Filmska ustvarjalnost Večer Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije Mišo Milan Čoh Mišo M. Čoh je uveljavljeno ime slovenskega amaterskega oziroma neprofesionalnega filma iz sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. Bil je član Foto kino kluba EMO iz Celja, nato pa je deloval v klubu Minifilm iz Ljubljane. Sprva se je ukvarjal s fotografijo. Že za svoj prvi kratki dokumen- tarni film Večerni monolog je na festivalu amaterskega filma v Ljubljani leta 1973 prejel prvo nagrado Zveze kulturnih organizacij Slovenije. To ga je spodbudilo k resnejšemu delu na področju spoznavanja filmske režije, scenaristike in kamere. Njegova celotna filmografija šteje osemnajst filmov. Preizkušal se je v različnih žanrih, od dokumentarnih in igranih do eksperimen- talnih filmov. Pri svojih filmih je bil popoln avtor, scenarist, režiser, snemalec in montažer v eni osebi. Tak način dela mu je omogočal tudi največjo stopnjo svobode in kreativnosti pri nastajanju in realizaciji lastnih filmskih vizij. Svoje filme je pošiljal na različne festivale amaterskega filma nekdanje bivše skupne države, za kar je prejel številne nagrade za režijo, kamero, scenarij, ton in montažo. Skupaj je bilo nagrad, diplom in plaket več kot sto. Najpomembnejše domače priznanje je Grand Prix, ki ga je prejel v okviru jugoslovanskega festivala neprofesionalnega filma v Puli leta 1979 za filma Solzice in Obsojeni. V mednarodnem prostoru pa ima največjo težo nagrada za režijo in kamero na svetovnem festivalu neprofesionalnega filma UNICA (Union internationale du cinema non profesionel) leta 1982 na Finskem za filma Čakalnica za onostranstvo in Solzice. Svoj zadnji film, Pogled angela, je Mišo M. Čoh posnel leta 1987, saj se je kasneje posvetil akademski karieri. Danes je profesor na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani. Fotografija iz filma Beg, vir: Milan M. Čoh Fotografija iz filma Homo Novus, vir: Milan M. Čoh Fotografija iz filma Čakalnica za onostranstvo, vir: Milan M. Čoh