Jesenska gospodarska napoved 2014: počasno okrevanje z zelo nizko inflacijo Bruselj, 04 november 2014 Evropska komisija - sporočilo za medije V jesenski napovedi Evropska komisija napoveduje šibko gospodarsko rast do konca leta tako v EU kot tudi v območju evra. Realna rast BDP naj bi v letu 2014 znašala 1,3 % v EU in 0,8 % v območju evra. Ob izboljšanju zunanjega in domačega povpraševanja naj bi se rast v letu 2015 počasi okrepila, in sicer na 1.5 % v EU in 1,1 % v območju evra. V letu 2016 se pričakuje nadaljnja pospešitev gospodarske aktivnosti na 2,0 % oz. 1,7 %, poganjali pa jo bodo krepitev finančnega sektorja (po celoviti oceni Evropske centralne banke in nadaljnjem napredku pri vzpostavljanju bančne unije) ter nedavne strukturne reforme, ki so začele dajati rezultate. Jyrki Katainen, podpredsednik Evropske komisije, pristojen za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost, je povedal: „ Razmere na področju gospodarstva in zaposlovanja se ne izboljšujejo dovolj hitro. Evropska komisija se zavezuje, da bo uporabila vse razpoložljive instrumente in sredstva, da bi se v Evropi ustvarilo več delovnih mest in spodbudila rast. Predlagali bomo naložbeni načrt v vrednosti 300 milijard evrov, namenjen spodbuditvi in ohranjanju gospodarskega okrevanja. Pospešitev naložb je temelj gospodarskega okrevanja.“ Evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve, obdavčenje in carino Pierre Moscovici je dejal: „ Ena sama, preprosta rešitev za izzive, s katerimi se evropsko gospodarstvo sooča, ne obstaja. Ukrepati je treba na treh področjih, in sicer si je treba prizadevati za verodostojne fiskalne politike, ambiciozne strukturne reforme ter nujne javne in zasebne naložbe. Vsi moramo prevzeti odgovornost, tako v Bruslju kot tudi v nacionalnih prestolnicah in regijah, da bo mogoče pospešiti rast in znatno spodbuditi zaposlovanje naših državljanov.“ Okrevanje gospodarstva, ki se je začelo v drugem četrtletju leta 2013, je še vedno krhko, gospodarski zagon v številnih državah članicah pa šibek. Zaupanje je manjše kot spomladi, kar odraža rastoča geopolitična tveganja in manj ugodne obete v svetovnem gospodarstvu. Kljub spodbudnim finančnim pogojem bo gospodarsko okrevanje v letu 2015 počasno, saj posledice krize le postopoma izzvenevajo ob še vedno visoki brezposelnosti in zadolženosti ter nizki izkoriščenosti zmogljivosti. Nedavna celovita ocena Evropske centralne banke je zmanjšala negotovost glede trdnosti bančnega sektorja, izboljšanje pogojev financiranja pa bi moralo pripomoči k oživitvi gospodarske dejavnosti. Nadaljnja krepitev rasti v letu 2016 naj bi temeljila na večjem domačem in tujem povpraševanju ter nadaljevanju izvajanja zelo prilagodljive monetarne politike, povezane z nizkimi stroški financiranja. V letu 2014 bodo po pričakovanjih razlike v rasti držav članic še vedno precejšnje, in sicer se bodo stopnje rasti gibale med –2,8 % (Ciper) in 4,6 % (Irska). Vendar naj bi se v naslednjih dveh letih razlike v rasti zmanjšale. V letih 2015 in 2016 bodo v skladu z napovedmi vse države EU zabeležile pozitivno rast. To velja tudi za države, v katerih bo opaznejši zapozneli učinek že izvedenih reform. Počasno vračanje skromne gospodarske rasti Okrevanje evropskega gospodarstva se zdi šibko v primerjavi z okrevanjem drugih razvitih gospodarstev in okrevanjem po finančnih krizah v preteklosti, čeprav je bilo tudi v teh drugih primerih običajno počasno in krhko. V obdobju, ki ga zajema napoved, bodo zelo prilagodljiva monetarna politika, napredek na področju zmanjševanja bremena zasebnega dolga in na splošno nevtralna fiskalna naravnanost ugodno vplivali na domače povpraševanje. Zasebne naložbe bodo predvidoma postopno okrevale, k temu pa bodo pripomogli tudi boljši obeti na strani povpraševanja in učinki dohitevanja, čeprav bodo obsežne