-
MARIBOR, MAJ 2004
IN[TITUT ZA PODJETNIŠTVO IN MANAGEMENT MALIH
PODJETIJEKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA
UNIVERZA V MARIBORU
Spodbujati in ohraniti razvojne ambicije
MIROSLAV REBERNIKPOLONA TOMINCMIROSLAV GLAS
KARIN [IREC RANTA[A
GLOBAL ENTREPRENEURSHIP MONITOR SLOVENIJA 2003
-
CIP Katalo~ni zapis o publikacijiUniverzitetna knji~nica
Maribor
658(497.4)
SPODBUJATI in ohraniti razvojne ambicije :Global
Entrepreneurship Monitor Slovenija 2003 /Miroslav Rebernik ... et
al. . - Maribor -Ekonomsko-poslovna fakulteta, In{titut za
podjetni{tvoin management malih podjetij, 2004
ISBN 961-6354-40-X
1. Rebernik, Miroslav
COBISS-ID 49826817
� �
Naslov publikacije: Spodbujati in ohraniti razvojne ambicije:
3Avtorji: Miroslav Rebernik, Polona Tominc, Miroslav Glas, Karin
[irec Ranta{aLektor: mag. Igor Ri~narIzdala in zalo~ila: Univerza v
Mariboru,
Ekonomsko-poslovna fakulteta,In{titut za podjetni{tvo in
management malih podjetij
Leto izida: 2004Oblikovanje: Grafi~na delavnica ^rka,
MariborTisk: Koda Press - tiskarna Saje, MariborNaklada: 300
izvodov
Global Entrepreneurship Monitor Slovenija 200
Publikacija je eden izmed rezultatov temeljnega raziskovalnega
projekta in ciljnega raziskovalnega projekta, ki ju izvajamo na
In{titutu za podjetni{tvo in management malih podjetij na
Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze
v Mariboru in ju sofinancirata Ministrstvo za {olstvo, znanost
in {port ter Ministrstvo za gospodarstvo.
J-5-3299-0585 01 03 CRP3311-01-828 524
© Copyright Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor, 2004
Kopiranje in razmno~evanje brez pisnega dovoljenja
Ekonomsko-poslovne fakultete je prepovedano!
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS {t.
89/98) in 41. ~l. zakona o izvr{evanju prora~una RS za leto 2002 in
2003(Ur. list RS {t. 103/2001) spada knjiga med proizvode, za
katere se obra~unava DDV po veljavni stopnji.
�������������
-
KAZALOStran
PREDGOVORI
UVODNI POVZETEK · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 1
1 GLOBAL ENTREPRENEURSHIP MONITOR · · · · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 5
1.1 Zgodovina projekta · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 5
1.2 Teoreti~ni model GEM · · · · · · · · · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 5
1.3 Viri podatkov · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 6
1.4 Mere podjetni{ke aktivnosti · · · · · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 7
1.5 GEM Slovenija 2003 · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 8
2 KAKO PODJETNA JE SLOVENIJA · · · · · · · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 9
2.1 Razprostranjenost podjetni{tva v svetu · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 9
2.2 Stopnja celotne podjetni{ke aktivnosti v letu 2003 · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 9
2.3 Podjetni{tvo zaradi prilo`nosti in zaradi nujnosti · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 11
2.4 Nastajajo~i in novi podjetniki · · · · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 12
2.5 Mo{ki in `enske v podjetni{tvu· · · · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 14
2.6 Tvegani kapital in neformalno investiranje · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 16
2.7 Razvojna naravnanost slovenskih podjetnikov · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 17
3 PODJETNI[KO OKOLJE · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 23
3.1 Ocena pogojev za podjetni{tvo v Sloveniji· · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 23
3.2 Finan~na podpora · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 24
3.3 Vladne politike· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 25
3.4 Vladni programi · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 26
3.5 Izobra`evanje in usposabljanje · · · · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 27
3.6 Prenos raziskav in razvoja · · · · · · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 28
3.7 Za{~ita intelektualne lastnine · · · · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 29
3.8 Poslovna in strokovna infrastruktura · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 30
3.9 Odprtost in konkuren~nost na notranjem trgu · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 31
3.10 Dostop do fizi~ne infrastukture · · · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 33
3.11 Odnos do `ensk v podjetni{tvu · · · · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 34
3.12 Kulturne in dru`bene norme · · · · · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 35
