-
PRILOGA NSPONEDELJEK, 14. NOVEMBER 2005 • ŠT. 219
SREDA , 21 . 12. 2005 • ŠT. 246 • ooggllaassnnaa pprr ii
llooggaa • www.f inance-on.net• te le fon: (01) 30 91 590 • e-poš t
a: og las i i@f inance-on.net 29
Iz vsebine
BOJANA K. ŠKODIČ,urednica
[email protected]
Le še trije dnevi nas ločijo od božičnegavečera, ko se bodo mize
spet šibile pod raznovrst-nimi dobrotami, ki jih ponavadi
pripravljamoob tem za marsikoga najlepšem prazniku v letu.Na žalost
pa je tako, da se po takšnih razvajan-jih rado zgodi, da pod težo
kulinaričnih dobrotpopustijo tudi naši želodci. Prav tako nas v
temčasu prijatelji in znanci vabijo na številne prired-itve in
zabave, kjer s kozarčkom ali dvema naz-dravimo dobrim željam v
prihajajočem letu. Dabi bilo težav zaradi prenajedanja in drugih
pre-tiravanj čim manj, vam danes ponujamo članeko tem, kako kar
najbolje, če že ne preprečiti, pavsaj omiliti posledice.
Praznične zgodbe, ki jih živimo v teh de-cembrskih dneh, so lepe
in vesele, a vse zgodbeniso takšne. Tiste iz knjige Vlaste
Nussdorferprav gotovo ne. Ker je december mesec, ki pri-naša v hiše
radost in veselje, otroški smeh in
vzklike, je prav, da se vsaj za trenutek zavemo,da takšne
radosti niso dane vsem. Vse preveč jev naši bližini žalostnih
zgodb, ki jih piše živl-jenje, zgodb, ki kruto in neizprosno
zaznamuje-jo nedolžna otroška srca in zamrznejo nasmehena njihovih
licih.
Ko bomo na božični večer na praznično pogrn-jeni mizi prižgali
svečko na adventnem venčku, sespomnimo tudi nanje, vse tiste
deklice z vžigali-cami, ki trepetaje v strahu, v pričakovanju
lepšegajutri, prižigajo vžigalice in upajo ter čakajo, da bonjihov
plamen osvetlil jutrišnji dan.
In ker je december čas obdarovanj, jetrenutek več kot primeren,
da naredimo nekajveč - prižgemo plamen tudi mi. S preprostimnakupom
knjige ali škatlice vžigalic bomo os-rečili sebe, ker bomo storili
dobro delo in po-magali številnim deklicam, ki še vedno tavajov
temi.
Naredimo več, kot je potrebno
Ko je raznovrstnih dobrot preveč
Za božič in novo leto setrudijo gospodinjeobogatiti
slavnostnemenije s tradi-cionalnimi domači-mi jedmi, s
katerimiželijo razveseliti naj-bližje. Žal pa so te jedimnogokrat
zelo mastnein sladke. To seveda pomeni,da so zelo kalorične, saj je
raznimjuham in omakam dodana smetana, veliko je ocvrtih jedi,
nevarne paso tudi maščobe, skrite v majonezah in kremah. Odločitev
je ve-likokrat težka, saj smo postavljeni pred izbiro, ali se bomo
odrekli do-brotam in s tem obvarovali svoje zdravje ali pa bomo
posegli poponujenem, ker se nočemo zameriti prijateljem in
znancem.
Okužbe dihal na pohoduPozne jesenske, zimske in zgodnje
pom-ladanske mesece zaznamujejo prehla-di, neredko tudi
respiratorne virusneinfekcije. V tem obdobju se lahko po-javijo
epidemije gripe, ko zboli večještevilo ljudi na širšem geografskem
ob-močju. Zaradi tega so pogostejše kom-plikacije, ki se lahko pri
kroničnih bol-nikih, astmatikih, srčnih bolnikih,starejših in pri
majhnih otrocih konča-jo najbolj tragično, s smrtjo. Za
kajpravzaprav gre?
Bolnik z erekcijskimi težavami in družinski zdravnik
Motnja erekcije je bila doslej tema,o kateri so zdravniki zelo
malo go-vorili z bolniki. O tem se je zzdravnikom pogovarjalo le
desetodstotkov bolnikov. Glavni vzrok zato je bila slaba
terapevtskaučinkovitost doslej poznanih zdra-vil. Danes pa je
zdravljenje erekci-jskih motenj zelo hitro in lahkodostopno, saj je
v domenidružinskega zdravnika.
Bolečina v križu - davek na pokončno držo človeka
Bolečina v križu danes pesti do-mala vsakega zemljana.
Izjemaniso niti otroci. Kar za tretjino vsehbolečin v hrbtenici
pravega vzrokane poznamo, saj je hrbtenica ševedno zelo
neraziskana. Odgovorena vprašanja o vseh križih intežavah, ki
pestijo človeka in nje-govo hrbtenico, smo poiskali priavtoriteti
slovenske ortopedije, prof.dr. Janku Popoviču.
Vlasta Nussdorfer - ženska, ki ji ni vseeno Ženska, mati, žena,
tožilka, predvsem pa človek z veliko začetnico. Ko se srečaš z njo,
to preprosto začutiš. So stvari, občutki, intuicija, ki te ne
pusti-jo na cedilu. Tudi če ne bi spregovorila niti besedice, bi
vedela, da je tako. Okoli nje vibrira energija, enostavna, čista in
pozitivna, da jo skoraj lahkovidiš. Takšna je ona - Vlasta
Nussdorfer.
Fit je oglasna priloga časnika Finance.Urednica priloge: Bojana
K. ŠkodičAvtorji prispevkov: mag. Ladko Korošec, dr.med. spec.
farmakolog,Barbara Senekovič, Bojana K. ŠkodičVodja projekta: Tanja
Pirc PodobnikRačunalniški prelom: Romina ColnaričLektoriranje:
Julija Klančišar
Foto
: Boj
ana
K. Š
kodi
čFo
to:D
ean
Dub
okov
ič
str. 34
str. 36
str. 30
str. 32,33
fi_246_29_nifit 12/20/05 15:23 Page 1
-
SREDA, 21. DECEMBER 2005 • ŠT. 246OGLASNA PRILOGA: FIT30
Za božič in novo leto se trudijo gospodinje obogatiti
slavnost-ne menije s tradicionalnimi domačimi jedmi, s katerimi
želijo raz-veseliti najbližje. Žal pa so te jedi mnogokrat zelo
mastne in slad-ke. To seveda pomeni, da so zelo kalorične, saj je
raznim juham inomakam dodana smetana, veliko je ocvrtih jedi,
nevarne pa so tu-di maščobe, skrite v majonezah in kremah.
Odločitev je velikokrattežka, saj smo postavljeni pred izbiro, ali
se bomo odrekli dobro-tam in s tem obvarovali svoje zdravje ali pa
bomo posegli po ponu-
jenem, ker se nočemo zameriti prijateljem in znancem. Ti bi
mo-rebitno zavrnitev hrane razumeli kot našo kaprico. Da se
izogne-mo neljubi situaciji, kaj radi pozabimo na zdravje in se
raje izogne-mo zameri. S to potezo pa, nezavedajoč se, poslabšamo
svoje zdrav-stveno stanje.
Pozabimo na zamere, mislimo na svoje zdravje Že male pregrehe pa
lahko imajo hujše posledice, tako za bol-
nike (žolčne, sladkorne in s preko-merno težo), ki se morajo
držati stro-gih diet, kot tudi za tiste brez poseb-nih zdravstvenih
težav. Žolčnim bol-nikom se lahko že zaradi majhnegaprekrška
(mastna hrana) delno alipopolnoma zamaši žolčevod, kar sekaže kot
napad. Tisti, katerim je pred-pisana dieta zaradi prekomerne
te-lesne teže, pa se ujamejo v lastno mi-selno zanko. Misleč, da
bodo samoenkrat naredili prekršek, zaužijejoraznovrstne dobrote v
prevelikih ko-ličinah. Takoj za tem pa se lotijo hitre-
ga hujšanja iz obupa. Mnogim res uspe, nekaterim pa žal ne.
