Inženiring in vozila - zbornik 2011

Predsta

07/

PPRR

avitveni zbor

393 22 06,

RREEDDVISOK

rnik FI

07/393

DDSSTTAAKOŠOLSK

IINNŽŽEE

INI Novo m

21 93,

Novo me

AAVVIITTKEGA ST

1.

EENNIIRRIINN

mesto, Inženi

ww

esto, septem

TTVVEENNTROKOV

stopnja

NNGG IINN

iring in voz

ww.fini-unm

mber 2011

NNII ZZVNEGA P

VVOOZZIILL

ila

m.si, fini-un

ZZBBOORRPROGRAM

LLAA

1. stop

[email protected]

RRNNIIKKMA

pnja - VS

arnes.si

KK

Predstavitveni zbornik FINI Novo mesto, Inženiring in vozila 1. stopnja - VS

KAZALO VSEBINE

1 NAGOVOR DEKANA .......................................................................................................................................... 1

2 UVOD ...................................................................................................................................................................... 2

3 PREDSTAVITEV ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA ............................................................................................ 3

3.1 PODATKI O PROGRAMU INŽENIRING IN VOZILA ............................................................................................. 3 3.2 CILJI PROGRAMA ........................................................................................................................................... 3 3.3 SPLOŠNE IN SPECIFIČNE KOMPETENCE ........................................................................................................... 4 3.4 MEDNARODNO SODELOVANJE FAKULTETE .................................................................................................... 5

4 POGOJI ZA VPIS IN MERILA ZA IZBIRO OB OMEJITVI VPISA ............................................................ 6

5 MERILA ZA PRIZNAVANJE ZNANJA IN SPRETNOSTI, PRIDOBLJENIH PRED VPISOM V PROGRAM ........................................................................................................................................................... 7

6 POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO PROGRAMU ......................................................................................... 8

7 POGOJI ZA DOKONČANJE ŠTUDIJA ........................................................................................................... 8

8 PREHODI MED ŠTUDIJSKIMI PROGRAMI ................................................................................................. 9

8. 1 PREHODI MED VIŠJEŠOLSKIMI PROGRAMI PO ZAKONU O VIŠJEM STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU IN

VISOKOŠOLSKIMI STROKOVNIMI ŠTUDIJSKIMI PROGRAMI PRVE STOPNJE ...................................................... 9 8. 2 PREHODI IZ VISOKOŠOLSKIH STROKOVNIH ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV (PRED SPREJETJEM ZAKONA O VISOKEM

ŠOLSTVU IZ LETA 2004) IN IZ (BOLONJSKIH) VISOKOŠOLSKIH STROKOVNIH PROGRAMOV PRVE STOPNJE.... 10 8. 3 PREHODI IZ UNIVERZITETNIH ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV (PRED SPREJETJEM ZAKONA O VISOKEM ŠOLSTVU IZ

LETA 2004) IN IZ (BOLONJSKIH) UNIVERZITETNIH PROGRAMOV PRVE STOPNJE ........................................... 11

9 PREVERJANJE ZNANJA IN OCENJEVANJE ............................................................................................. 11

10 PREDMETNIK S KREDITNIM OVREDNOTENJEM ŠTUDIJSKIH OBVEZNOSTI ........................... 12

10.1 OBLIKE IN NAČINI IZVEDBE PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA ...................................................................... 15 10.2 DELI ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA – PROGRAMI ZA IZPOPOLNJEVANJE ........................................................... 16 10.3 VKLJUČEVANJE PROGRAMA V KREDITNI SISTEM ŠTUDIJA .......................................................................... 17 10.4 PODATKI O NAČINIH IZVAJANJA ŠTUDIJA ................................................................................................... 18 10.5 NAVEDBA STROKOVNEGA OZ. ZNANSTVENEGA NASLOVA ......................................................................... 18 10.6 PRIJAVNI IN VPISNI POSTOPEK ................................................................................................................... 19 10.7 ŠOLNINA ................................................................................................................................................... 20

11 ZAPOSLJIVOST DIPLOMANTOV .............................................................................................................. 20

Predsta

1 NAG

Globaliz

in spre

posame

Znanstv

EU, pa

učinkov

najboljš

Fakultet

regijo, v

najuspe

kvalitetn

mednaro

vrhunsk

V zvezi

rezultato

industrij

Fakultet

uporabn

mesto t

smeri k

stopnjah

Slovenij

Strokov

program

omenjen Zagotov

bili baro

vse do d

avitveni zbor

GOVOR D

zacija evrop

emljajočih

znike in ust

veno-izobraž

so umešče

vito delovat

šimi.

ta za indust

v slovenski

šnejši gosp

na in uči

odnemu usp

kih tehniških

i z omenjen

om, predvs

je v Evropi

ta za indus

nega inženir

trenutno že

kvalitetnega

h raziskova

ji in v razv

vno in jeziko

mov sodelu

nih držav E

vo želimo n

on Žiga Zoi

danes.

rnik FI

DEKANA

pskega in sv

dejavnosti

tanove pri u

ževalne ust

ene v cente

i v svojem

trijski inžen

in evropsk

podarski reg

inkovita te

pehu sloven

h strokovnja

nimi cilji na

em domače

in drugod,

trijski inžen

rskega znan

sodeluje z

a znanstven

alnega dela

vitejših indu

ovno bodo

ujejo medn

EU.

nadaljevati z

is, Janez Pu

INI Novo m

A

vetovnega g

ponuja no

ustvarjanju p

tanove posa

er tega doga

in mednaro

niring (FINI

ki ter medna

giji Sloveni

ehniška fak

nske avtom

akov.

ameravamo

e avtomobil

povečanju

niring Novo

nja v Sloven

nekaterimi

no-izobražev

a in izobra

ustrijskih dr

delovali pre

narodno pri

z uspehi naš

uh in še veli

mesto, Inženi

gospodarsk

ove priložn

popolnejšeg

ameznih re

ajanja in so

odnem okolj

I) Novo me

arodni prost

ije, želimo

kulteta, ki

mobilske in

pomembno

lske in drug

BDP itd.

o mesto na

niji in širše.

i domačimi

valnega del

aževanja šo

ržavah (Nem

edvsem v S

iznani stro

ših prepozn

iko drugih n

iring in voz

ega, kulturn

nosti, ustva

ga in boljšeg

egij držav i

o pred zelo

ju s ciljem

esto je uvrš

tor. V tem

nadaljevati

namerava

druge indu

o prispevati

ge industrij

amerava pos

Fakulteta z

i in tujimi

la. Naši in

olali na fa

mčiji, Avst

Sloveniji in

okovnjaki –

navnih znan

naših uspešn

ila

nega, izobra

arja pa tud

ga sveta.

in mednaro

o odgovorno

- biti na sv

čena v dole

prostoru, ki

i svoje posl

a ključno

ustrije, in si

i k uspešno

e, k prepoz

stati eden o

za industrijs

izobraževal

nženirji se b

akulteti ter

triji, Francij

EU. Pri zag

– profesorj

nstvenikov i

nih raziskov

Prof. d

1. stop

aževalnega

di nove iz

dnih povez

o nalogo; s

ojem podro

enjsko-belok

i je hkrati l

lanstvo in

prispevati

icer z zago

sti, učinkov

znavnosti sl

od vodilnih

ski inženirin

lnimi ustan

bodo na v

v gospoda

ji, Veliki B

gonu izobra

ji iz Slove

in inženirjev

valcev in in

dr. Anton Jede

pnja - VS

1

prostora

zzive za

zav, npr.