neizkoriščene zmogljivosti v začetku predstavljale oviro. Zasebna potrošnja naj bi se v letih 2015 in 2016 zmerno povečala. K temu bodo pripomogle nizke cene primarnih proizvodov in povečevanje razpoložljivih dohodkov, poleg tega naj bi se medtem postopoma izboljšale razmere na trgu dela. K rasti naj bi nekoliko prispevala javna poraba. Glede na zmerno krepitev svetovne trgovine bo prispevek neto izvoza k rasti BDP v prihodnjih letih verjetno zelo majhen. Pogoji na trgu dela se bodo le počasi izboljševali Ustvarjanje delovnih mest je zmerno, stopnje brezposelnosti pa so se le nekoliko spustile z najvišje
Welcome message from author
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
Jesenska gospodarska napoved 2014: počasno okrevanje z zelo nizkoinflacijo Bruselj, 04 november 2014
Evropska komisija - sporočilo za medije
V jesenski napovedi Evropska komisija napoveduje šibko gospodarsko rast do konca leta tako v EU kottudi v območju evra. Realna rast BDP naj bi v letu 2014 znašala 1,3 % v EU in 0,8 % v območju evra.Ob izboljšanju zunanjega in domačega povpraševanja naj bi se rast v letu 2015 počasi okrepila, in sicerna 1.5 % v EU in 1,1 % v območju evra. V letu 2016 se pričakuje nadaljnja pospešitev gospodarskeaktivnosti na 2,0 % oz. 1,7 %, poganjali pa jo bodo krepitev finančnega sektorja (po celoviti oceniEvropske centralne banke in nadaljnjem napredku pri vzpostavljanju bančne unije) ter nedavnestrukturne reforme, ki so začele dajati rezultate.
Jyrki Katainen, podpredsednik Evropske komisije, pristojen za delovna mesta, rast, naložbe inkonkurenčnost, je povedal: „ Razmere na področju gospodarstva in zaposlovanja se ne izboljšujejodovolj hitro. Evropska komisija se zavezuje, da bo uporabila vse razpoložljive instrumente in sredstva,da bi se v Evropi ustvarilo več delovnih mest in spodbudila rast. Predlagali bomo naložbeni načrt vvrednosti 300 milijard evrov, namenjen spodbuditvi in ohranjanju gospodarskega okrevanja.Pospešitev naložb je temelj gospodarskega okrevanja.“
Evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve, obdavčenje in carino Pierre Moscovici je dejal: „Ena sama, preprosta rešitev za izzive, s katerimi se evropsko gospodarstvo sooča, ne obstaja. Ukrepatije treba na treh področjih, in sicer si je treba prizadevati za verodostojne fiskalne politike, ambicioznestrukturne reforme ter nujne javne in zasebne naložbe. Vsi moramo prevzeti odgovornost, tako vBruslju kot tudi v nacionalnih prestolnicah in regijah, da bo mogoče pospešiti rast in znatno spodbuditizaposlovanje naših državljanov.“
Okrevanje gospodarstva, ki se je začelo v drugem četrtletju leta 2013, je še vedno krhko, gospodarskizagon v številnih državah članicah pa šibek. Zaupanje je manjše kot spomladi, kar odraža rastočageopolitična tveganja in manj ugodne obete v svetovnem gospodarstvu. Kljub spodbudnim finančnimpogojem bo gospodarsko okrevanje v letu 2015 počasno, saj posledice krize le postopoma izzvenevajoob še vedno visoki brezposelnosti in zadolženosti ter nizki izkoriščenosti zmogljivosti. Nedavna celovitaocena Evropske centralne banke je zmanjšala negotovost glede trdnosti bančnega sektorja, izboljšanjepogojev financiranja pa bi moralo pripomoči k oživitvi gospodarske dejavnosti. Nadaljnja krepitev rastiv letu 2016 naj bi temeljila na večjem domačem in tujem povpraševanju ter nadaljevanju izvajanjazelo prilagodljive monetarne politike, povezane z nizkimi stroški financiranja.
V letu 2014 bodo po pričakovanjih razlike v rasti držav članic še vedno precejšnje, in sicer se bodostopnje rasti gibale med –2,8 % (Ciper) in 4,6 % (Irska). Vendar naj bi se v naslednjih dveh letihrazlike v rasti zmanjšale. V letih 2015 in 2016 bodo v skladu z napovedmi vse države EU zabeležilepozitivno rast. To velja tudi za države, v katerih bo opaznejši zapozneli učinek že izvedenih reform.