Zatose prav slednji iz sramu izogibajo preventivnim zdravniškim
pre-gledom. Za oboje pa velja, da se po hitrem hujšanju potem
lahkotudi zelo hitro zredimo, in to za več, kot smo prej
shujšali.
Če smo pretiravali z alkoholom Tisti, ki nimajo nikakršnih
zdravniških omejitev glede uživa-
nja hrane in pijače, pa se ob prenajedanju pogosto srečujejo s
pre-bavnimi motnjami in težavami zaradi pretiranega pitja alkohola.
Ka-dar smo pregloboko pogledali v kozarec in bi se radi znebili
mač-ka, je priporočljivo, da še preden gremo v posteljo, popijemo
več-je količine vode. Priporočljivo je popiti tudi svež sadni sok,
saj po-maga presnavljati alkohol, ki je še ostal v organizmu, poleg
tega paje sok boljšega okusa kot čista voda. Alkoholnega mačka
(splošnoslabo počutje) ne prestajajte v postelji. Pojdite na svež
zrak. Dotoksvežega zraka bo pospešil presnavljanje in s tem
izničenje alkoho-la v telesu. Če se kljub temu počutite slabo,
vzemite iz hladilnikaledene kocke in si jih položite na čelo ter
lezite v zatemnjen pro-stor. Pomagala bo tudi izmenično
hladno-topla prha, ki jo usmeri-te natanko v vaš vrat. Vodni curek
(vodna masaža) bo razbreme-nil vratne mišice in s tem bolečine v
glavi. Prilegla pa se bo tudikakšna kisla ali zeljnata juha.
Piše Barbara Senekovič, raziskovalka Znanstvenega inštituta za
regionalni razvoj pri Univerzi v Mariboru.
PRAZNIKI IN NAŠE ZDRAVJE
Ko je raznovrstnih dobrot preveč Približujejo se božični in
novoletni prazniki, čas, ko se ne bomo mogli upreti raznovrstnim
sladkim kulinaričnim pregreham.Ponavadi vse, kar smo se o zdravi
prehrani naučili med letom, v decembru hitro pozabimo. Večina izmed
nas bo med prazni-ki pridobila kakšen kilogram ali dva, kljub
zaobljubi, da se bomo izogibali vinu, koktajlom, raznovrstnim
prigrizkom in slaš-čicam.
KISLA JUHA ZA LAJŠANJE MAČKA
Sestavine: 300 g krompirja, 150 g jušne zelenjave, 350 g čebule,
10 gmoke, 1 dcl kisle smetane, 1,5 litra vode, 1 strok česna, kis,
sol.
Ko voda zavre, dodamo narezano jušno zelenjavo, sesekljano
čebu-lo, strt česen ter solimo in začinimo. Juho zgostimo s
podmetom (voda inmoka). Kuhamo še 10 minut, da se moka razkuha.
Nazadnje okisamo indodamo kislo smetano, ki je razredčena z
vodo.
ZELJNI SOK ZA PREVENTIVNO ČIŠČENJE TELESA
Zeljni sok ima sposobnost čiščenje organizma (razgradi odpadne
snovi,ki so se nakopičile v telesu). Preden začnemo uživati večje
količine zelj-nega soka, črevesje temeljito očistimo s korenčkovim
in špinačnim sokom.Ko postane telo čez nekaj časa sposobno
absorbirati zeljni sok, se pokažejoprvi želeni učinki. Pravilno
bomo hitro očistili telo tudi, če bomo jedlimanj živil, ki imajo
veliko energetsko vrednost (sladkor, živila iz bele mo-ke, masti,
masla in olja), ter raje uživali živila z več balastnimi snovmi
(pre-sno sadje in zelenjava).
RECEPTI:Zeljna juha za lajšanje mačka (za 4 osebe)Sestavine: 20
dag krompirja, 25 dag kislega zelja, 4 dag čebule, 2 dag moke,
strok česna, 2 žlici paradižnikove me-zge, sol, lovorjev list,
bazilika. Skuhamo krompir, da se zmehča, dodamo kislo zelje, ki smo
ga skuhali posebej, nato prilijemo še prežganje, ki smomu dodali
sesekljano čebulo in strt česen. Jed solimo in začinimo še z
lovorom, baziliko in paradižnikovo mezgo. Poželji lahko krompir
pretlačimo in nato dodamo zelju. Jed lahko zgostimo tudi s
podmetom.
Sarma (za 10 oseb)Sestavine: 20 listov kislega zelja, 80-90 dag
mešanega mletega mesa, 10 dag čebule, 2 stroka česna, sol, jajce,18
dag riža, 30 dag narezanega kislega zelja, ščep paprike, dve vejici
peteršilja. Omaka: maščoba (oljčno olje), 2 dagmoke, sol, 4 dag
paradižnikove mezge.Zeljnim listom porežemo debela debla. Zmletemu
mesu dodamo sesekljano popraženo čebulo, strt česen, ščep pa-prike,
sol, jajce, sesekljan peteršilj in na pol kuhan riž, ki smo ga
dobro odcedili. Vse skupaj zmešamo. Zmes razdeli-mo po listih in
oblikujemo sarme. Narezano zelje potresemo po dnu posode, nanj
položimo sarme in prilijemo juho alivodo. Ko so sarme na pol mehke,
prilijemo omako in dušimo do mehkega.Omaka: na maščobi prepražimo
moko, dodamo papriko, paradižnikovo mezgo in prilijemo toliko vode,
da dobimo go-sto omako. Omako začinimo in zlijemo na sarme. Dodamo
lahko tudi baziliko.
Foto
: Moj
ca F
rang
eš
fi_246_30_31_fit 12/20/05 16:32 Page 1
-
OGLASNA PRILOGA: FITSREDA, 21. DECEMBER 2005 • ŠT. 246 31
izbor
č
Prehranska dopolnila so živila, katerih namen je dopolni-ti
običajno prehrano. To so predvsem koncentrirani viri posa-meznih
ali kombiniranih hranil s pozitivnim učinkom na našorganizem. Med
hranila štejemo vitamine in minerale, katerimso dodani tudi
aminokisline, vlaknine in rastlinski izvlečki. Vse-kakor bi bilo
bolje uživati raznovrstno pestro prehrano in potej poti pridobiti
vsa potrebna hranila, zato vam v nadaljevanjupredstavljamo nekaj
takih prehranskih dopolnil, ki so nam ve-dno pri roki, a so zelo
koristna za zdravje.
Zeleni čaj Glavne sestavine zelenega čaja so kofein, čreslovina,
ete-
rična olja in minerali. Japonske raziskave so pokazale, da
ima-jo njihovi otroci zaradi pitja tega čaja mnogo manj lukenj v
zo-beh. Čaj vsebuje tudi kalij, ki uravnava raven sladkorja v
krvi.
Teobromin pa deluje odvajalno, poleg tega spodbuja delovanjesrca
in živčnega sistema ter ugodno vpliva na ožilje. Vitaminiskupine B
(tiamin, folna kislina, niacin in riboflavin) so po-membni za rast
otrok, ohranjajo pa tudi vitalnost pri starejših.Pomemben je tudi
vpliv zelenega čaja na zniževanje visokegakrvnega tlaka ter na
zmanjševanje možnosti za pojav arterios-kleroze in možganske kapi.
Ugotovili so, da zeleni čaj pozitiv-no vpliva na znižanje vrednosti
holesterola v telesu in nas ta-ko ščiti pred arteriosklerozo.
Opravili pa so tudi raziskave dru-gih zelišč in črnega čaja, vendar
so ugotovili, da je daleč najboljšizeleni čaj.
Balastne snoviBalastne snovi (celuloza, hemiceluloza, lignin,
pektin) naj-
demo zlasti v sadju, zelenjavi, žitih, stročnicah in
raznovrstnihsemenih. Prehrana z malo vlaknin je dejavnik tveganja
za po-
jav sladkorne bolezni, srčno-žilnih bolezni, povišanega krvne-ga
tlaka, debelosti, raka na debelem črevesu, žolčnih kamnovin drugih.