slediti in

očju med

kranjsko

lociran v

delo kot

tudi k

tovitvijo

vitosti in

lovenske

centrov

ng Novo

ovami v

seh treh

arstvu v

Britaniji).

aževalnih

enije in

v, kot so

nženirjev

zernik, ekan


2

2 UVOD Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto je institucija regionalnega in nacionalnega pomena na področju razvoja proizvodov in tehnologij, kvalitete in inženirske dejavnosti na vseh področjih industrije, s poudarkom na avtomobilski industriji. Je pomemben partner gospodarstva in institucija, ki spremlja in izvaja znanstveno raziskovalno delo in skrbi za učinkovit prenos znanja v skladu z bolonjsko deklaracijo. Fakulteta za industrijski inženiring ima jasno definirano poslanstvo, vizijo, cilje in programske opredelitve. Poslanstvo vključuje nenehno inoviranje študijskih vsebin in tehnik edukacije z namenom izobraziti mlade in kvalitetne strokovnjake za delo v razvoju industrije in sodelovanje z univerzami v svetu. Vizija Fakultete za industrijski inženiring je njen razvoj v moderno evropsko visokošolsko institucijo, priznano po svojih znanstveno raziskovalnih in aplikativnih dosežkih. Študij na Fakulteti za industrijski inženiring Novo mesto zagotavlja diplomantom perspektivo na področju zaposlovanja ter nadaljnjega razvoja in napredovanja. Sodoben študijski program vključuje inovativne metode izobraževanja z ustreznim razmerjem teoretičnega in praktičnega znanja. Fakulteta za industrijski inženiring z izvajanjem akreditiranih študijskih programov zagotavlja pridobivanje znanja prihodnosti (nove tehnologije, umetna inteligenca, računalniško integrirana proizvodnja, sočasni inženiring, reinženiring in inovacije ter celovito kakovost in poslovno odličnost), uporabo informacijskih tehnologij v izobraževanju, uporabo sodobnih laboratorijev za materiale, tehnologijo, motorna vozila in informatiko, sodobno literaturo in mednarodno povezavo s sorodnimi institucijami v svetu.


3

3 PREDSTAVITEV ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA

3.1 Podatki o programu Inženiring in vozila Naslov študijskega programa: Inženiring in vozila Stopnja in vrsta programa: 1. stopnja - visokošolski strokovni program Trajanje programa: tri leta (6 semestrov) v obsegu 180 KT Smeri: program ima tri izbirne module Strokovni naziv: diplomirani inženir strojništva (VS)/ diplomirana inženirka strojništva (VS), oboje z okrajšavo dipl. inž. str. (VS) Študijsko področje po Isced klasifikaciji: (52) tehniške vede Znanstvene discipline po Frascatijevi klasifikaciji: tehniške vede

3.2 Cilji programa

Cilj programa Inženiring in vozila je izobraziti visoko strokovni kader na področju proizvodnje, tehnologije, razvoja, celovite kakovosti, vzdrževanja in trženja. Diplomant bo usvojil teoretično znanje in znanje za strokovno praktično delo na tehniško inženirskem področju. Usvojil bo tehniško, tehnološko, informacijsko, organizacijsko in ekonomsko znanje ter znanje metod za raziskovalno in razvojno delo. Program Inženiring in vozila 1. stopnje vsebuje tri module:

● razvoj procesov v avtomobilski industriji,

● tehnologije in proizvodnja v avtomobilski industriji,

● vzdrževanje proizvodnih naprav in sistemov.

Cilji posameznih izbirnih modulov so: ● Cilj modula Razvoj procesov v avtomobilski industriji je izobraziti diplomanta za

samostojno visoko strokovno, razvojno, raziskovalno in praktično operativno delo na

področju procesov v avtomobilski industriji.

● Cilj modula Tehnologije in proizvodnja v avtomobilski industriji je izobraziti diplomanta

za samostojno visoko strokovno in praktično operativno delo ter vodenje na področju

tehnologije in proizvodnje v podjetjih, s poudarkom na avtomobilski industriji in z

aplikacijami v ostali kovinsko-predelovalni industriji ter servisno-vzdrževalnih in večjih

trgovskih centrih. Avtomobilska industrija je ena najnaprednejših in najkompleksnejših

svetovnih industrij, ki mora zadostiti zahtevnim tehnološkim in okoljskim standardom.

Poznavanje tovrstnih tehnologij, proizvodnih procesov in zakonitosti je neposredno

uporabno tudi v drugih industrijskih in storitvenih panogah. ● Cilj modula Vzdrževanje proizvodnih naprav in sistemov je izobraziti diplomanta za

samostojno visoko strokovno in praktično operativno delo ter vodenje na področju


4

vzdrževanja naprav, računalniškega inženiringa, dela z merilnimi napravami in

proizvodnimi sistemi.

Vsebinska področja programa Inženiring in vozila so:

● tehnologije, ● materiali, ● projektiranje, ● avtomobilizem, ● gospodarjenje z okoljem, ● informatika in komunikacije, ● gospodarsko pravo in lastnine, ● logistika, ● trženje, proizvodnje, tehnologije in razvoj, ● poslovno komuniciranje in odnosi, ● kakovost in poslovna odličnost, ● vzdrževanje naprav, ● varstvo pri delu.

3.3 Splošne in specifične kompetence Z uspešno opravljenim študijem bodo študentke in študenti pridobili splošne in specifične kompetence: sposobnost analize in sinteze pri reševanju problemov na tehniškem področju, sposobnost obvladovanja sodobnih metod, usposobljenost za kritično presojanje, sposobnost aplikacije teoretičnega znanja v prakso, samostojnost v strokovnem delu, poznavanje socialnih sistemov v poslovnem svetu, razvoj komunikacijskih sposobnosti v domačem in mednarodnem poslovnem svetu z

uporabo slovenskega in tujih jezikov, usposobljenost za timsko delo in vodenje projektov, sposobnost povezovanja znanja različnih področij in njegova uporaba, razvoj in upoštevanje profesionalne etike, sposobnost izvajanja stalnega napredka poslovanja, poznavanje strokovnih izrazov – terminologija, poznavanje in uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije z nabori programskih

orodij in računalniških sistemov ter elektronskega poslovanja, poznavanje in upoštevanje varnosti zdravja pri delu ter varovanja okolja, poznavanje in sposobnost uporabe znanja s področja motivacije in reševanja konfliktov, sposobnost razumevanja in uporabe sodobnih teorij proizvodnje, tehnologije in razvoja, sposobnost matematičnega razumevanja, predvsem s področja statistike, verjetnosti in

tehnike ter uporabe v praksi - aplikacije, sposobnost interdisciplinarnega povezovanja znanj različnih predmetov,

Predsta

pozn pozn pozn pozn uspo uspo uspo spos pozn pozn pozn razv spos pozn pozn pozn spos pozn

3.4 Med

Fakultet izme orga sode Fakultetmobilnomednaro V času tujih faovredno Cilji moizkušenj

avitveni zbor

navanje tehnavanje in vnavanje in unavanje zakosobljenost osobljenost osobljenost sobnost sponavanje orgnavanje trženavanje delvijanje in uvsobnost zagnavanje menavanje menavanje spesobnost diagnavanje in u

dnarodno s

ta mednarodenjava študanizacija meelovanje v m

ta v okviru ost študentodnih proje

trajanja štuakultet ter oteno z dolo

obilnosti sonj v eni od

rnik FI

ničnih lastnvpeljevanje uporabljanjekonodaje na

za vodenjeza komunicza prenos z

oznavanja deganizacijskihenja kot temovne zakon

vajanje novigotavljanja stod vzdrževtod spremlj

ecifičnosti vgnosticiranjupravljanje

sodelovanje

dno dejavnodentov in visednarodnih mednarodni

mednarodnov, visoko

ektih.

