilo treba tudi do istega oistiti. Kajti, le kje je kultura kot gojenje inohranjanje samega sebe skozi molitev bolj verjetna in bolj potrebna kot tam, kjer se lahko vsak trenutek, povsem, predvsem pa popolnoma, oisti skozi delo (arbeit macht frei)? In e se lahko povsem inpopolnoma oistie delom in skozi delo, kako bi se lahko gojil in ohranjal le skozi molitev? Preproste,a vzviene besede" kot program? Premeteni bralec je brda e uganil, da novi slovenski kulturminister ninikakren pezde, ki bi ga skrbelo pregnano posvetno pregibanje besed.Gloriobopel ele nad oblaki, svoje

obestvo pa s preprostim, a vzvienim ministrovanjem pa

primerno pripravil na vstajenje. Ne gre torej, dabise mu zoperstavljalis trmoglavimi in ihtavirni pisarijami, kopa je sam preprosto, a vzvieno - priporoil

pot do svojih in Oetovih ues: Moli in, delaj!

Janeva jajcaRadio tudent 19.11. 1991

Toma Mastnak je ob neki priliki zapisal, da bi nam obrambni minister, tudi e bi se nauil govoriti, neimel esa povedati. To je bilo e v tistih asih, ko se v grafitnih monumentalijah dva J-ja nista veponosno koatila vsak na svoji strani simbola slovenske samobitnosti, temve se je e izkazalo, da se je ta

dika slovenstva znala med dvema J-jema takoreko po naklju ju: pravzaprav sploh ni lo za podoboTriglava, temve za A, ki mu je umanjkala vezna rtica. Manjkala pa mu je tako dolgo, da je bilo potem,ko je konno nala svoje mesto, vsem jasno za kaj gre: dva J-ja z vmesnim Ajem, to namre ni slovensko.e naj se mogoni Triglav ponia v neznatno rko alfabeta, potem mu moramopadati, kar mu gre: esmo e rekli JAJ, moramo rei pa e CA, namre JAJCA. In e vas ima, da bi naivno hinavskospraevali, za kakna jajca da gre, surova, kuhana ali peena, naj vam e enkrat povemo, kar brez dvomae veste: ne za prva, ne za druga, ne za tretja, temve za gnila jajca.Pa pustimo genitalno patologijo in se raje posvetimo atoloki otorinolaringologiji e spadate med tiste, kiasopis, le prelistajo, potem ste Janeva jajca verjetno spregledali. Za tovrstne, nakljune bralce, soasnikarji namre iznali velike, mastno lesketajoe se naslove, ki naj bi bralca bras opozorili, ali se oblanku splaa muditi ali pa .ga kae elegantno preskoiti. In e ste na zadnji strani petkovega Delaprebrali le naslov, KOS je iril neresnice o sumljivem uvozu oroja, potem ste bras in upravienopomislili na uvoz hrvakega oroja. Napak!

V podnaslovu namre

Janez Jana zagotavlja, da ni imel nobene zveze z Grubeliem. In e pristavlja, daza to obstajajo dokazi. Tu pa se naa zgodba zaenja zares. Namre, kako naj dokaemo, da kdo s kom ni

imel niesar? Dokaemo pa lahko, da je kdo s kom kaj imel: pri svoji raboti je bil na primer viden, ali pa je za seboj pustil kake needne papirje. Toda, ali lahko povsem nakljuno dejstvo, da osebe A nismovideli z osebo B, ali da za seboj ni pustila nikakrnih papirjev, pomeni tudi, da oseba A z osebo B ni niimela? e je osebi A in B videl kontaktirati vsaj en lovek, je to zadosten dokaz, da sta se vsaj sreali, epa oseb A in B ni videl kontaktirati noben lovek, ni to e nikakren dokaz, da osebi tudi dejansko nistakontaktirali. Se pa nista dajali v oi, za kar sta imeli brez dvoma tehtne razloge.

Pa bi bili seveda krivini, e bi slovenskemu obrambnemu ministru pripisali tolikno topoumje; krivi smo

8/6/2019 Jezikanja

19/47

seveda sami, ker hoemo iz minimuma teksta potegniti maksimum informacij. Kakna zmota! e binamre pogled spustili e za nekaj stopinj, bi namre iz nekakne meanice napovedi in povzetka lankalahko razbrali, da gre le za uredniki pod oz. mednaslov. Slovenski obrambni minister je namre trdil, daobstajajo dokazi za to, da je vojaka protiobveevalna sluba KOS, prek nekaterih medijev, lansirala lanegovorice o povezavi Grubelia z njim, slovenskim obrambnim ministrom, in uvozom oroja za potrebe TO.Za to, da ima dokaze.Zdaj pa pride tisti nerodneji del.

e namre z Grubeliem niste imeli ni in imate za to povrhu e dokaze, pa etudi le dokaze, da jegovorice a vaih stikih z Grubeliem lansirala vojaka protiobveevalna sluba, emu razlagati e, zakajz Grubeli em niste imeli ni?Da bo vpraanje bolj jasno: denimo, da obstaja neko kriminalno dejanje X, za katerega trdite, da ga nistezagreili. Posedujete tudi dokaze, da tega dejanja niste zagreili. In e posedujete dokaze, iz katerih je raz-vidno, da dejanja X niste zagreili,emu, bi dokazovali e zakaj ga niste zagreili?