Vlaknine omogočajo boljše vsrkavanje hranil inboljše delovanje
celotnega prebavnega trakta. Sadje in zelenja-va, kot so korenje,
melona, mango, vsebujejo veliko beta karo-tena. Vitamin C pa bomo
našli v citrusih (limona, pomaranča,grenivka), nekaj pa tudi v
zeleni listnati zelenjavi, kot sta bli-tva in špinača. Brokoli,
cvetača, zelje, čebula, česen vsebujejosnovi, ki varujejo
organizem. Kot antioksidanti pa delujeta tu-
di sadje in zelenja-va temno rdečebarve (vsebujetalikopen).
S sodobnegaprehranskega vi-dika so po-membni tudi na-ravni sadni
so-kovi ali indu-strijsko priprav-ljeni z manj slad-korja. Med
vita-
mini, ki so v sad-ju, je najpo-membnejši vita-min C
(askorbin-ska kislina), zla-sti v citrusih, ja-godah,
ribezu.Spojine, ki vpli-vajo na barvo (an-tocianini) in
okus(tanini) sadja, sopomembni anti-oksidanti, kiznižujejo
raven
holesterola in s temugodno vplivajo na
ožilje.
Med Med in drugi čebelji produkti so sestavni del
uravnotežene
zdrave prehrane, saj poleg sadnega in grozdnega sladkorja
vse-bujejo še številne rudninske snovi in vitamine. Zaradi
visokehranilne vrednosti krepijo or-ganizem, so pa tudi
varovalnoživilo, zato jih uporabljamopri vseh obolenjih za
varova-nje in krepitev organizma, hit-rejše zdravljenje,
preprečeva-nje različnih zapletov medzdravljenjem in njihovega
po-zitivnega vpliva na počutjebolnika. Med pa seveda ne bodeloval
varovalno, če smo najalergični ali preobčutljivi.
Piše Barbara Senekovič, raziskovalka Znanstvenega inštituta za
regionalni razvoj pri Univerzi v Mariboru.
PECIVO K ČAJU
Orehove krogliceSestavine: 200 g moke, žlica pecilnega praška,
100 gsladkorja v prahu, žlička ingverja, 50 g sesekljanih orehovali
mandljev, rumenjak, malo konjaka, celi orehi ali man-dlji za
dekoracijo. Iz sestavin napravimo testo, iz katerega oblikujemo
kroglicein jih položimo na pomaščen ali s papirjem za peko
obloženpekač. Kroglice z dlanjo nekoliko stisnemo in na vsako
po-ložimo luščen oreh ali mandelj. Pri srednji temperaturipečemo 15
do 20 minut.
ZELENA STRAN
Prehranska dopolnila, ki so vedno pri roki Posledica hitrega
vsakodnevnega tempa in pomanjkanjačasa za pripravo kakovostnih
obrokov je v zadnjem obdobjutudi vse opaznejša težnja po uporabi
prehranskih dopolnil.Tako lahko danes na policah trgovin najdemo
velikoraznovrstnih dopolnil v obliki kapsul, tablet, pastil,
kapljicin tinktur.
PRAVILNAPRIPRAVAZELENEGA ČAJA
Vrč za pripravo čaja morabiti iz porcelana, stekla alikeramike
oziroma gline inga uporabljamo samo zata namen. Tudi ga
nesplakujemo z nobenim de-tergentom, ampak samos toplo vodo. Pred
pripra-vo čaja mora biti vrč ogret.Vodo za čaj segrejemo vbakreni
posodi, nikakorne v emajlirani. Uporabi-mo svežo tekočo vodo,torej
ne take, ki je bila žeenkrat prevreta. Ko vodana kratko zavre, jo
preli-jemo čez čaj. Pustimo sta-ti štiri do pet minut. Čimdlje
pustimo čaj stati, tembolj pomirjujoče deluje nanaš organizem.
Naj-pozneje po petih minutahpa moramo čaj odliti in gaprecediti v
ogreto skodeli-co.
Ugotovili so, da zeleni čaj znižuje vrednost ho-lesterola v
telesu in nas tako ščiti pred arte-riosklerozo. Opravili pa so tudi
raziskave drugihzelišč in črnega čaja, vendar so ugotovili, da
jedaleč najboljši zeleni čaj.
ČAJ Z VINSKIM ŽGANJEM
Sestavine: 12 žličk mešanice zelenega čaja, liter vode, 8
limoninihrezin, sladkor. V vsak kozarec nalijemo naprej malo
vinskega žganja in na-to do vrha dolijemo poprej pripravljen čaj.
Limonino rezi-no posujemo z malo sladkorja in položimo v kozarec.
Rezi-no med pitjem zadržimo v ustih in prek nje
popijemotekočino.
Foto: Mo
jca Fran
geš
fi_246_30_31_fit 12/20/05 15:26 Page 2
-
SREDA, 21. DECEMBER 2005 • ŠT. 246OGLASNA PRILOGA: FIT32
Gripa je nedvomno najbolj razširjena virusna bolezen di-hal, ki
prizadene sluznice zgornjega dihalnega trakta, nosu, žre-la in
pljuč. Prenaša se s kapljicami na zelo majhni oddaljenostienega
metra, pa tudi s posušenimi izločki, obleko in celo z ro-kovanjem,
saj lahko virusi dlje časa obstanejo na teh mestih.Bolezen ima
kratko inkubacijsko dobo. Pri odraslih je to tri dosedem dni, pri
otrocih pa se simptomi pojavijo nekoliko pozne-je, največkrat po
dobrem tednu dni.
Klinični znaki in zdravljenje Klinični znaki so zvišana telesna
temperatura, glavobol,
utrujenost, suh kašelj ter bolečine v mišicah in sklepih, la-hko
tudi nahod. Pri nas gripa običajno razsaja od novembrado marca,
vrhunec pa doseže v decembru in februarju. Klasičnogripo povzročajo
ortovirusi, in sicer virusa influence A in B.Pri nas je virus A
pogostejši. Z razvojem imunologije je posta-lo mogoče viruse
tipizirati po njihovih antigenih, ki jih nosi-
jo na površini. Tako smo ugotovili, da se v Sloveniji
srečujemopredvsem z virusi influence A z oznakama H3N2 in H1N1,
kivsebujejo hemaglutinine in nevroamidazo.
Kako gripo zdravimo? Pri bolezni, ki poteka brez kompli-kacij,
zadostujejo počitek, veliko tekočine, najbolje čajev, in
an-tipiretiki, zdravila, ki znižujejo povišano telesno
temperaturo.Pogosto se uporabljajo tudi različne oblike
paracetamola inaspirin, ki pa ni primeren za mlajše od 12 let, saj
lahko povzročihude okvare jeter in možganov, tako imenovani Reyev
sin-drom, ki se lahko konča celo s smrtjo. Poseganje po drugih
zdra-vilih, kot so denimo antibiotiki, je nesmiselno, saj na viruse
ne
učinkujejo, bakterij pa pri nekompliciranih oblikah gripe
ni.
Dve skupini zdravil proti gripi Virusi prisilijo okužene celice
gostitelja, da tvorijo nove vi-
ruse. Za uničenje virusov z zdravili bi zato morali uničiti
tu-di celice gostiteljev. V polpretekli dobi so odkrili
zdraviloamantadin, ki preprečuje vezavo virusov na celico in deluje
pre-
ventivno. Šele zdaj pa imamo na voljo dve skupini zdravilproti
gripi, katerih delovanje je bolj specifično: adamantani(amantadin
in rimantadin), ki delujejo proti virusu influencetipa A, ter
zaviralci nevroamidaze (oseltamivir in zanamivir),ki delujejo proti
virusoma A in B. Bolnik jih mora zaužiti do48 ur po izbruhu
bolezenskih znamenj in jih nato jemati petdni zapored. Zdravila
omilijo simptome in učinkovito pre-prečijo komplikacije, ki so pri
gripi pogoste: manj je vnetijsrednjega ušesa, vnetij spodnjih dihal
in pljučnic, manj drugihkomplikacij in manj hospitalizacij. Letos
tako razvpit tamiflu
je oseltamivir in učinkuje proti virusoma gripe A in B, ne
paproti drugim respiratornim in/ali mutiranim oblikam viru-sov.