udija se štuopravi de

očenim štev

o predvsem sodelujočih

INI Novo m

nosti materiainformacijs

e metod cela področju te del, ciranje z doznanja partnelovanja poh struktur in

meljnega posnodaje, ih tehniškihskladnosti pvanja proizvanja prodan

v razvoju avja in popravenergetskih

e fakultete

ost razvija nsokošolskihznanstvenih

ih znanstven

nega sodelošolskih uči

udent lahkoel študijski

vilom kreditn

omogočiti h držav, vzp

mesto, Inženi

alov in proiskih in komovite kakovehnike in po

obavitelji, kunerjem, odjetij, n procesne oslovnega pr

h postopkovproizvodov ivodov, nega proizvvtomobilskevila proizvoh strojev in n

na področjihh učiteljev teh konferencnoraziskova

ovanja v proiteljev in s

o aktivno vih obveznonih točk.

pridobitev podbujati s

iring in voz

izvodov, munikacijskivosti proizvoslovanja,

upci, strank

organiziranorocesa,

in procesovin procesov

oda, industrije,dnih napravnaprav.

h: er sodelavcec, alnih projek

ogramih mesodelavcev

vključi v meosti ali pr

izobraževasodelovanje

ila

h tehnologijodov in stor

kami, konku

osti,

v, v s predpisan

v,

ev,

ktih.

ednarodne iter omog

ednarodne raktično us

alnih, lingvimed instit

1. stop

ij, ritev,

urenco …,

nimi zahtev

izmenjave soča sodelo

študijske psposabljanje

ističnih in ktucijami ter

pnja - VS

5

vami,

spodbuja ovanje v

programe e, ki je

kulturnih rciarnega

Predsta

6

sektorjamednarokreditni Cilj mosodelujodela, prdržave g

4 POG V prvi lse na osje: opra opra

Pogoje V prime splo splo Pogoji Inženiri

Neposrevozila s1994, čeje opravletnik opredpiše

V 2. letvpišejo študijskkandida

avitveni zbor

a izobraževodno izkuših točk ter p

obilnosti štuoči državi zridobi specgostiteljice.

GOJI ZA

letnik rednesnovi 38. čle

avil maturo,avil poklicn

za vpis izpo

eru omejitveošni uspeh pošni uspeh v

za vpis v ing in vozila

edno v druse lahko vpie izpolnjujevljena diplo

opraviti difee pristojni o

tnik visokotudi štude

kem programat opraviti d

rnik FI

vanja, prispšenih mladpriznavanje

udentov za z namenomifične spret

VPIS IN

ega in izredena Zakona

, no maturo al

olnjujejo tud

e vpisa bodpri zaključnev 3. in 4. letn

delni progra.

gi letnik viiše, kdor je e pogoje za oma višjegerencialne iorgan fakult

ošolskega stenti, ki so mu. Pristojn

do vpisa v 3.

INI Novo m

pevati k radih posamev tujini opr

prakso je p, da se posatnosti in iz

MERILA

dnega visoka o visokem

li zaključni

di kandidati

o kandidati em izpitu, pniku (40 %

ram so ena

isokošolskeuspešno zavpis v visoka strokovneizpite, ki iztete.

trokovnega zaključili

ni organ fa. letnik.

mesto, Inženi

zvoju visokeznikov boravljenih ob

preživeti v ameznik pri

zboljša razu

A ZA IZB

košolskega ššolstvu (Ur

izpit po štir

i, ki so konč

izbrani glepoklicni mattočk).

aki kot za v

ega strokovključil višjekošolski strega študijazhajajo iz ra

študijskegaprvi letnik

akultete pre

iring in voz

ko kvalificdočih strokveznosti z u

času študijilagodi potr

umevanje ek

BIRO OB

študijskega radni list RS

riletnem sre

čali enakovr

de na: turi oziroma

visokošolsk

nega študiješolski strokrokovni pro. Vpisani šazlik med p

a programa na drugem

edpiše kand

ila

ciranih, širokovnjakov uporabo EC

ja obdobje rebam novekonomske

OMEJIT

programa IS, št. 100/04

ednješolskem

redno izobr

a splošni m

ki strokovni

skega progkovni progrgram. Pogo

študenti moprogrami. D

Inženiringm visokošodidatu obve

1. stop

oko razgledin olajšati

CTS- sistema

v podjetju ega evropskin socialne

TVI VPIS

Inženiring i4) lahko vpi

m programu

raževanje v

maturi (60 %

i študijski

grama Inženram, sprejetoj za vpis v orajo do vpDiferencialn

g in vozila solskem stroeznosti, ki j

pnja - VS

danih in i prenos a.

v drugi kega trga e kulture

A

in vozila iše, kdor

u.

tujini.

točk),

program

niring in t po 1. 1. 2. letnik

pisa v 3. ne izpite

se lahko okovnem jih mora

Predsta

V primštudija.

Neposre

kč3dj

dipife

Pm

5 MEPRI

FakultetzahtevnkompetePriznavučenjemdokume Pridoblj z jav z izd z zn z us

Individupridoblj

avitveni zbor

eru omejitv

edno v tretji

kdor je uspče študent i3. letnik jediplomske njih v skupnediplomanti izpolnjujejoprijave temin/ali 2. letfakultete nelaboratu faštudenti, ki Pristojni orgmora kandi

RILA ZAIDOBLJE

ta kandidanosti v ceencam vis

vajo se znanm. Število kentacije kan

jeno znanjevnimi listindelki, storitv

nanjem, ki sstreznimi ref

ualne dokujenih pred v

rnik FI

ve vpisa bo

i letnik štud

pešno zakljuizpolnjuje pe diploma naloge opraem obsegu kateregako

o pogoje za me diplomsk

tnika, ki jina osnovi uakultete; so zaključi

gan fakultetdat opraviti

A PRIZNAENIH PRE

atom priznaloti ali deokošolskegnje in sprekreditnih to

ndidatov.

in spretnosami, potrdilvami, objavi ga je kandferencami v

umentirane vpisom, obr

INI Novo m

odo kandida

dijskega pro

učil višješolpogoje za vp

višješolskeaviti diferennajveč 60 K

oli visokošovpis v viso

ke naloge oih v skupneugotovljenih

ili dva letnite na podlagi do prijave

AVANJEED VPIS

ava že prieloma ustr

ga strokovnetnosti, pridočk se priz

sti se dokazuli in drugimvami in drugdidat pridobv okviru del

vloge karavnava Ko

mesto, Inženi

ati izbrani

ograma Inže

lski študij, spis v visokoega študija. ncialne izpitKT predpišeolskega strookošolski stropraviti difeem obsegu h razlik m

ika na drugegi pisne proteme diplom

ZNANJAOM V PR

idobljeno zrezajo splonega študijdobljene s znava na p

ujejo: mi listinami;gimi avtorskil s samoizo

lovnih izkuš

andidatov omisija za š

iring in voz

glede na p

eniring in vo

sprejet predošolski strok

Vsi kandite iz izbranihe pristojni orokovnega inrokovni proerencialne iz

največ 60med program

em visokošošnje za prehmske nalog

A IN SPRROGRAM

znanje in ošnim ozirjskega proformalnim,

podlagi indi

kimi deli kaobraževanješenj.

za priznaštudijske in

ila

povprečno o

ozila se lahk

d 1. 1. 1994kovni prograidati morajh predmetorgan fakulte

n univerzitetogram. Vsi kzpite iz izb

0 KT predpmoma, kot

olskem strohod predpiš

ge.