3.13 Podjetni{ke prilo`nosti, usposobljenost in motivacija · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 37
3.14 Deset najbolj{ih in najslab{ih ocen · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 39
4 SKLEPI IN PRIPORO^ILA · · · · · · · · · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 41
4.1 Pove~anje ravni podjetni{kih znanj · · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 41
4.2 Ustvarjanje pozitivnega odnosa do podjetni{tva · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 41
4.3 Razvijanje dostopa do finan~nih sredstev · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 42
4.4 Razvoj `enskega podjetni{tva · · · · · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 42
4.5 Nadaljnji razvoj podjetni{ke politike in programov · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 42
4.6 Prenos izsledkov iz raziskav in razvoja · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 42
Opombe · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 44
III
SLOVENIJA 2003
-
SEZNAM SLIKStran
Slika 1 GEM v svetovnem merilu · · · · · · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 5
Slika 2 Konceptualni GEM model · · · · · · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 6
Slika 3 [tiriletno povpre~je TEA indeksa· · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 9
Slika 4 Stopnja celotne podjetni{ke aktivnosti v Evropi· · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 11
Slika 5 Stopnja celotne podjetni{ke aktivnosti · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 10
Slika 6 TEA indeks 2002 in 2003· · · · · · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 11
Slika 7 Stopnja podjetni{ke aktivnosti zaradi prilo`nosti · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · ·
13
Slika 8 Stopnja podjetni{ke aktivnosti zaradi nujnosti · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 13
Slika 9 TEA za nova in nastajajo~a podjetja · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 14
Slika 10 Mo{ki in `enske v podjetni{tvu· · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 15
Slika 11 TEA indeksi po starostnih skupinah· · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 15
Slika 12 TEA po spolu, glede na starost · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · ·
15
Slika 13 Dele` nalo`b tveganega kapitala v BDP · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 16
Slika 14 Neformalni investitorji · · · · · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · ·
17
Slika 15 Razvojna naravnanost odraslega prebivalstva · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 18
Slika 16 Razvojna naravnanost podjetnikov · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 19
Slika 17 Finan~na podpora · · · · · · · · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 24
Slika 18 Ocena elementov finan~ne podpore · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 25
Slika 19 Vladne politike – podpora · · · · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 25
Slika 20 Vladna politika – regulativa · · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · ·
26
Slika 21 Ocena elementov vladne politike · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 26
Slika 22 Vladni programi · · · · · · · · · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 26
Slika 23 Ocena elementov vladnih programov · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 27
Slika 24 Izobra`evanje in usposabljanje v osnovnih in srednjih
{olah · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · ·
27
Slika 25 Izobra`evanje in usposabljanje po srednji {oli · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · ·
28
Slika 26 Ocena elementov izobra`evanja in usposabljanja · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 28
Slika 27 Prenos raziskav in razvoja · · · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · ·
29
Slika 28 Ocena elementov prenosa raziskav in razvoja · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 29
Slika 29 Za{~ita intelektualne lastnine· · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · ·
30
Slika 30 Ocena elementov za{~ite intelektualne lastnine · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 30
Slika 31 Poslovna in strokovna infrastruktura · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · ·
31
Slika 32 Ocena elementov poslovne in strokovne infrastrukture ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 31
slika 33 Odprtost in konkuren~nost na notranjem trgu – hitrost