Učinkovita rešitev - cepljenje proti gripi
Najučinkovitejša oblika preprečevanja gripe je cepljenje
zoslabljenim virusom. Cepiti bi se morali predvsem ljudje,
sta-rejši od 65 let, bolniki s kroničnimi boleznimi ledvic, jeter,
kr-vi, astmatiki, srčni in sladkorni bolniki, ženske, ki bi
utegnilebiti v času epidemije noseče, zdravstveno osebje in tisti,
ki ima-jo po službenih dolžnostih stike s številnimi ljudmi. Prav
takona tem spisku ne bi smeli manjkali bolniki, ki jemljejo
imuno-supresijska zdravila in citostatike, bolniki po
transplantacijahorganov, okuženi s HIV ali bolniki z aidsom.
Stranskih učinkov po cepljenju je malo (do enega odstot-ka), če
upoštevamo vse kontraindikacije. Neželeni učinki sodenimo vročina,
mišični krči, boleče mesto injiciranja in aler-gije. Redko se
pojavijo znaki gripe ali imunskih obolenj, medkatere sodi tudi
sindrom Guillain-Barre.
Cepljenje proti gripi je edini način učinkovite zaščite in stem
preprečevanja epidemij in kasnejših komplikacij. Obo-levnost in
smrtnost se bistveno zmanjšata. Pri pravilnih indi-kacijah je
cepljenje povsem varno. Ne smemo pa pozabiti, datraja tvorba
protiteles vsaj 12 dni, tako da v tem času še nismovarni pred
virusno infekcijo. Protivirusna zdravila, ki se dobi-jo na trgu, pa
so primerna le za tiste, ki se morajo zaradi ob-veznosti neobhodno
napotiti na epidemično območje.
KKoorroonnaa vviirruussii iinn ssaarrssKorona virusi so patogeni
za vretenčarje, sesalce in ptiče.
Izolirali so jih pri piščancih že davnega leta 1937. Doslej je
zna-nih kar 15 vrst virusa tedružine, ki ne okužijo sa-mo človeka,
temveč tudiživino, prašiče, glodalce,mačke, pse in ptiče, pred-vsem
so patogeni zapiščance. Pri človeku pov-zročajo okužbe dihal,
vk-ljučno s hudim akutnimrespiratornim sindromom(SARS - Severe
AcuteRespiratory Syndrome),
LCP slo (finance) 136x198mm OGLAS 12/16/05 15:34:42
Okužbe dihal na pohodu V čem so si podobni influenca, gripa,
sars in ptičja gripa Pozne jesenske, zimske in zgodnje pomladanske
mesece zaznamujejo prehladi, neredko tudi respiratorne virusne
infekcije. Vtem obdobju se lahko pojavijo epidemije gripe, ko zboli
večje število ljudi na širšem geografskem območju. Zaradi tega so
pogostejšekomplikacije, ki se lahko pri kroničnih bolnikih,
astmatikih, srčnih bolnikih, starejših in pri majhnih otrocih
končajo najboljtragično, s smrtjo. Za kaj pravzaprav gre?
V letih 1918 in 1919 je po Evropi razsajala pandemija in-fluence
A z genotipom H1N1, tako imenovana španska gri-pa. Umrlo je kar 50
milijonov ljudi. Kasnejše hujše pan-demije so bile leta 1957
azijska in leta 1968 hongkonška. Smr-tnost pri epidemijah in
pandemijah gripe je zelo visoka, kar70- do 80-odstotna. Zadnja
epidemija, ko je obolelo kar 27tisoč ljudi, je bila leta 2002 na
Madagaskarju, kjer je za gripoumrlo 800 ljudi.
Cepljenje proti gripi je kontraindicirano pri alergičnih na
jajč-ne beljakovine in tisti, ki so po cepljenju za gripo zboleli
zapoliradikulitisom oziroma sindromom Guillain-Barrť. Pravtako ne
smemo cepiti otrok, mlajših od šest mesecev, innosečnic.
Virus
Odgovor na vprašanje, zakaj zbolimo zagripo ali prehladom, je
preprost - ljudjezbolimo, ker imunski sistem, ki je odgo-voren za
zaščito našega organizma, ne delu-je dovolj učinkovito. Takrat se
telo nisposobno upirati mikrobom. Naš imunskisistem deluje zelo
inteligentno: zazna inizsledi "sovražnika", nato ga onemogoči
inodstrani iz telesa. Nezdrava prehrana,telesna neaktivnost,
stresno življenje,zvečana koncentracija bolezenskihpovzročiteljev v
okolju in kajenje pa imun-ski sistem oslabijo.
Učinkovito proti prehladu in gripi
Kadar opazite prve znake bolezni, kotso kihanje, glavobol,
oslabelost in srbenjev grlu, vam priporočamo, da začnete je-mati
zdravili lekadol plus C in immunal. Zimmunalom si boste zvečali
obrambnosposobnost organizma in lahko preprečilirazvoj bolezni, z
lekadolom plus C pa bostelajšali bolečine.
Obe zdravili vam priporočamo tuditakrat, ko se je bolezen že
razvila.
Zakaj vam priporočamo immunal?
Immunal vam priporočamo, ker delu-je na vzroke, hkrati pa lajša
tudi simptomeprehlada in gripe. Pomaga krepiti imunski
sistem našega organizma. Svojega farma-cevta vprašajte za
tablete ali kapljice im-munal.
Kapljice priporočamo odraslim inotrokom, starejšim od šest
let.
Tablete priporočamo odraslim inotrokom že od četrtega leta
dalje.
Zakaj vam priporočamo lekadol plus C?
Lekadol plus C varno in učinkovitolajša bolečine, kot so
glavobol, bolečine vmišicah in sklepih, bolečine v grlu, in
znižujezvišano telesno temperaturo. Zdravilo je vobliki zrnc za
pripravo toplega napitka. Taoblika je zelo priporočljiva pri gripi
inprehladu, saj potrebuje telo med boleznijovečje količine
tekočine. Vitamin C (v enivrečki ga je kar 300 miligramov, kar je
naj-večji odmerek med prehladnimi analgetikina našem trgu) deluje
antioksidacijsko in po-maga imunskemu sistemu v boju z
virusi.Lekadol plus C vsebuje paracetamol, zato jeprimeren za
lajšanje težav pri gripi inprehladu tudi za ljudi z občutljivim
želod-cem, za bolnike, ki jemljejo zdravila zazniževanje krvnega
tlaka, za sladkorne bol-nike in tiste, ki jemljejo tablete za
zniževan-je vrednosti maščob v krvi. Zdravilo se smevzeti tudi na
prazen želodec.
Lekadol plus C priporočamo odraslimin otrokom, starejšim od 12
let.
Ko na vratatrkata prehladin gripa Vsak dan smo v stiku z množico
bakterij in virusov, ki živijo v našem okolju. Neka-terim uspe
prodreti v naše telo in lahko povzročijo bolezen. Vsi smo
napadalcemenako izpostavljeni, vendar nekateri ljudje zbolijo
pogosto, drugi pa ostanejozdravi. Se kdaj vprašate, zakaj?
fi_246_32_33_fit 12/20/05 15:28 Page 1
-
OGLASNA PRILOGA: FITSREDA, 21. DECEMBER 2005 • ŠT. 246 33
okužbe prebavil (najpogostejepri dojenčkih, mlajših od letadni)
in redko nevrološke težave.
Razširjajo se kapljično, de-nimo s kihanjem, po oralno fe-kalno
poti in z mehaničnim pre-nosom. Poleg dihal lahko priza-denejo tudi
celice ledvic, srca,oči in krvnih makrofagov.Običajno viroza mine
sama od
sebe, kot prehlad ali kot težave s prebavili. Ker so korona
vi-rusi razširjeni po vsem svetu, so okužbe z njimi strogo
sezon-ske in najpogostejše pri otrocih pozimi. Pri sarsu pa gre za
težkookužbo spodnjih dihal. Sars je pravzaprav oblika
virusnepljučnice, ki redkeje prizadene odrasle. Zaradi številnih
anti-genskih različic je za zdaj cepljenje neučinkovito. Korona
vi-rusi okvarijo tudi limfatično tkivo in jetra.
Bolezenska znamenja pri okužbi s korona virusi se kažejokot
gripa: dobimo vročino, bolijo nas kosti in mišice. Izgubaapetita,
driska, bruhanje in bolečine v trebuhu se pojavijoredkeje.
Inkubacija je kratka, le šest do pet dni. Smrtnost je priljudeh,
mlajših od 60 let, 13-odstotna, pri starejših pa
43,3-od-stotna.