RETNOSTM

spretnosti, roma predmgrama Inž neformalnividualnih v

andidatov; em ali prilož

avanje znann študentske

1. stop

oceno višješ

ko vpiše:

4. Prehod jeam. Pogoj zo do prijav

ov 1. in 2. leete; tnega progrkandidati mbranih predmpiše pristojn

je to dolo

okovnem prše obveznos

TI,

ki po vsemetno spe

ženiring in nim in izkuvlog in pre

žnostnim uč

nja in spe zadeve v

pnja - VS

7

šolskega

e možen, za vpis v ve teme

etnika, ki

rama, če morajo do metov 1. ni organ očeno v

rogramu. sti, ki jih

ebini in ecifičnim

vozila. ustvenim edložene

čenjem;

pretnosti, skladu s

Predsta

8

Pravilniinženiri

6 POG Za naprletnika, obvezno Študentto upravsodelovKomisij Študentletnik, lzaradi n Tretjeganamenje Študent se iz iz up štud Glede nštudijsk

7 POG Pogoj zobveznonaloge. Pogoj zopravljeprejme vsebina

avitveni zbor

ikom o prng.

GOJI ZA

redovanje vza napred

osti iz prveg

t se lahko vpvičene razlo

vanje na vrja za študijs

t, ki ni oprlahko v čas

neizpolnitve

a letnika ni en absolven

tu se lahko vz upravičenpravičenih r

dentka v čas

na študijskekim program

GOJI ZA

za dokončanosti v skupn

za dokončaene vse prepotrdilo, k

ami dela pro

rnik FI

riznavanju

A NAPRED

v drugi letndovanje v trga letnika, k

piše v višji loge: materinrhunskih stske in štude

avil vseh osu študija ee obveznosti

možno ponntski staž.

v skladu z zih razlogovrazlogov nesu študija ro

e dosežke lamom.

A DOKON

nje študija nem obsegu

anje dela štedpisane ob

ki je javna ograma.

INI Novo m

pridobljene

DOVANJ

nik mora šretji letnik kar znaša 10

letnik tudi, nstvo, daljštrokovnih, ntske zadev

obveznosti, enkrat ponai v prejšnji

navljati, ker

zakonom pov ne vpiše v e diplomira odi.

ahko študen

NČANJE Š

so uspešnou 180 kredi

tudijskega pbveznosti vlistina, ter

mesto, Inženi

ega znanja

JE PO PR

študent dosenajmanj 4

05 kreditnih

če ni dosegša bolezen, kulturnih i

ve.

določenih avlja letnik smeri ali štu

r je za opra

odaljša statuvišji letnik,v 12-ih mes

nt konča št

ŠTUDIJA

o opravljentnih točk te

programa ov obsegu 4prilogo z o

iring in voz

in spretno

ROGRAM

eči najmanj45 kreditnihh točk.

gel zahtevanizjemne druin športnih

s študijskimali spreme

udijskem pr

avljanje man

us za največ , secih po zak

udij v krajš

A

e vse s proer priprava

oziroma pro6 kreditnihopisanimi k

ila

osti Fakult

MU

j 45 kredith točk drug

nih kreditnihužinske in s

prireditvah

m programeni študijskrogramu.

njkajočih št

eno leto, če

ključku zad

šem času, k

ogramom pin uspešen

ograma za h točk. Po kompetenca

1. stop

tete za ind

tnih točk izgega letnika

h točk, kadasocialne okh, o čemer

mom za vpisi program

tudijskih ob

e:

dnjega seme

kot je predv

predpisane šzagovor di

izpopolnjevzaključku k

ami in opra

pnja - VS

dustrijski

z prvega a in vse

ar ima za koliščine, r odloči

s v višji ali smer

bveznosti

stra,

videno s

študijske plomske

vanje so kandidat

avljenimi


9

8 PREHODI MED ŠTUDIJSKIMI PROGRAMI Prehodi med programi so mogoči znotraj programov prve stopnje Fakultete za industrijski inženiring Novo mesto in drugih fakultet, skladno z Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 100/04) in Merili za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 95/10) in drugimi predpisi. Prehodi omogočajo mobilnost študentom, izbiro različnih poti za doseganje izobrazbe ter fleksibilnost in odprtost visokošolskega sistema. Izvedba prehodov zagotavlja: realne možnosti za kvalitetno nadaljevanje in zaključek študija; priznavanje znanja, relevantnega za novi študijski program, ki ga je študent usvojil v

prejšnjem študijskem programu in ga izkazuje z ustreznimi dokumenti. Pri prehodih med programi se upoštevajo naslednja merila: izpolnjevanje pogojev za vpis v nov študijski program; obseg razpoložljivih študijskih mest; letniki ali semestri v prejšnjem študijskem programu, v katerih je študent opravil vse

študijske obveznosti in ki se lahko priznajo v celoti ali delno. Prehod v visokošolski strokovni študijski program Inženiring in vozila je možen skladno z Merili za prehode med programi (Uradni list RS, št. 95/10). Posamezne vloge bo obravnavala Komisija za študijske in študentske zadeve. Možni so naslednji prehodi: med višješolskimi strokovnimi programi in študijskimi programi prve stopnje, med študijskimi programi prve stopnje, iz ustreznih tujih programov. Za višješolske študijske programe štejejo: višješolski strokovni programi po Zakonu o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list

RS, št. 86/04); višješolski strokovni programi po Zakonu o strokovnem in poklicnem izobraževanju

(Uradni list RS, št. 12/96); višješolski študijski programi, sprejeti pred 1. 1. 1994 in ustrezni tuji programi.

8. 1 Prehodi med višješolskimi programi po Zakonu o višjem strokovnem izobraževanju in visokošolskimi strokovnimi študijskimi programi prve stopnje Prehod v 2. letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje je mogoč tudi za diplomante višješolskih študijskih programov iz sorodnih študijskih programov s širšega področja tehniških ved, gospodarskega inženirstva in mehatronike, če izpolnjujejo pogoje za vpis v visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Inženiring in vozila. Pogoj za prehod so diferencialni izpiti iz znanj, ki jih niso pridobili v predhodnih študijskih programih in jih morajo opraviti pred vpisom v 3. letnik. V 2. in 3. letniku se jim lahko priznajo nekateri strokovni predmeti glede na strokovna znanja, ki so jih pridobili v predhodnih študijskih programih.