sprememb · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 32
Slika 34 Odprtost in konkuren~nost na notranjem trgu – vstopne
ovire · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 32
Slika 35 Ocena elementov odprtosti in konkure~nosti na notranjem
trgu · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 32
Slika 36 Dostop do fizi~ne infrastrukture · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · ·
33
Slika 37 Ocena elementov dostopa do fizi~ne infrastrukture · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 33
Slika 38 Odnos do `ensk v podjetni{tvu· · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 34
Slika 39 Ocena elementov odnosa do `ensk · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 34
Slika 40 Kulturna in dru`bena podpora podjetni{tvu (mnenje
izvedencev) · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · ·
36
Slika 41 Kulturna in dru`bena podpora podjetni{tvu (mnenje
prebivalstva) · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · ·
36
Slika 42 Kulturne in dru`bene norme · · · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 36
Slika 43 Ocena elementov kulturnih in dru`benih norm · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 36
Slika 44 Zaznavanje poslovnih prilo`nosti · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 37
Slika 45 Ocena elementov zaznavanja poslovnih prilo`nosti · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 37
IV
SLOVENIJA 2003
-
Slika 46 Podjetni{ka usposobljenost · · · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · ·
37
Slika 47 Elementi podjetni{ke usposobljenosti· · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 38
Slika 48 Podjetni{ka motivacija · · · · · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · ·
38
Slika 49 Elementi podjetni{ke motivacije · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 38
Slika 50 Osebni podjetni{ki kontekst in TEA indeksi· · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 39
Slika 51 Indeksi podjetni{kega konteksta · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 39
SEZNAM TABELTabela 1 [tevilo TEA prebivalcev med GEM dr`avami ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · ·
· 10
Tabela 2 Podjetni{tvo zaradi prilo`nosti in zaradi nujnosti· · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · ·
12
Tabela 3 Kvocienti podjetni{ke aktivnosti · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · ·
14
Tabela 4 TEA indeks po starosti in spolu · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · ·
15
Tabela 5 Demografske zna~ilnosti GEM podjetnikov · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 16
Tabela 6 Neformalni viri financiranja v svetovnem merilu · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 16
Tabela 7 TEA indeksi razvojne naravnanosti za mo{ke in `enske v
Sloveniji, 2003 · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 18
Tabela 8 Korelacijski koeficienti med TEA indeksi v evropskih
GEM dr`avah, 2003 · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 19
Tabela 9 Razvojna naravnanosti nastajajo~ih, novih ter
ustaljenih podjetnikov in podjetnic v Sloveniji · · · · · · · · · ·
· 19
Tabela 10 Korelacijski koeficient med podjetni{ko zmogljivostjo
in razvojno naravnanostjo · · · · · · · · · · · · · · · · · 20
Tabela 11 Mere podjetni{ke aktivnosti · · · · · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · ·
23
Tabela 12 Zbirni pregled podjetni{kih okvirov · · · · · · · · ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · ·
24
Tabela 13 Primerjava stali{~ izvedencev in prebivalstva o
dru`beni sprejemljivosti podjetni{tva · · · · · · · · · · · · · · ·
35
Tabela 14 Deset najbolj{e in deset najslab{e ocenjenih trditev ·
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · ·
40
V
SLOVENIJA 2003
-
Globalni GEM timEnota Ustanova ^lani Sponzorji
GEM Project Directors Babson College LondonBusiness School
William D. BygraveMichael Hay
Ewing Marian Kauffman Foundation
GEM ProjectCoordinator
Babson CollegeLondon Business School
Paul D. Reynolds
GEM CoordinationTeam
Babson College Paul D ReynoldsWilliam D. BygraveMarcia Cole
London Business School Paul D ReynoldsErkko AutioMichael
HayStephen HuntIsabel ServaisNatalie DeBonoMichelle HaleCaroline
JohnsKristin BekkesethNancy ChinAnwen GarstonMichel MouchiroudBolo
OlufunwaEmily NgShashank PattekarJagriti PatwariIngvild
RytterCharles Conrad UySteven Haslett, ConsultantCharles Palit,
Consultant
Francis Finlay, Chairman and CEO, Clay
Finlay, Inc.
David Potter Foundation Fellow
Family BusinessSpecial Topic
Alfred UniversityOregon State University