Pri sesalcih so virus prvič izolirali iz cibetovk (Paguma
lar-vata), mačkam podobnih sesalcev v kitajskem Kvangdongu, kjerje
bila tudi prva epidemija sarsa, ko je leta 2003 zbolelo 300ljudi,
najmanj pet pa jih je umrlo. Na žalost učinkovitegaorožja proti
sarsu nimamo, zato so ključni higienski ukrepi. Bol-nike je treba
izolirati, se izogibati množicam, redno umivati ro-ke, se
preoblačiti, kot pomožno zdravljenje pa piti obilo te-kočine,
jemati anipiretike in počivati.
Naslednja epi(pan)demija - ptičje gripe?Ptičja gripa je
nalezljiva virusna bolezen ptic, ki so jo pr-
vič odkrili v Italiji pred več kot 100 leti, povzročajo pa jo
pod-tipi virusa influence A, in sicer H5N1. Prvič so ga izolirali
vHong Kongu leta 1997, od takrat pa se je razširil v več kot
120držav vzhodne Azije in vzhodne Evrope. Število ptic, ki so
za-radi gripe poginile ali pa so jih pobili, da bi preprečili
širjenjebolezni, je že preseglo 120 milijonov.
Virus H5N1 je znan kot povzročitelj ptičje gripe, ki običaj-no
ne prizadene človeka, lahko pa mutira. Takrat bi postal re-
sna grožnja, saj bi lahko povzročil pandemije gripe med ljud-mi.
Nevarnejša oblika je virus H7N7, ki so ga leta 1997 odkri-li v
perutninski farmi na Nizozemskem.
K preprečevanju širjenja bolezni lahko krepko pripomore-mo sami.
Bolnike moramo natančno izprašati, ali morda nisobili v krajih,
kjer je razsajala epidemija virusne ptičje gripe. Bol-nika moramo
izolirati, zdravimo pa simptomatsko, z obilo na-pitkov, počivanjem
in antivirusni-mi zdravili, ki jih ima-
mo na voljo. Ker je
ptičja gripa,če bi virus mu-tiral in se pre-nesel na člove-ka,
veliko bolj
nalezljiva od sarsa, sopotrebni še strožji ukre-
pi, kot jih poznamo priepidemiji običajne gripe in
pri sarsu.
Piše mag. Ladko Korošec,dr. med.spec. farmakolog
Virus se prenaša predvsem po oralno fekalni poti z
izločkiokuženih ptic. Bolezen je med divjimi pticami bolj
spo-radična, če pa zaide na farme, sta obolevnost in smrtnost
pe-rutnine izjemno visoki. S tem virusom se lahko okužijo tu-di
prašiči in konji. Pri človeku so doslej odkrili le nekaj red-kih
primerov. Bolezenski znaki so povišana telesna temper-atura (nad 39
stopinjami Celzija), kašelj, vneto grlo, bolečinev mišicah, vnetje
oči, težko dihanje in pljučnica. Inkubaci-jska doba je nekolika
daljša kot pri klasični gripi in trajaokrog deset dni.
Vsekakor strah pred pandemijo ptičje gripe ni primeren.Smiselno
pa je, da smo seznanjeni s priporočili zdravstvenihorganov in da
(že zdaj) upoštevamo vse higienske preventivneukrepe. Cepljenje
proti običajni gripi ne učinkuje zoperptičjo gripo ali sars, vendar
prepreči, da nam bi padlaodpornost že zaradi običajne virusne
okužbe. Naštete riz-ične skupine se vsekakor morajo cepiti. Zdravil
ni primernojemati, saj so ena zgolj preventivna, za druga pa ni
po-datkov, ali in koliko bi bila učinkovita zoper virus H5N1
aliH7N7. Zato so nakupi zdravil na zalogo povsem
nesmiselni.Potrebovali jih bodo le tisti, ki bodo morali po
službenidolžnosti bivati na okuženih območjih, in medicinski
delav-ci, ki bodo skrbeli za bolnike. Pri preostalih pa bo že
umivanjerok, izogibanje gneči in kašljanju ter kihanju neposredno
vobraz povsem zadostovalo.
Letos tako razvpit tami-flu je oseltamivir. Učinku-je proti
virusoma gripe A inB, ne pa proti drugim respirator-nim in/ali
mutiranim oblikam virusov.
Sars
Slovenska podružnica farmacevtske družbeSchering AG je novembra
organizirala simpo-zij za ginekologe, kjer je predstavila svoje
novozdravilo za ženske v menopavzi. Te bodo lahkoodslej svoje
težave učinkovito zmanjšale s po-močjo hormonskega nadomestnega
zdravila zanepretrgano uporabo, ki vsebuje novi
hormondrospirenon.
To je prvo registrirano zdravilo za hor-monsko nadomestno
zdravljenje zdrospirenonom, ki izboljšuje kakovost življen-ja
ženske v menopavzi. Za to obdobje so nam-reč značilne spremembe, ki
so posledicazmanjšanega tvorjenja ženskih spolnih hor-monov v
telesu estrogena in progesterona.Zdravilo z majhnim odmerkom
hormonovučinkovito lajša klimakterijske težave, kot sovročinski
valovi, znojenje, razbijanje srca, ne-spečnost, glavobol, pešanje
spomina inzmanjšana sposobnost koncentracije, čezmernautrujenost in
spremenljivost razpoloženja.Hkrati preprečuje povečanje telesne
teže zara-di zastajanja tekočine, ki jo lahko povzroča es-trogen,
pa tudi pomenopavzno osteoporozo.
Telo odrasle ženske je navajeno nadoločeno raven spolnih
hormonov, ki jih izloča-ta jajčnika. Ko se začne njihova raven
zniževati,se lahko pojavijo težave. Približno tretjina žen-sk nima
skoraj nobenih težav, druga tretjinadoživlja blage ali zmerne
težave, pri tretjini pa
so težave lahko zelo hude. Najboljši način za nji-hovo
premostitev je zdravljenje z novim zdra-vilom, ki ga zdravi ženski
predpiše zdravnik.Ginekolog mora namreč ob pregledu ocenitikoristi
in morebitna tveganja uporabe hor-monskega nadomestnega
zdravljenja, to pa storina podlagi preverjanja zdravstvenega
stanja,življenjskega sloga, starosti in bolezni ženske tu-di v
preteklosti.
Novo zdravilo bo v menopavzi, ko je potreb-
nih veliko sprememb življenjskega sloga,mnogim ženskam pomagal
ohraniti kakovostživljenja. Z napredkom medicine in higiene seje
pričakovana življenjska doba žensk namrečzelo podaljšala, saj danes
že dve tretjini ženskdoživi 80 let in več, kar pomeni, da ima
sodob-na ženska v menopavzi pred seboj še celo tretji-no življenja.
Naj bo to odslej začetek novega ob-dobja, ki bo za žensko in njeno
okolico enakozanimivo in dejavno kot vsako drugo.
NA SLOVENSKI TRG PRIHAJA NOVO UČINKOVITO ZDRAVILO ZA ŽŽENSKE V
KLIMAKTERIJU
Predstavitev novega hormonskega zdravila za ženske na tiskovni
konferenci v Ljubljani - organizatorji farmacevtskedružbe Schering
AG: vodja poslovne enote ginekologije Andreja Smolnikar Prah, mag.
pharm., produktna vod-ja mag. Jana Mrak, dr. med., in prof. dr.
Marjetka Uršič Vrščaj, specialistka ginekologije in
porodništva.
fi_246_32_33_fit 12/20/05 15:31 Page 2
-
SREDA, 21. DECEMBER 2005 • ŠT. 246OGLASNA PRILOGA: FIT34
Motnja erekcije je bila doslej tema, o kateri so zdravni-ki zelo
malo govorili z bolniki. O tem se je z zdravnikompogovarjalo le
deset odstotkov bolnikov. Glavni vzrok zato je bila slaba
terapevtska učinkovitost doslej poznanihzdravil. Danes pa je
zdravljenje erekcijskih motenj zelohitro in lahko dostopno, saj je
v domeni družinskegazdravnika.
Diagnoza se lahko postavi zgolj na podlagi pogovoraz bolnikom in
skorajda rutinskega pregleda pri družinskemzdravniku.