Predsta

10

Pogoji visokošdiplomavpišejo diplomiiz izbraleto ustr Prehod izobraže(Uradniprogram

a) da imb) da op

- v- v

im

- vpt

- vpt

- opv

V 2. in ki so jih

8. 2 Preo visokprve sto Študentprograminženiristrokovns širgospodafizike inza vpisprogrampredloževisokošprogram

avitveni zbor

za prehodolski stroka in razpolodiplomanti

irali na soroanih poglavireznih delov

iz prograevanju (Uri list RS, šma Inženirin

ma fakulteta pravijo difervišje strokovišje strokoiz 1. letnikamatematikavišje strokopredmetov tehniška mevišje strokopredmetov tehniška meostalih višjpredmetov vozila na os

3. letniku seh pridobili v

ehodi iz viskem šolstvuopnje

ti visokošolmov Fakng in nih študijskšega podarskega in matemati

s v visokošme prve stenih dokaziolskega

ma prve sto

rnik FI

d iz višješoovni študijožljiva študfakultet za

odnih prograij predmetovnih izkušen

amov višjihadni list Ršt. 86/04) jng in vozila

razpoložljivrencialne iz

ovne šole zaovne šole zaa po visokoa z aplikacijovne šole z1. letnika

ehanika in kovne šole z1. letnika

ehanika, kemšjih strokov1. letnika psnovi dejan

e jim lahko v predhodnih

sokošolskihu iz leta 20

lskih strokkultete za

sorodnih kih programdročja teinženirstva, ike, ki izpošolske stroktopnje, lahil preidejo vstrokovneg

opnje Inžen

INI Novo m

olskih študski program

dijska mestaa strojništvoamih, se vp

ov iz prveganj, se jim pr

h strokovnRS, št. 12/9je možen vpod nasledn

va študijskazpite iz preda strojništvoa elektroeneošolskem strami, tehnišk

za elektronipo program

kemija; a mehatronpo programmija in matvnih šol mo visokošolsko ugotovl

priznajo neh študijskih

h strokovni004) in iz (

kovnih študa indust

visokošomov prve stoehniških

mehatroolnjujejo pokovne štud

hko na pov ustrezni l

ga študijsniring in vo

mesto, Inženi

dijskih progm Inženirina. Brez dod

o Univerz v isujejo pod

a in drugegarizna stroko

nih šol po 96) in Zakov 2. letnik njimi pogoj

a mesta, dmetov, in so iz predmetergetiko morrokovnem ška mehanikiko morajo mu Inženirin

niko morajomu Inženirineriali; morajo oprlskem strokljenih razlik

ekateri strokh programih

ih študijski(bolonjskih

dijskih trijski olskih opnje

ved, onike, ogoje dijske odlagi letnik skega ozila.

iring in voz

gramov (spng in vozildatnih obveLjubljani inpogojem, d

a letnika. Čovna praksa

Zakonu onu o višjevisokošols

ji:

icer diplomta kemija; rajo dodatnštudijskem pka in kemija

dodatno opng in vozil

o dodatno ong in vozil

raviti dodaovnem štud

k med progr

kovni predmh.

ih programh) visokošo

ila

prejetih prea (tretji leteznosti se vn Mariboruda opravijo Če imajo kana v obsegu 2

o strokovnem strokovskega strok

manti:

no opraviti šprogramu In

a; praviti študla: matemat

opraviti študla: matemat

atne študijdijskem programi.

meti glede n

mov (pred solskih strok

1. stop

ed 1. 1. tnik) so opv tretji letnu. Kandidati

diferencialnndidati več

20 kreditnih

nem in povnem izobraovnega štu

študijske obnženiring in

dijske obveztika z aplik

dijske obveztika z aplik

ske obvezngramu Inžen

na strokovna

sprejetjem kovnih pro

pnja - VS

1994) v pravljena ik lahko i, ki niso ne izpite kot eno točk.

oklicnem aževanju

udijskega

bveznosti n vozila:

znosti iz kacijami,

znosti iz kacijami,

nosti iz niring in

a znanja,

Zakona ogramov

Predsta

Določijoprogram

8. 3 Prešolstvu Študentuniverzigospodav visokdokazil stopnje želijo di

9 PRE Predvidseminarizdelki, diploms OpravljPravilni Načini oin so pštudijsk Strokovoceno p

avitveni zbor

o se jim mamu.

ehodi iz uniz leta 2004

ti univerziteitetnih štuarskega inžekošolske str

preidejo vInženiring iplomirati v

EVERJAN

deni načini prske naloge

portfolio, pske naloge.

ene obveznikom o ocen

ocenjevanjaprilagojeni

kim dosežko

vna praksa spri posamezn

rnik FI

anjkajoče o

niverzitetni4) in iz (bo

etnih študijsudijskih proenirstva, mrokovne štuv ustrezni lin vozila. D

v novem pro

NJE ZNA

preverjanjae, raziskavporočilo o

nosti študentnjevanju in

a in preverjpreverjanju

om in razvoj

se ocenjuje nem predm

INI Novo m

obveznosti, k

h študijskilonjskih) u

skih programogramov pehatronike, udijske proletnik visok

Določijo se jogramu.

ANJA IN

a in ocenjeve, projektnstrokovni p

ta/-ke se ocpreverjanju

anja znanjau doseženiju splošnih

z oceno usmetu najmanj

mesto, Inženi

ki jih moraj

ih programuniverzitetn

mov Fakultprve stopnj

fizike in mgrame prvekošolskega jim manjkaj

OCENJE

vanja znanjane naloge, praksi, vrstn

enjujejo sklu znanja Fak

a so določenih ciljev pin predmetn

spešno/neusj 55 % zaht

iring in voz

ajo opraviti,

mov (pred snih program

tete za indunje s širšematematike, e stopnje, lstrokovneg

ajoče obvezn

EVANJE

a so: ustni projektno

niško ocenje

ladno z ocenkultete za in

ni v učnih npri posameznospecifičn

spešno. Štuevanega zn

ila

če želijo d

prejetjem mov prve st

ustrijski inžega področ

ki izpolnjulahko na pga študijskenosti, ki jih

in pisni izpporočilo, u

evanje ter i

njevalno lesndustrijski in

načrtih posaznih predm

nih komepet

dent mora danja.

1. stop

diplomirati v

Zakona o vtopnje

ženiring in sčja tehniškujejo pogojepodlagi predega programmorajo opr

piti, kolokvustne predizdelava in

stvico po ECnženiring.

ameznih premetih, predtenc.

doseči za p

pnja - VS

11

v novem

visokem

sorodnih kih ved, e za vpis dloženih ma prve raviti, če

viji, testi, dstavitve,

zagovor

CTS in s

edmetov dvidenim

pozitivno


12

Tabela 1: Ocenjevalna lestvica po ECTS

Opis znanja Razpon ocen v %

Ocena po ECTS Ocena

Izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami

95,6 - 100 excellent A odlično 10

Nadpovprečno znanje z nekaj napakami

84,3 - 95,6 very good B prav dobro 9

Solidni rezultati 70,8 - 84,2 good C prav dobro 8 Znanje z manjšimi napakami

59,6 - 0,7 satisfactory D dobro 7

Znanje ustreza minimalnim kriterijem

55 - 59,6 sufficient E zadostno 6

Znanje ne ustreza minimalnim kriterijem

0 - 54,9 fail F nezadostno 5-1

10 PREDMETNIK S KREDITNIM OVREDNOTENJEM ŠTUDIJSKIH OBVEZNOSTI

Program Inženiring in vozila je oblikovan skladno z določili Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 100/04), Merili za akreditacijo visokošolskih zavodov (Uradni list RS, št. 101/04) in Kriteriji za akreditacijo inženirskih programov (ABET, 2005). Upoštevana so priporočila bolonjske deklaracije, ki se nanašajo na trajanje študija, letno obremenitev študenta, študijske dosežke in mednarodno mobilnost. Celoten študijski program obsega organizirane oblike študijskega dela in individualno delo študenta ter obsega 180 kreditnih točk. Traja tri študijska leta. Tvorijo ga obvezni študijski predmeti, izbirni predmeti in izbirni modularni predmeti. Predpisane učne enote, ki se izvajajo kot organizirane oblike študijskega dela, so predavanja, seminarske vaje in laboratorijske vaje ter strokovna praksa. Študijski program vsebuje tri izbirne module. Modul tvorijo predmeti, ki so zaokrožena celota posameznih strokovnih področij in so primerni za samostojno izvedbo v okviru študijskih programov za izpopolnjevanje. So nadgradnja in poglabljanje vsebin iz prvih dveh letnikov. Študenti si izberejo modul glede na svoje interese, izredni študenti pa tudi glede na potrebe delovnega mesta. Splošni predmeti vključujejo vsebinska področja: poslovno komuniciranje in odnosi, ekonomika organizacije, strokovni tuji jezik I, II, gospodarsko pravo in lastnina, trženje ter celovite kakovosti in poslovne odličnosti.