Monosti sta dve:1. Dokazati elite, ne le da dejanja X niste zagreili, temve tudi, zakaj ga niste mogli zagreiti. 2. Zakajdejanja X niste zagreili dokazujete prav zato, ker ste bili na tem, da ga zagreite, pa vam iz takih alidruganih razlogov to ni uspelo; opraviujete se pravzaprav sebi, ker ste morali ubrati drugo, morda tejopot.In slovenski obrambni minister poenja prav to drugo: ne dokazuje le preprosto, da s SandijemGrubeliem ni imel ni, temve da s Sandijem Grubeliem ni imel ni, ker je bil takrat ekriminaliziran. Protidejstvena implikatura, ki iz povedanega sledi, je seveda: e bi Sandi Grubeli takrat

e ne bil kriminaliziran, bi oroje (prav lahko) uvaali z njegovo pomo jo. S tem smo izrpali drugomonost, po kateri dokazujenio, zakaj dejanja X nismo zagreili prav zato, ker smo ga hoteli zagreili,ker bi ga sicer, e bi bile okoliine drugane, tudi zagreili. Problem pa lei e nekje drugje.Jana trdi, da ni imel ni z Grubeliem. Toda tisto, kar je sporno, niso njegovi stiki z Grubeliem kottakim, temve njegovi stiki z Grubeliem kot e kriminaliziranim.e potemtakem dokazuje, da stikov z Grubeliem ni imel, s tem dokazuje nekaj, esar mu sploh nipotrebno dokazovati. Toda, ali res dokazuje, da stikov z Grubeliem ni imel? Preberimo Janevo izjavoe enkrat: Takrat, ko smo mi uvaali oroje, je bil Sandi Grubelie kriminaliziran.Opraviti imamo z nekaknim, asovnim poltrakom, ki ga na dva dela delita e ne in e. Jana se vsvoji izjavi omejuje na tisti drugi del, ki sledi e, ni pa ne pove o prvem delu, ki ga zamejuje inopredeljuje e ne. Vemo namre, da trenutek Grubelieve e kriminalizacije ne sovpada zzdvomljenjem nad njegovo poslovnostjo: ta je postala dvomljiva e na tistem prvem delu poltraka, nadelu e-ne-kriminaliziranosti. O tem asovnem obdobju pa minister moli, ali vsaj noe ni vedeti.Seveda je povsem mogoe, da ministra Jano precenjujemo, in da o tem obdobju res ni ne ve, ali pa da neve, da kaj ve. In ker po drugi strani, prav tako upravieno, lahko predpostavimo, da Jana vseeno ni popoln

butelj, ki bi svoje ministrske posle zaupal kriminalcu, nam verjetno preostane le, da Mastnakovo trditevsmiselno dopolnimo: tudi e bi nam imel obrambni minister kaj povedati, nam tega ne bi znal povedati!

Robek s preservativomStudio Ljubljana 21. 11. 1991

Dober veer!

Nocoj bomo vulgarni! In kot je znano iz vulgarne marksistine tradicije (ki vrednostno nikakor ni enakavulgarno-marksistini tradiciji), ki se je pojila tudi na naih tleh, se, spremembe v drubeni baziodslikavajo v drubeni nadstavbi, spremembe v drubeni nadstavbi pa spet na svoj nain uinkujejo nadogajanja v drubeni bazi. Poleg tega svojstvenega perpetuuma mobile pa obstajajo tudi mehanizmi insilnice, ki kompleksnost drubenega dogajanja strnejo v en sam trenutek ali v eno samo podrobnost, ponujnosti nakljuja pogosto zelo trivialno, celo prostako.Takna cenena partikularija, ki veplastno odslikava raznolikost sedanjega trenutka, je predmet, ki bi ga,e bi bili na televiziji, lahko videli, tako pa mi morate verjeti, da gre za pravi pravcati objektudenja; zdrugimi besedami povedano to pomeni, da se na prvi pogled zdi povsem doma in uporaben, ko pa si gapoblie pogledate, ne veste ve kaj in kam bi z njim. Opraviti imamo namre s podolgovatim zavojkomdimenzij 13 x 6,5 cm, ki nam z naslovnice sporoa. Sexy - antiaids , za nameek pa dodaja, da gre za