Del anamneze so tudi diferencialna diagnostičnavprašanja o
psihogenih vzrokih za težave z erekcijo. Pri pre-gledu zdravnik
moškega povpraša naslednje:• ali ima nočne erekcije, • se zbuja z
erekcijo,• ima erekcijo pri samozadovoljevanju.
Pozitivni odgovori na ta vprašanja kažejo na psihogenevzroke
težav z erekcijo.
Dejavniki tveganja Na prezgodnji pojav težav z erekcijo pomembno
vplivajo
tudi dejavniki tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. Kerod
leta 2002 vsi osebni zdravniki v Sloveniji preventivno
pre-gledujejo svoje varovance, je tak pregled tudi primerentrenutek
za seznanjanje s težavami z erekcijo.
Zdravnik najprej poišče morebitne odstranljive vzroke(zdravila,
razvade, anatomske spremembe) in izključi psi-hogene vzroke za
teževe z erekcijo. Oralna terapija ob neka-terih boleznih ni
dovoljena, zato jo mora obvezno predpisatizdravnik. V Sloveniji so
zdravniki družinske medicine zapredpisavanje take terapije dobro
usposobljeni. Na voljoimamo tri zdravila, saj sta se v novejšem
času pojavila še var-
denafil in tadalafil. Od vseh treh najhitreje učinkuje
varde-nafil (levitra). Raziskave so pokazale, da je prav hitro
učinkov-naje zdravila vardenafil (levitra), ki pri nekaterih
moškihučinkuje že v 10 minutah, za moške in njihove partnerke ze-lo
pomembno, celo pomembnejše od trajanja delovanja.Zaradi hitrega
delovanja, dobrega terapevtskega učinka in ma-lo stranskih posledic
je zdravilo vardenafil (levitra) zelouporabno.
Napotitev k urologu je potrebna le, če gre za hujševaskularne
motnje (operativni poseg), ali pa pri zelomladih osebah z impotenco
(kandidatih za penilno pro-tezo), oziroma če se bolnik ne odziva na
oralno terapi-jo.
“Kdaj?”
“Zdaj.”
Baye
r Pha
rma d
.o.o.,
Celo
vøka
135,
1000
Ljub
ljana
, www
.baye
r-pha
rma.s
i
JA, øe vedno sva spolno aktivna. In to TAKOJ, ko si zaæeliva.Za
najhitrejøo reøitev TEÆAV Z EREKCIJO vpraøajte zdravnika.
www.erekcija.si
Bolnik z erekcijski-mi težavami indružinski zdravnik Danes je
zdravljenje erekcijskih motenj zelo hitro in lahkodostopno, saj je
v domeni družinskega zdravnika
Motnja erekcije ali erektilna disfunkcija (ED)
pomeninesposobnost doseganja ali vzdrževanja zadostne erek-cije za
normalen spolni odnos. Dokazana je povezanostmed pogostostjo motnje
erekcije in bolnikovo starostjo,vendar ta motnja ni neposredna
posledica starosti,temveč spremljajočih bolezni, zdravil ...
TEŽAVE Z EREKCIJO SE NAJPOGOSTEJE POJAVLJAJO PRI BOLNIKIH:
•ki imajo kronično bolezen (bolezni srca, sladkorna
bolezen,multipla skleroza, ledvična odpoved, bolezni jeter,
kroničnebolezni pljuč, depresija ...),
• po kirurškem posegu (poškodbi) na glavi ali
hrbtenjači,odstranitvi prostate,
• s tveganim življenjskim slogom (alkoholizem, kajenje, droge),•
ki se zdravijo z določenimi zdravili (zniževanje povišanega
krvnega tlaka, zniževanje vrednosti holesterola, zmanjševan-je
povečane prostate, psihotropna zdravila),
• z anatomskimi spremembami (ozka kožica prepucija - fi-moza,
kratek frenulum in ukrivljenost spolnega uda, ki jelahko prirojena
ali pridobljena).
fi_246_34_35_fit 12/20/05 15:32 Page 1
-
OGLASNA PRILOGA: FITSREDA, 21. DECEMBER 2005 • ŠT. 246 35
NASILJE V DRUŽINI - ZGODBE, KI JIH NE BI SMELO BITI
Vlasta Nussdorfer - ženska, ki ji ni vseeno
Njena knjiga Naše deklice z vžigalicami je, kot v uvo-du povzame
Manca Košir, dragocena misija, ki nas pope-lje skozi številne
zamolčane zgodbe in nam odkriva tanči-co neslutenega trpljenja
številnih žensk in otrok ter neiz-prosno prekinja molk, ki ga ne bi
smelo biti. Zgodbe, kirežejo, trgajo, bolijo. Zgodbe, ki te vržejo
iz tira, ti vzbu-dijo željo, da bi storilce poiskal sam, jim sodil
sam. A kaj,ko so tudi sami žrtve. Začaran krog, kjer trpijo in so
žrtvevsi udeleženi.
Malce posebna tožilkaTakole pravi o sebi: "Sem tožilka, ampak
malce poseb-
na. Tožilca vedno vidiš kot strogega, ostrega človeka, ki
pre-ganja storilce kaznivih dejanj, kot človeka, ki ga
pravzapravnerad srečaš. Vseskozi sem v svojem tožilskem delu
žele-la poudariti, da je tožilec pravzaprav tisti, ki lahko
storiveliko pozitivnega v kazenskem postopku. Oddelek
zamladoletniško, družinsko in spolno kriminaliteto je odde-
lek, na katerem delaš z ljudmi. Tu preprosto ne moreš bi-ti
uradnik. Papir namreč vse pre-nese. Tu pa je zgodba povsem
dru-gačna. Lahko nekoga obtožiš inte ne zanima žrtev.
Enostavnoizpelješ postopek pred so-diščem, počakaš na
obsodilnosodbo in greš. Pa vendaruspeh ni v tem, da je
storileckaznovan, ti pa mirno od-korakaš dalje. Mene so za-čele
zanimati usode tehljudi - žrtev, žensk, otrok,nemalokrat čisto
majh-nih. Večkrat sem si žele-la, da končana razpra-va ne bi
pomenila kon-ca v smislu, storilecje obsojen, zdaj panas več nič ne
zani-ma. Zato sem za-čela v odnosu dožrtev kaznivih de-janj
delovati po-vezovalno, jimsvetovala, da seobrnejo nacenter za
so-cialno delo,n e v l a d n eu s t a n o v e ,
poiščejo pomoč in podobno. Pri tem se ugotovila, da soljudje v
hudih stiskah. Ko žrtev prijavi storilca, sprva mi-sli, da se je
vsega rešila. Resnica pa je povsem drugačna.
Travme se namreč nadaljujejo. Tudi izrečena sodba neglede na to,
da je obsodilna, žrtvi ne pomaga veliko. Živ-ljenje gre naprej in
živeti je treba dalje ne glede na travme
in občutke, ki ti jih je dejanje zapusti-lo. To pa je zelo
težko. Zato sose mi te žrtve zasmilile. Ugoto-vila sem, da
potrebujejo pomoč,da jih je treba spremljati, da jimje treba
pokazati pot, da se od-
prejo, jim olajšati postopek, inkar je najpomembneje, da jih
nesmeš zapustiti niti potem, ko jepostopek končan. Ker kot
tožilectega ne moreš narediti sam, saj si
udeležen le v neki fazi, sem začelazdruževati organizacije,
sodelova-ti s centri za socialno delo, se skrat-
ka trudila, da bi naredila več, kot jenujno potrebno. To službo
sem ve-dno jemala kot neko poslanstvo.Najbrž sem res drugačna."
V sodne dvorane vnesla nov pristop k tožilskim govorom
Ni pomembno, kaj si, zdravnik,prodajalec, smetar ... V prav
vsakempoklicu lahko narediš več, kot je nujnopotrebno. Žalostno je,
da veliko ljudihodi v službo zgolj zaradi nuje in komaj
čaka, da se vrne domov. Neka resnicaje prav gotovo tudi v tem
dejstvu, saj vsipotrebujemo denar za preživetje. A čeimaš to srečo,
da lahko delaš tisto, kar rad
počneš, potem lahko narediš še precejveč. So poklici, kjer lahko
narediš veliko
dobrega. Kot zdravnik, denimo, si lahkosvetla luč mnogim ljudem,
morda lahko stavek več, ki gapoveš, nekoga opogumi in reši.