Počasno vračanje skromne gospodarske rasti
Okrevanje evropskega gospodarstva se zdi šibko v primerjavi z okrevanjem drugih razvitihgospodarstev in okrevanjem po finančnih krizah v preteklosti, čeprav je bilo tudi v teh drugih primerihobičajno počasno in krhko. V obdobju, ki ga zajema napoved, bodo zelo prilagodljiva monetarnapolitika, napredek na področju zmanjševanja bremena zasebnega dolga in na splošno nevtralnafiskalna naravnanost ugodno vplivali na domače povpraševanje. Zasebne naložbe bodo predvidomapostopno okrevale, k temu pa bodo pripomogli tudi boljši obeti na strani povpraševanja in učinkidohitevanja, čeprav bodo obsežne neizkoriščene zmogljivosti v začetku predstavljale oviro. Zasebnapotrošnja naj bi se v letih 2015 in 2016 zmerno povečala. K temu bodo pripomogle nizke ceneprimarnih proizvodov in povečevanje razpoložljivih dohodkov, poleg tega naj bi se medtem postopomaizboljšale razmere na trgu dela. K rasti naj bi nekoliko prispevala javna poraba. Glede na zmernokrepitev svetovne trgovine bo prispevek neto izvoza k rasti BDP v prihodnjih letih verjetno zelomajhen.
Pogoji na trgu dela se bodo le počasi izboljševali
Ustvarjanje delovnih mest je zmerno, stopnje brezposelnosti pa so se le nekoliko spustile z najvišje
ravni. Ker se pričakuje, da bo gospodarska rast zagon pridobivala postopoma, naj bi znatnejšeizboljšanje na trgu dela nastopilo ob koncu obdobja, ki ga zajema napoved. Stopnja brezposelnosti najbi se leta 2016 v EU znižala na 9,5 %, v območju evra pa na 10,8 %.
V državah članicah se je leta 2014 nadaljeval trend zniževanja inflacije, ki je bil posledica nižjih cenprimarnih proizvodov in znatnega gospodarskega upada. Inflacija bo v letu 2014 predvidoma ostalazelo nizka. S postopno krepitvijo gospodarske aktivnosti in rastjo plač naj bi se inflacija povečala, ktemu pa bo pripomogel tudi nedaven padec vrednosti evra. Po napovedih bo inflacija v EU znašala0,6 % v letu 2014, 1,0 % v letu 2015 in 1,6 % v letu 2016. Inflacija, merjena z indeksom HICP, bo vobmočju evra predvidoma znašala 0,5 % letos in 0,8 % v letu 2015, nato pa se bo v letu 2016povečala na 1,5 % .
Javnofinančni primanjkljaji naj bi se še naprej zmanjševali. Delež primanjkljaja v BDP se bo v tem letupredvidoma še naprej zmanjševal tako v EU kot tudi v območju evra, vendar počasneje kot v letu2013, in sicer se bo znižal na 3,0 % v EU ter na 2,6 % v območju evra. Javnofinančni primanjkljaji najbi se po napovedih v naslednjih dveh letih še naprej zmanjševali, k temu pa naj bi pripomogla krepitevgospodarske aktivnosti. Naravnanost fiskalne politike bo v letih 2014 in 2015 predvidoma skorajnevtralna. Delež javnega dolga v BDP bo predvidoma najvišji naslednje leto, in sicer naj bi v EU znašal88,3 %, v območju evra pa 94,8 % (v skladu z opredelitvijo iz Evropskega sistema računov iz leta2010).
Tveganja v zvezi z napovedmi so pretežno negativna
Še vedno prevladujejo tveganja, da bo rast nižja od napovedane, in sicer zaradi geopolitičnihnapetosti, krhkosti finančnih trgov in tveganja nepopolnega izvajanja strukturnih reform. Tveganja vzvezi z napovedmi za inflacijo ostajajo uravnotežena.
Več informacij:
http://ec.europa.eu/economy_finance/eu/forecasts/2014_autumn_forecast_en.htm
Spremljajte GD ECFIN na Twitterju: @ecfin
Za vprašanja širše javnosti:Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-poštiAndreeva Mina (+32 2 299 13 82)
Related Documents