13

Temeljni predmeti so znanstveno in praktično naravnani in vključujejo naslednja vsebinska področja: matematika z aplikacijami I in II, materiali, elektrotehnika in elektronika, tehnična mehanika, kemija, mehatronika in metodologija projektnega dela. Strokovni predmeti vključujejo naslednja vsebinska področja: tehnologija, informacijsko komunikacijske tehnologije, računalniško vodeni inženiring, avtomobilizem, varstvo pri delu, tehnološki procesi v avtomobilski industriji, tehniška dokumentacija in strojni elementi, nihanje mehanskih sistemov, sočasni inženiring, reinženiring in inovacije, razvoj proizvodov in procesov v avtomobilski industriji, menedžment proizvodnje, celovito vzdrževanje proizvodnje, meritve in merilne naprave, logistika, projektiranje energetskih sistemov za ekološke in bivalne poslovne prostore, virtualne tehnologije in ekologija in obnovljivi viri. Tabela 2: Predmetnik

Visokošolski strokovni študijski program INŽENIRING IN VOZILA

Zap.št. Predmet

Organizirano študijsko delo IDŠ

LOŠ KTZimski Letni OŠD

PD IŠ P LV SV KT P LV SV KT

PRVI LETNIK 1 Matematika z aplikacijami I 45 60 7 105 105 210 72 Tehniška mehanika 45 45 6 90 90 180 63 Kemija 45 25 5 5 75 75 150 54 Informacijsko komunik. tehnologije 45 40 5 6 90 90 180 65 Strokovni tuji jezik I (ang) 45 45 6 90 90 180 6 Skupaj 1. semester (KT) 225 65 160 30 450 450 900 30

6 Strokovni tuji jezik II (ang) 30 30 4 60 60 120 47 Elektrotehnika in elektronika 45 10 20 5 75 75 150 58 Matematika z aplikacijami II 30 45 5 75 75 150 59 Materiali 45 10 20 5 75 75 150 510 Tehniška dok. in strojni elementi 45 30 30 7 105 25 80 210 7

11 Metodologija projektnega dela 30 30 4 60 15 45 120 4

Skupaj 2. semester (KT) 225 50 175 30 450 40 410 900 30

Skupaj 1. letnik 225 65 160 30 225 50 175 30 900 40 860 1800 60

DRUGI LETNIK 12 Tehnologija 60 15 30 7 105 105 210 713 Mehatronika I 60 15 30 7 105 15 90 210 714 Tehnološki procesi v avtomob. ind. 45 15 30 6 90 90 180 615 Poslovno komuniciranje in odnosi 45 30 5 75 75 150 516 Ekonomika organizacije 45 30 5 75 75 150 5 Skupaj 3. semester (KT) 255 45 150 30 450 15 435 900 30

17 Avtomobilizem 60 30 15 7 105 105 210 718 Varstvo pri delu 45 30 5 75 75 150 519 Nihanje mehanskih sistemov 45 15 30 6 90 90 180 620 Izbirni predmet I 45 * * 6 90 90 180 6

21 Izbirni predmet II (možna zun. izbira) 45 * * 6 90 90 180 6

Skupaj 4. semester (KT) 240 * * 30 450 450 900 30

Skupaj 2. letnik 255 45 150 30 240 * * 30 900 15 885 1800 60

TRETJI LETNIK 22 Celovita kakovost in posl. odličnost 45 45 6 90 90 180 6


14

23 Modulni predmet 1 (I, II in III modul) 60 30 15 7 105 105 210 724 Modulni predmet 2 (I, II in III modul) 45 30 15 6 90 90 180 625 Modulni predmet 3 (I, II in III modul) 60 30 15 7 105 105 210 726 Ekologija in obnovljivi viri 45 15 4 60 60 120 4 Skupaj 5. semester (KT) 255 90 105 30 450 450 900 30

27 Strokovna praksa (10 tednov) 400 400 2028 Diplomska naloga - projekt z zag. 15 10 15 85 200 300 10

Skupaj 6. semester (KT) 15 10 15 85 600 700 30

Skupaj 3. letnik 255 90 105 30 15 10 465 85 1050 1600 60*Skupno število ur v segmentu LV in SV v 4. semestru bo odvisno od izbire posameznega izbirnega predmeta. Ne glede na izbor bo skupni seštevek LV ali/in SV znašal 45 ur organiziranega študijskega dela.

Izbirni predmet I je lahko: navedeni izbirni predmet, drugi predmet iz neizbranega modula.

Izbirni predmet II pa je lahko tudi zunanji izbor (iz katerekoli druge fakultete).

Tabela 3: Izbirni moduli

Modul

P LV SV KT OŠD

IŠ LOŠKT

MODUL I: Razvoj procesov v avtomobilski industriji

20

23 - Razvoj proizvodov in procesov v avtomobilski industriji 60 30 15 7 7

24 - Sočasni inženiring 45 30 15 6 90 625 - Reinženiring in inovacije 60 30 15 7 105 105 210 7

MODUL II: Tehnologije in proizvodnja v avtomobilski industriji 20

23 - Računalniško vodeni inženiring 60 30 15 7 105 105 210 724 - Menedžment proizvodnje 45 30 15 6 90 90 180 625 - Reinženiring in inovacije 60 30 15 7 105 105 210 7

MODUL III: Vzdrževanje proizvodnih naprav in sistemov 20

23 - Računalniško vodeni inženiring 60 30 15 7 105 105 210 724 -Meritve in merilne naprave 45 30 15 6 90 90 180 625 -Celovito vzdrževanje proizvodnje 60 30 15 7 105 105 210 7

Tabela 4: Izbirni predmeti

1 Logistika 45 45 6 90 90 180 6

2 Projektiranje energetskih sistemov za ekološke bivalne in poslovne prostore 45 30 15 6 90 90 180 6

3 Virtualne tehnologije 45 30 15 6 90 90 180 6

4 Gospodarsko pravo in lastnina 45 45 6 90 90 180 6

5 Trženje 45 45 6 90 90 180 6

Predsta

10.1 Ob Elemenlaborato

Vaje (SPotekajouporaboštudijempripravi30 štude

LaboraPredstavteoretičnpomočjo

StrokovStrokovskladu sdel dodizobrazbusmerjeopravljementor,prakse jindustrij

DiplomJe obširbiti rezstrokovnsamostozagovorFakultetFakultet

avitveni zbor

blike in nač

nti praktičneorijske vaje,

SV) o v obliki so znanja in m. Študent vi seminarskentov.

atorijske vavljajo indivnem usposao reševanja

vna praksavna praksa ps 33. členomdiplomskegbe po progena, študenteni strokovn oceni pa gaje natančnejski inženir

mska nalogarna in kompzultat samoni praktičniojnim študijra diplomskte za induste za indust

rnik FI

čini izvedbe

ega usposab, strokovna

skupinskegapostopkov

v skladu z uko nalogo v

aje (LV) vidualno utrabljanju, ki ja konkretnih

a predstavlja pm Zakona oa študijske

gramu Inžente usposablni praksi štua organizatoeje predvidering, vsebina

a pleksna obrstojnega dei problem nem literatur

ke naloge jestrijski inžetrijski inžen

INI Novo m

e praktične

bljanja kot praksa in d

a dela, kjer v, pridobljenučnim načrtpisni oblik

rjevanje in je povezano

h nalog. Izva

praktično izo visokem šega programniring in volja za konkudent pripraor strokovnena v Navoa pa v učnem

ravnava rešiela kandidana podlagi re in virov t

e določen v eniring ter Nniring.