Pravi, da se nikoli ni držala ustaljenih stereotipov na-govora,
razpravna dvorana ji je vedno pomenila oder, nakaterem je več kot
25 let uspešno razkrivala vso kruto re-
alnost dogodkov, ki so sestavljali storjeno kaznivo
dejanje.Njeno kariero je zaznamovalo veliko hudih procesov,
medkaterimi so bili čustveno obarvani zlasti tisti, kjer so
bili
udeleženi otroci, veliko je bilo tajnih obravnav v zvezi
sspolnimi zlorabami in prav gotovo je na sodišča vnesla pre-cej
drugačen način nastopanja tožilca. Žrtvam je vedno po-magala tudi
po končanem postopku, jih spremljala, spod-bujala.
Od ustanovitve društva do izdaje knjige Njeno novo delovno mesto
na pritožbenem oddelku
vrhovnega državnega tožilstva ne bo tako razburljivo,prav gotovo
pa pomeni nadaljevanje njenega dosedanjegadela. Pravi, da sodnih
dvoran ne bo preveč pogrešala, sajje v prehodnem obdobju, ko je
pred dvema letoma posta-la višja tožilka, opravljala delo vodje
oddelka na okrožnemtožilstvu in se tako že pred časom nekako
poslovila od raz-pravnih dvoran. Njena nova funkcija pa je nikakor
ne boločila od njenega prvobitnega poslanstva - pomagati žrtvam
kaznivih dejanj, saj je med tem časom tudi ustanoviladruštvo
Beli obroč. Kot predsednica društva tožilcev, ki muje predsedovala
šest let, je dala pobudo, da bi po vzoru dru-gih držav, predvsem
Avstrije, tudi pri nas ustanovilidruštvo, ki povezuje organizacije
in ljudi, ki pomagajožrtvam kaznivih dejanj.
"Društvo sodeluje z mnogimi nevladnimi organizaci-jami.
Ustanovljeno je bilo na Pravni fakulteti v Ljubljani,deluje na Mali
ulici 8 in prav vsak človek dobrega srca involje je dobrodošel, saj
je dela na tem področju ogromno."Kot pravi Nussdorferjeva, društvo
ni konkurenca drugimnevladnim organizacijam. Ko se je ukvarjala z
mislijo, ka-ko tudi finančno pomagati žrtvam kaznivih dejanj, se ji
jeporodila ideja, da napiše knjigo s pomenljivim naslovomNaše
deklice z vžigalicami, izkupiček od prodaje pa namenilepši
prihodnosti žrtev teh dejanj.
Pogovarjala se je Bojana K. Škodič.
Ženska, mati, žena, tožilka, predvsem pa človek z
velikozačetnico. Ko se srečaš z njo, to preprosto začutiš. So
stva-ri, občutki, intuicija, ki te ne pustijo na cedilu. Tudi če
nebi spregovorila niti besedice, bi vedela, da je tako. Okoli
njevibrira energija, enostavna, čista in pozitivna, da jo sko-raj
lahko vidiš. Takšna je ona - Vlasta Nussdorfer.
Ni pomembno, kaj si, zdravnik, prodajalec, smetar... V prav
vsakem poklicu lahko narediš več, kot jenujno potrebno. Če imaš to
srečo, da lahko delaš ti-sto, kar rad počneš, potem lahko narediš
še precejveč.
"To službo sem vedno jemala kot neko poslanstvo.Najbrž sem res
drugačna," pravi Nussdorferjeva.
"Vsak mladoletnik, ki se znajde v kazenskem postopku,ima za
seboj svojo zgodbo, ki ga je pripeljala do takšne-ga ravnanja. Za
vsakim kaznivim dejanjem se skriva ne-ka travma. Seveda je lahko
nekdo tudi rojen kot tako ime-novani Lombrosov tip, vendar mislim,
da je takšnih ze-lo malo. Veliko večino storilcev pa je zaznamovalo
življe-nje, okolje, v katerem so se znašli. V velikem številu
pri-merov sem namreč ugotovila, da gre za družinski misel-ni
vzorec," razlaga Nussdorferjeva.
Nikoli se ni držala ustaljenih stereotipov nagovora, razpravna
dvorana ji je vedno pomenila oder, na katerem je večkot 25 let
uspešno razkrivala vso kruto realnost dogodkov, ki so sestavljali
storjeno kaznivo dejanje. Njeno karieroje zaznamovalo veliko hudih
procesov, med katerimi so bili čustveno obarvani zlasti tisti, kjer
so bili udeleženi otro-ci, veliko je bilo tajnih obravnav v zvezi s
spolnimi zlorabami in prav gotovo je na sodišča vnesla precej
drugačen načinnastopanja tožilca. Žrtvam je vedno pomagala tudi po
končanem postopku, jih spremljala in spodbujala.
"Ko žrtev prijavi storilca, sprva misli, da se je vsega rešila.
Resnica pa je povsem drugačna. Travma se nmreč nadaljujejo."
V knjigi avtorica predstav-lja 12 zgodb žrtev spolnega,
fizičnegain psihičnega nasilja. Številka 12 se nanaša na 12
me-secev v letu in 12 številk na številčnici, kar simbolično govori
o tem, da senasilje dogaja vsak dan vse ure dneva in noči.
Foto
: Boj
ana
K. Š
kodi
č
fi_246_34_35_fit 12/20/05 15:32 Page 2
-
SREDA, 21. DECEMBER 2005 • ŠT. 246OGLASNA PRILOGA: FIT36
ZZaa kkaatteerriimmii bboolleeččiinnaammii
nnaajjppooggoosstteejjee ttoožžiijjoo lljjuuddjjee,, kkii
pprriihhaa--jjaajjoo vv vvaaššoo oorrddiinnaacciijjoo??
Najpogostejše so nedvomno bolečine v križu in vratni hrb-tenici,
vendar lahko rečem, da so še vedno pogostejše tiste v križukot v
vratni hrbtenici. Pravijo namreč, da so bolečine v križu da-vek na
pokončno držo človeka. Štirinožni sesalci imajo le red-ko bolečine
v križu, izjema so psi in nekatere degenerativne vr-ste sesalcev,
medtem ko drugi vretenčarji te težave večinoma nepoznajo.
KKaajj nnaajjppooggoosstteejjee
ddiiaaggnnoossttiicciirraattee??Bolečino v križu zdravniki splošno
imenujemo lumbalgija,
kadar pa je ta bolečina združena z bolečino v nogi, potem ji
reče-mo lumbo ishialgija, za katero je značilno sevanje bolečine iz
križav nogo prek živca nervus ishiadikus. Najpogostejša
bolečinapredvsem pri mlajših ljudeh, denimo menedžerjih, pa je
bo-lečina v križu med medenico in hrbtenico v tako
imenovanemsakroiliakalnem sklepu. Ta ima pri ženskah funkcijo, da
se priporodu razklene, pri moških pa pravijo, da je njegova
edinafunkcija ta, da boli. In to dejansko opažamo zlasti pri
mlajšihmenedžerjih. Bolečina je namreč pogosto lokalizirana v
omenje-ni sakroiliakalni sklep. Prav gotovo k temu pripomoreta tudi
pre-komerno sedenje na nepravilno oblikovanih stolih in
pomanj-kanje gibanja. Najboljša preventiva zoper bolečine v križu
je gi-
banje, gibanje in spet gibanje. Človeško telo je namreč
zgrajenotako, da se mora gibati in ne počivati.
PPrreevveečč sseeddeennjjaa jjee ppooggoossttoo kkrriivvoo zzaa
šštteevviillnnee tteeggoobbee vv kkrriižžuu
iinnhhrrbbtteenniiccii.. KKaajj ssttoorriittii,, kkaaddaarr jjee
nnaaššee ddeelloo ttaakkššnnoo,, ddaa zzaahhtteevvaa vvee--lliikkoo
sseeddeennjjaa zzaa rraaččuunnaallnniikkoomm??