8/6/2019 Jezikanja

20/47

robek s preservativom. Stvar izgleda obetavno in zagonetno; obetavno, ker ne ponuja le antibaby, temvetudi antiaids zaito, in zagonetno, ker nam v kombinaciji s preservativom ponuja tudi robek. Le kakenrobek, predvsem pa kako, bi v kombinaciji s preservativom utegnil poveati antiaids zaito? Ko zavojekodprete, je prijetnega priakovanja sicer nemudoma konec, suspenz pa se e povea: v zavojku

se namre nahaja cenen preservativ z navadnim papirnatim robkom. Le emu bi lahko sluila takonemogoa kombinacija? Da si bodoi obevalec obrie roke, preden si natakne gumo? Bras ne: aids serono baje ne prenaa; pa tudi e bi se, si s papirnatim robkom ne bi dosti pomagal. Da si obrieobevalni organ? e si ga ni oistil e kako drugae, mu tudi drgnjenje s papirnatim robkom ne bo dostipomagalo; sicer pa bo nanj tako ali tako navlekel gumo. Da bi obrisal gumo?e je verjeti proizvajalcu jesterilna, emu bi jo torej drgnil e s papirnatim robkom? Kaj torej?Edina razliica, ki nam e preostane, je seveda ienje gume po razdruitvi, razliica, ki ni ne higieninane okusna, zato pa na mo varna, guma v bodoe sicer ne bo ve tako varna, se bo pa mogoe z njovseeno e nekajkrat zdruiti.Ob tem perfidnem namigovanju na nekatere stereotipne poteze slovenskega nacionalnega znaaja inaktualni politini trenutek razdruevanja, bo seveda slehernemu potenemu Slovencu jasno, za kaj gre: zanovo provokacijo z Juga. Ker je oitno, da je t.i. antiaids komplet praktino neuporaben, je nanj mogoegledati le kot na skrbno izdelani in izkljuno slovenskemu triu namenjeni propagandni material. Zakaj?Zato, ker sta za pretres vseh mogoih razliic uporabe obravnavanega kompleta, ki smo se mu takomuniciozno posveali, in za sklep, da gre za namigovanje na varnost kot stereotipno potezo slovenskeganacionalnega znaaja, potrebni prav neki drugi stereotipni potezi slovenskega nacionalnega, znaaja,namre pridnost in vztrajnost.Kdo drug(i) bi z gumo (in papirjem) ravnal pa bolj praktino .Lahko no!

Deela, kjer se je ustavilasMladina 23. 11. 1991

Svet je bojda urejen. Ako pogledate skozi okno in zunaj deuje, je bras res, da zunaj deuje. In e sejeseni sprehajate po gozdu in odpada listje, je po vsej verjetnosti res, da odpada listje. Bras in po vsejverjetnosti, ne pa nujno. e ste namre pogledali skozi okno in videli, da so ceste mokre, je odgovornostza sklep,Zunaj deuje,predvsem in povsem vaa, torej subjektivna;povsem mogoe je namre, da so,

malce preden ste se dvignili s stola in pogledali skozi okno, ceste oprali delavci Snage. In e ste obsprehodu skozi gozd iz po zraku frleih listov sklenili, da listje odpada; je bil va sklep povsemsamovoljen, potemtakem subjektiven; zelo verjetno, vsekakor pa mogoe, je namre, da je e odpadleliste v zrak dvignil,veter. Vrag se torej ne skriva le v podrobnostih, kakor pravijo modri svetovalciamerikega predsednika, temve tudi v loginih prironikih. In e sta bila gornja sklepa povsem dopustnain nekodljiva za zasebno uporabo, ali kaj podobnega velja tudi za politino ivljenje? Denimo, da je naprvih svobodnih povojnih volitvah na Slovenskem zmagala opozicija dotedanjega reima. Kako naj vemo,da je res zmagala? Vpraanje se bo bralcu morda zdelo sprenevedavo, celo groteskno: saj je vendar, dobilaveino glasov volilcev!

Pa stvari oitno niso tako preproste: objektivnoje opozicija resda zmagala, subjektivnopa je e vednoostala opozicija. Da bralca ne bi zapeljalo v vulgarno marksistino tolmaenje uporabljenega besedia,naj takoj povemo, na kaj mislimo: objektivno glede na tevilo dobljenih glasov je opozicija res zmagala,tako zase kot za nasprotnika. Subjektivno pa so se stvari malce zapletle. Subjektivno je dotedanjaopozicija brez dvoma zmagala za dotedanjo pozicijo, ki se je tudi nemudoma priela obnaati kot (nova)

opozicija. Nova pozicija, dotedanja opozicija, pa se je e naprej obnaala kot opozicija, eprav si je - zobjektivno zmago - e ustvarila (novo) opozicijo, ki je to vlogo nemudoma sprejela, in se v skladu z njopriela vesti tudi v skupini.Vpraanji, ki se zastavljata, sta seveda dve; prvo, ki ga upravieno zastavlja bralec: s im lahko taknosklepanje upraviimo in utemeljimo? In drugo: e je takno' sklepanje utemeljeno in upravieno, ali jepotemtakem res, da je na prvih svobodnih povojnih volitvah na Slovenskem zmagala opozicija dotedanjegareima? Odgovor na prvo vpraanje se zdi (le) na prvi pogled, preprost: bralci se bodo verjetno spomnili, daje dobren del predvolilnega pletenienja dotedanje opozicije temeljil na obrazcu, 45 let