mesto, Inženi

ega usposab

pomembnediplomska na

udeležencinih na predtom pri pos

ki in jo ustno

preverjanjo z obvladoajajo se v sk

zobraževanjolstvu (Urama prve sozila. Strokkretno rešeavi poročilo

ne prakse naodilih za opm načrtu.

itve konkreata. Kandidznanja, ki gter na strokPravilniku

Navodilih z

iring in voz

bljanja

ga dela izoaloga.

i rešujejo kdavanjih in amezni učno predstavi.

e razumevaovanjem poskupini po 15

je v neposreadni list RS,stopnje za kovna prakevanje probo v vnaprej a fakulteti. Ppravljanje s

etnega probldat z njo dga je pridob

kovni praksio diplomsk

za pisanje

ila

obraževalneg

onkretno zas samostoj

ni enoti indi. Vaje se iz

anja znanjasameznih v5 študentov

ednem delov, št. 100/04pridobitev

sa je vodenblemov v rdoločeni ob

Potek in orgstrokovne p

lema poslovdokaže, da bil po študi. Postopek

kem delu instrokovnih

1. stop

ga procesa

astavljen prjnim indiviividualno alzvajajo v sk

a, pridobljensebinskih sk

v.

vnem okolj – UPB 2), visoke stna, nadzororealnem okbliki, ki ga pganizacija stprakse Faku

vne prakse je sposobe

ijskem progin način pri

n diplomskein znanstv

pnja - VS

15

so vaje,

roblem z idualnim li v timu

kupini po

nega pri klopov s

u in je v obvezni

trokovne ovana in

kolju. Po pregleda trokovne ultete za

in mora en rešiti gramu, s iprave in em izpitu venih del


16

10.2 Deli študijskega programa – programi za izpopolnjevanje Skladno z določili 33. a in 36. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 100/04) se študijski program prve in druge stopnje lahko izvajajo po delih, določenih s programom. Vsak opredeljeni del študijskega programa predstavlja vsebinsko zaokroženo celoto in se lahko izvaja tudi kot program za izpopolnjevanje oziroma kot program vseživljenjskega učenja. Programi za izpopolnjevanje so namenjeni izpopolnjevanju, dopolnjevanju, poglabljanju in posodabljanju znanja na dodiplomski ravni. V okviru študijskega programa Inženiring in vozila so akreditirani naslednji programi za izpopolnjevanje: Razvoj procesov v avtomobilski industriji; Tehnologije in proizvodnja v avtomobilski industriji; Vzdrževanje proizvodnih naprav in sistemov. Posamezni program za izpopolnjevanje, ki je del visokošolskega študijskega programa Inženiring in vozila, obsega 46 kreditnih točk. Sestavljajo ga trije predmeti izbirnega modula (18 kreditnih točk), en izbirni predmet (6 kreditnih točk) in strokovna praksa (20 kreditnih točk). Študent zaključi program za izpopolnjevanje, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 46 kreditnih točk, za kar prejme potrdilo (skladno z 32. a členom Zakona o visokem šolstvu – zadnja alinea), ki je javna listina, ter prilogo z navedbo učnih enot, kompetenc in doseženega uspeha. V primeru, da ima kandidat ustrezne delovne izkušnje, se mu strokovna praksa prizna v obsegu 20 kreditnih točk. O priznavanju odloča na podlagi vloge kandidata Komisija za študijske in študentske zadeve. Obveznosti študenta ter oblike preverjanja in ocenjevanja znanja so opredeljene v učnih načrtih posameznih učnih enot. Namen programa za izpopolnjevanje Razvoj procesov v avtomobilski industriji je izobraziti kandidata za samostojno reševanje strokovnega, razvojnega in praktično operativnega dela na področju avtomobilskega razvoja. Tabela 5: Delni študijski program Razvoj procesov v avtomobilski industriji Št. Enota programa –

RAZVOJ PROCESOV V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI KT

1 Razvoj proizvodov in procesov v avtomobilski industriji 7 KT 2 Sočasni inženiring 6 KT 3 Reinženiring in inovacije 7 KT 4 Izbirni predmet 6 KT 5 Strokovna praksa 20 KT Skupaj 46 KT

Namen programa za izpopolnjevanje Tehnologije in proizvodnja v avtomobilski industriji je izobraziti kandidata za strokovno in operativno delo ter vodenje na področju tehnologije in


17

proizvodnje v podjetjih s poudarkom na avtomobilski industriji in z aplikacijami v ostali kovinsko-predelovalni industriji ter servisno-vzdrževalnih in večjih trgovskih centrih. Tabela 6: Delni študijski program Tehnologije in proizvodnja v avtomobilski industriji

Št. Enota programa –

TEHNOLOGIJE IN PROIZVODNJA V AVTOMOBISKI INDUSTRIJI KT

1 Računalniško vodeni inženiring 7 KT 2 Menedžment proizvodnje 6 KT 3 Reinženiring in inovacije 7 KT 4 Izbirni predmet 6 KT 5 Strokovna praksa 20 KT Skupaj 46 KT

Namen programa za izpopolnjevanje Vzdrževanje proizvodnih naprav in sistemov je izobraziti kandidata za strokovno in praktično operativno delo ter vodenje na področju vzdrževanja naprav in proizvodnih sistemov. Tabela 7: Delni študijski program Vzdrževanje proizvodnih naprav in sistemov

Št. Enota programa – VZDRŽEVANJE PROIZVODNIH NAPRAV IN SISTEMOV

KT

1 Računalniško vodeni inženiring 7 KT 2 Celovito vzdrževanje proizvodnje 7 KT 3 Meritve in merilne naprave 6 KT 4 Izbirni predmet 6 KT 5 Strokovna praksa 20 KT Skupaj 46 KT

10.3 Vključevanje programa v kreditni sistem študija Visokošolski strokovni študijski program Inženiring in vozila je zasnovan tako, da omogoča primerljivost študijskega programa in vključevanje v skupni evropski visokošolski prostor. Pri tem ima pomembno vlogo European Credit Transfer System, ki je tudi podlaga slovenskega kreditnega sistema za visokošolske programe. Študijski program Inženiring in vozila je kreditno ovrednoten, skladno z določili Meril za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS (Uradni list RS, 124/2004). Kreditni prenosni sistem ECTS omogoča nabiranje in prenos kreditnih točk iz enega študijskega programa v drugega in medsebojno priznavanje opravljenih obveznosti med visokošolskimi zavodi iz Republike Slovenije in tujine. Zagotavlja preglednost in primerljivost visokošolskih sistemov in študijskih programov, kar predstavlja osnovo za mobilnost študentov in priznavanje študijskih obveznosti. Kreditna točka je merska enota za vrednotenje dela, ki ga študent v povprečju opravi. Ena kreditna točka pomeni 25 do 30 ur obremenitve študenta, pri čemer lahko znaša letna obremenitev od 1.500 do 1.800 ur. Posamezni deli programa so ovrednoteni skladno z merili.