Ljudje, ki pri svojem delu sedijo, bi morali več pozornosti
na-menjati izbiri stola. Ta naj bo pravilno oblikovan, takšen, da
hrb-tenični muskulaturi ne dovoli, da se poleni. Pomembno je
na-mreč, da so mišice nenehno v gibanju, saj to preprečuje
nepra-vilne obremenitve na medvretenčnih ploščicah.
DDeeggeenneerraattiivvnnee sspprreemmeemmbbee nnaa
mmeeddvvrreetteennččnniihh ppllooššččiiccaahh aalliittaakkoo
iimmeennoovvaannaa hheerrnniijjaa ddiisskkuussaa jjee nneekkaajj,,
kkaarr jjee vv ddaannaaššnnjjeemm ččaa--ssuu žžee kkaarr
nneekkaakkoo uuddoommaaččeennoo vv uuššeessiihh lljjuuddii.. KKaajj
jjee pprraavvzzaapprraavvttoo??
Če povem na grobo, hrbtenica sestoji iz teles vretenca,obroča
vretenca ter trnastih in stranskih nastavkov. Vmes med
dvema telesoma vretenca je medvretenčna ploščica, ki ima
trdobroč, znotraj njega pa mehkejšo zdrizasto strukturo, imenova-no
jedro. Iz neznanih razlogov obroč začne popuščati in jedro,ki je
pod pritiskom, pritisne na raztrganino obroča, kar čutimokot
bolečino v križu, saj takrat nastane tako imeno-vani krč
muskulature. Če se raztrganina širi naprej,se jedro, ki je pod
pritiskom, izbuhne in lahko priti-ska na živčno korenino, ki
sestavlja živec nervusishialgikus, zaradi česar se pojavlja
bolečina vzdolžnoge, kar imenujemo ishialgija. Izbuh
medvretenčneploščice je tako verjetno najpomembnejši vzrok bo-lečin
vzdolž noge.
SSttaarroosstt pprrii tteemm nnaajjvveerrjjeettnneejjee nnii
ppoommeemmbbnnaa??Degeneracija medvretenčnih ploščic (hernija
di-
ski) danes ni redka. Velikokrat je potrebna operaci-ja. Iz svoje
prakse se spomnim primera, ko smo za-radi teh težav operirali
11-letno deklico, pri 18 ali 19letih pa to ni več nobena redkost.
Danes ima pri 30letih degeneracijo diskusa pravzaprav že vsak
človekbrez izjeme, le da nekaterim povzroča bolečine, neka-terim
pač ne. Z leti te bolečine izzvenijo, tako daimajo ljudje nad 60
let teh težav bistveno manj, sajhrbtenica ni več tako gibljiva.
OObbssttaajjaa kkaakkššnnaa ppoovveezzaavvaa mmeedd
bboolleeččiinnaammii vv hhrrbb--tteenniiccii iinn
ssttrreessoomm??
Hrbtenica je še vedno zelo neraziskana. Kateridejavniki vplivajo
na bolečine v hrbtenici, je težkoopredeliti. Nedvomno nanje vpliva
tudi stres, saj sezaradi njega mišice ne sprostijo enakomerno in to
la-hko povzroča še dodatne bolečine in seveda vpliva
na spremembe v medvretenčnih ploščicah, ki so najpogosteje
vz-rok za bolečino.
ČČeemmuu ššee llaahhkkoo pprriippiiššeemmoo bboolleeččiinnee vv
hhrrbbtteenniiccii??Kar pri tretjini primerov vseh bolečin v križu
ne poznamo
pravega vzroka. V zadnjem času se je v svetu razširila tako
ime-novana fibromialgija. To je obolenje, za katerega so značilni
ju-tranja okorelost, slabo počutje, utrujenost in bolečine.
Pravegavzroka zanj še ne poznamo, verjamem pa, da obstaja. Velika
veči-na zdravnikov sicer misli, da vzrok za to obolenje ni in da
gre zgoljza psihični proces. Vendar pa čedalje več ljudi v svetu, v
Ameri-ki kar 20 milijonov, v Nemčiji denimo okoli milijon šesto
tisoč,pri nas nekje med 30 in 40 tisoč ljudi, trpi za tem
obolenjem.
KKaajj ppaa lleežžiiššččee?? VVeemmoo,, ddaa ččlloovveekk kkaarr
ttrreettjjiinnoo ssvvoojjeeggaa žžiivvlljjee--nnjjaa pprreessppii..
VV ppoosstteelljjii ssee rrooddiimmoo,, uummrreemmoo,, vv nnjjeejj
ssee lljjuubbiimmoo,,ppooččiivvaammoo,, ookkrreevvaammoo iinn
lleennaarriimmoo.. KKaakkoo ppoommeemmbbnnoo vvllooggoo iimmaazzaa
hhrrbbtteenniiccoo??
Ležišče je nedvomno dejavnik, ki ima pomembno vlogopri zdravju
naše hrbtenice. Ni vseeno, na kakšnem ležišču spi-mo, še zlasti, če
so se težave že pojavile. Nekdaj močno razširje-no mnenje, da mora
biti postelja trda, je bilo smiselno le v pre-teklosti, ko so
poznali le vzmetnice in žimnice. Marsikdo se šedanes spominja
nasvetov naših babic in dedkov, da zoper bolečinev hrbtenici pomaga
ležanje na deski. Ta ideja je zagotovo prežive-ta. Nasprotno se
čedalje bolj uveljavlja mnenje, da je idealno
ležišče takšno, ki se prilagaja našemu telesu in ga
enakomernopodpira v vseh točkah. Preiskave pritiska v diskusu
namrečkažejo, da ležanje na hrbtu z ohranjenimi krivinami
hrbtenicepomeni najmanjšo obremenitev za disk. Ker se človek med
spa-njem obrne tudi do 40-krat, je pomembno, da se podlaga
medobračanjem spremeni tako, da je pritisk spet enakomerno
poraz-deljen po vsem telesu, kar pomeni, da je hrbtenica kar
najboljrazbremenjena. Tem zahtevam se nedvomno najbolj
približavodna postelja, ki je lahko pri hrbteničnih težavah dobra
rešitev.
Ker vodne postelje ustrezajo medicinskim zahtevam, jih
naroča tudi čedalje več bolnišnic in zdravilišč. In to ne samo
zabolnike s hrbteničnimi težavami, temveč tudi za tiste, ki mora-jo
dalj časa ležati, saj se tako izognejo preležaninam.
Pogovarjala se je Bojana K. Škodič.
INTERVJU S PROF. DR. JANKOM POPOVIČEM, DR. MED.
Bolečina v križu - davek na pokončno držo človeka Bolečina v
križu danes pesti domala vsakega zemljana. Izje-ma niso niti
otroci. Kar za tretjino vseh bolečin v hrbteni-ci pravega vzroka ne
poznamo, saj je hrbtenica še vedno ze-lo neraziskana. Odgovore na
vprašanja o vseh križih in tež-avah, ki pestijo človeka in njegovo
hrbtenico, smo poiska-li pri avtoriteti slovenske ortopedije, prof.
dr. Janku Popo-viču.
Številne športne dejavnosti, denimo plavanje, tek,
fitnes,kolesarjenje, kjer gre za kontinuirano gibanje telesa,so
zelo dobra preventiva zoper težave s hrbtenico. Tuditako imenovani
intervalni športi, denimo tenis, ki načelo-ma veljajo za nezdrave,
so sprejemljivi, če jih sevedakombiniramo še s kakšnim
neintervalnim športom.
Nekdaj močno razširjeno mnenje, da mora biti posteljatrda, je
zagotovo preživeto. Nasprotno se čedalje bolj uvel-javlja mnenje,
da je idealno ležišče takšno, ki se prila-gaja našemu telesu in ga
enakomerno podpira v vsehtočkah. Tem zahtevam se nedvomno najbolj
približa vo-dna postelja, ki je lahko pri hrbteničnih težavah
dobrarešitev.
Za tretjino bolečin v križu ne poznamo pravega vzroka.
Prof. dr. Janko Popovič: "Najboljša preventiva zoper bolečine v
križu je gibanje, gibanje in spet gibanje. Človeško telo je namreč
zgrajeno ta-ko, da se mora gibati in ne počivati."
Foto
: Boj
ana
K. Š
kodi
č
fi_246_36_fit 12/20/05 16:29 Page 1