18

Merila ECTS spodbujajo uvajanje strategij poučevanja, ki so osredotočene na študenta. Študentu se kreditne točke dodelijo, ko izpolni s programom predpisane študijske obveznosti. V obremenitev študenta se štejejo: predavanja, seminarji, vaje in druge oblike organiziranega študijskega dela (praktično usposabljanje, laboratorijske vaje, raziskovalno delo, projektno delo), individualno študijsko delo (sprotno delo, študij literature, seminarske, projektne in raziskovalne naloge ter priprava na izpite in druge oblike preverjanja znanja) in diplomska naloga oziroma zaključna naloga pri programih za izpopolnjevanje.

10.4 Podatki o načinih izvajanja študija Visokošolski strokovni študijski program Inženiring in vozila se izvaja kot redni in izredni študij ter študij na daljavo. Pri rednem in izrednem študiju se predavanja izvajajo s celotno skupino študentov, vaje v skupinah po 30 študentov, laboratorijske vaje v skupinah po 18 študentov. Študij se izvaja po študijskem koledarju, pri čemer redni študentje realizirajo v povprečju 24 ur, izredni študentje pa 10 ur organiziranega študijskega dela tedensko. Pri izrednem študiju organizirano pedagoško delo poteka po sistemu zaporedne izvedbe predmetov. Vsak predmet se prične s predavanji, ki jim sledijo seminarske in/ali laboratorijske vaje po skupinah ter preverjanje znanja. Po enakem zaporedju poteka izvedba vseh predmetov. Organizirano pedagoško delo se izvede v obsegu najmanj 50 % predvidenih ur za redni študij. Ker je število ur organiziranega študijskega dela manjše kot pri rednem študiju, ta način študija zahteva več samostojnega dela. Izredni študent mora opraviti vse obveznosti, ki so predvidene za redni študij. Študij na daljavo bo fakulteta izvajala ob upoštevanju potreb okolja in v skladu s sklepi senata. Študij na daljavo je uveljavljena oblika izobraževanja v svetu, ki z razvojem izobraževalne tehnologije in interneta dobiva vse večji pomen in razsežnosti. Sodobna tehnologija omogoča hitro in učinkovito komunikacijo ter pripravo kakovostnih učnih gradiv. Pri nekaterih predmetih študijskega programa bo zahtevano tudi praktično usposabljanje (laboratorijske vaje, strokovna praksa), ki se bo izvajalo na fakulteti in v delovnem okolju (podjetja). V obliko študija na daljavo se lahko vključijo kandidati, ki: nimajo časa obiskovati predavanj, so iz geografsko oddaljenih ali slabo dostopnih področij, so telesno prizadeti in so matere z majhnimi otroki. Vsi predmeti enega letnika se pri študiju na daljavo praviloma izvedejo v dveh študijskih letih. Pri študiju na daljavo bodo uporabljene specifične metode dela in specifični postopki ocenjevanja.

10.5 Navedba strokovnega oz. znanstvenega naslova V skladu z določili Zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 61/06) študent po zaključku študija pridobi strokovni naslov:


19

za diplomantko - diplomirana inženirka strojništva (VS), z okrajšavo dipl. inž. str. (VS) za diplomanta - diplomirani inženir strojništva (VS), z okrajšavo dipl. inž. str. (VS). V skladu z 32. členom Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 100/04) in določili Pravilnika o prilogi k diplomi (Uradni list RS, št. 56/07) bo fakulteta izdala diplomantom visokošolskega študijskega programa prve stopnje Inženiring in vozila prilogo k diplomi.

10.6 Prijavni in vpisni postopek Prijavni in vpisni postopek določa Pravilnik o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 117/2002). Velja za kandidate za vpis v redni in izredni študij. Datumi vseh prijavnih rokov so vsako leto objavljeni v Razpisu za vpis, na spletni strani www.vpis.uni-lj.si. Prvi prijavni rok Kandidati se prijavijo na obrazcu Prva prijava za vpis v I. letnik (obrazec DZS, 1,71/1 je na voljo v večjih papirnicah in knjigarnah). Izpolnjeno prijavo pošljejo s priporočeno pošiljko na naslov: Visokošolska prijavno-informacijska služba, Univerza v Ljubljani, p.p. 524, 1000 Ljubljana. Kandidati lahko oddajo prijavo tudi na spletni strani: www.vpis.uni-lj.si Drugi prijavni rok Visokošolska prijavno-informacijska služba bo podatke o še prostih vpisnih mestih objavila takoj po končanem izbirnem postopku. Kandidati se prijavijo na obrazcu Druga prijava za vpis v 1. letnik (obrazec DZS, 1,71/2). V drugem roku se na še prosta vpisna mesta lahko prijavijo kandidati, ki se niso prijavili v prvem roku ali se niso uvrstili v nobenega od v prvi prijavi naštetih študijskih programov. Izjemoma se lahko prijavijo tudi kandidati, ki so bili v prvem roku sprejeti, če imajo za to upravičene razloge. O upravičenih razlogih odloči pristojni organ univerze oziroma fakultete. Izpolnjeno prijavo pošljejo s priporočeno pošiljko na naslov: Visokošolska prijavno-informacijska služba, Univerza v Ljubljani, p.p. 524, 1000 Ljubljana. Kandidati lahko oddajo prijavo tudi na spletni strani: www.vpis.uni-lj.si Tretji prijavni rok Če po 30. septembru še ostanejo prosta vpisna mesta, fakulteta objavi število in merila za izbiro. Prijavni postopek poteka na Fakulteti za industrijski inženiring Novo mesto. Visokošolski zavodi, na katerih ostanejo prosta mesta tudi po izteku drugega roka, lahko v tretjem roku vpisujejo kandidate, ki izpolnjujejo vpisne pogoje. V tretjem roku se lahko prijavijo kandidati, ki so oddali prvo ali drugo prijavo in se v izbirnem postopku niso uvrstili v nobenega od v prijavi naštetih študijskih programov. Kandidati pošljejo pisno prošnjo na naslov: Fakulteta za industrijski inženiring, Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto.


20

10.7 Šolnina Redni in izredni študij se financira s šolnino. Višino šolnine določi Upravni odbor Fakultete za industrijski inženiring v skladu s Pravilnikom o šolninah in drugih prispevkih (Uradni list RS, št. 45/98) in v skladu s Pravilnikom o prispevkih in vrednotenju stroškov na Fakulteti za industrijski inženiring do začetka prijavnega postopka. Veljavni cenik je objavljen na spletni strani fakultete.

11 ZAPOSLJIVOST DIPLOMANTOV K razvoju statistične regije Jugovzhodna Slovenija največ prispeva industrija (avtomobilska, farmacevtska in druga lahka industrija), saj ustvari polovico ustvarjene bruto dodane vrednosti te slovenske regije. Med vsemi regijami v Sloveniji ima najugodnejšo starostno strukturo z največjim deležem mladih prebivalcev in pozitivnega selitvenega prirasta. Diplomanti Fakultete za industrijski inženiring Novo mesto se bodo s pridobljenim teoretičnim in praktičnim znanjem ter usposobljenostjo za interdisciplinarno delo lahko uspešno zaposlovali v: kovinsko predelovalni industriji (avtomobilski industriji, industriji osebnih in tovornih

prikolic itd.), procesni industriji (farmacevtski, kemijski, živilski), lesni industriji, projektivi in razvojnem inženiringu, servisih za aktivno vzdrževanje naprav, procesov ali proizvodnje, malih in srednjih

podjetjih različnih usmeritev (možnost samozaposlitve).

Inženiring in vozila - zbornik 2011

Documents