Carol WittmeyerMark Green
Raymond Family Business Institute
Spisek sodelujo~ih timovTim Ustanova ^lani Sponzorji
Argentina Center for EntrepreneurshipIAE Management and Business
SchoolUniversidad Austral
Silvia Torres CarbonellHector RochaFlorencia Paolini
IAE Management and Business SchoolHSBC Private Equity Latin
America
Australija Australian Graduate School of
Entrepre-neurship,Swinburne University of Technology
Kevin HindleSusan RushworthAnn Copeland
Westpac Banking Corporation
Belgija Vlerick Leuven Gent
Management School,Ghent University
Dirk De ClercqSophie ManigartHans CrijnsBart ClarysseFrank
VerzeleDavid Zegers
Vlerick Leuven Gent ManagementSchoolSteunpunt
Ondernemerschap,Ondernemingen en Innovatie (FlemishMinistry of
Economics)
4x4 Entreprendre (Walloon Ministry ofEconomics)
Brazilija IBQP - Instituto Brasileiro da Qualidadee
Produtividade no Paraná
Marcos Mueller SchlemmSimara Maria S. S. GrecoJoana Paula
MachadoNerio Aparecido Cardoso
SEBRAE- Serviço Brasileiro de Apoio àsMicro e Pequenas
Empresas
Instituto Euvaldo Lodi do Parana
VI
SLOVENIJA 2003
-
Tim Ustanova ^lani Sponzorji
^ile ESE - Universidad de Los Andes Alfredo EnrioneNicolás
BesaDavid KimberRicardo Sanhueza
ESE Business School - Universidad delos Andes
Danska University of Southern Denmark Mick HancockTorben
BagerLone ToftildThomas SchoettKim Klyver
Erhvervs- og BoligstyrelsenErnst & Young (Denmark)IRF -
Industriens
RealkreditfondDanfossVækstfondenFUHUBoersenTuborgfonden
Finska Helsinki University of Technology Erkko AutioPia
AreniusAnne Kovalainen
Ministry of Trade and IndustryNational Technology Agency
Tekes
Francija EM Lyon Olivier TorresIsabel ServaisAurélien Eminet
Chaire Mérieux Entreprendre
Gr~ija Foundation for Economic and IndustrialResearch (IOBE)
Stavros IoannidesTakis Politis
Greek Ministry of DevelopmentIOBE Sponsors
Hong Kong The Chinese University of Hong Kong
Shenzhen Academy of Social Sciences
Bee-Leng ChuaDavid AhlstromKevin AuSiu-Tong
KwokCheung-KwokChee-Keong LowShige MakinoHugh ThomasLe Zheng
Wang WeiliDong Xiaoyuan
Trade and Industry Department, SMEDevelopment Fund, Hong Kong
Gov-ernment SARAsia Pacific Institute of Business, TheChinese
University of Hong KongChinese Executives Club, Hong KongManagement
Association
Hrva{ka SME’s Policy Centre - CEPOR ZagrebJ. J. Strossmayer
University in Osijek
Slavica SingerSanja PfeiferNatasa SarlijaDjula BorozanSuncica
Oberman
Ministry of Crafts, Small and MediumEnterprisesOpen Society
Institute - CroatiaJ.J. Strossmayer University in OsijekSME’s
Policy Centre – CEPOR, Zagreb
Islandija Reykjavik University Agnar HanssonLudvik
EliassonGuðrún Mjöll SigurðardóttirHalla TomasdottirGylfi
ZoegaRognvaldur Saemundsson
Reykjavic UniversityCentral Bank of IcelandThe Confederation of
IcelandicEmployersNew Business Venture FundPrime Minister’s
Office
Irska University College, Dublin Paula FitzsimonsColm
O’GormanFrank Roche
Enterprise IrelandIntertrade Ireland
Italija Bocconi University Guido CorbettaAlexandra DawsonUgo
Lassini
Bocconi University
Japonska Keio UniversityUniversity of Marketing &
DistributionSciences
Tsuneo YahagiTakehiko Isobe
Monitor Company
Ju noafri{ka republika The UCT Centre for Innovation
andEntrepreneurship, Graduate School ofBusiness, University of Cape
Town
Mike HerringtonJohn OrfordEric Wood
Liberty GroupSouth African Breweries
VII
SLOVENIJA 2003
-
Tim Ustanova ^lani Sponzorji
Kanada École des Hautes Études Commercialesde Montréal
(HEC-Montréal)
University of British Columbia (UBC)
Nathaly RiverinLouis-Jacques FilionDaniel MuzykaIlan
VertinskyAviad Pe’erOana Branzei
Chaire d’entrepreneuriat Rogers-J.-A.Bombardier, HEC
MontréalDéveloppement DevelopmentÉconomique Canada, pour les
régionsdu Québec
Industry Canada, Small Business PolicyBranch
The W. Maurice Young Entrepreneur-ship and Venture Capital
Centre
The Social Sciences and HumanitiesResearch Council of Canada
Kitajska Tsinghua University
Asia Institute of Babson College
Yanfu JiangJian GaoYuan ChengQiong Qui
Robert NgBing XiaoJianfei WangQiuyue ZhongXiao ZhengPing
WeiKerotha
School of Economics and Management,Tsinghua University
National Entrepreneurship ResearchCenter of Tsinghua
University
Nem~ija University of Cologne Rolf SternbergHeiko BergmanIngo
Lueckgen
KfW BankengruppeErnst & Young
Nova Zelandija New Zealand Centre for Innovation&
Entrepreneurship UNITEC Instituteof Technology
Alex MaritzAnton de WaalWilliam D. Bygrave (BabsonCollege)Dean
PrebbleDebbie RollandGreg WilsonHelen MitchellHoward FrederickJohn
Blackham, Xsol LtdJohn Thompson (University ofHuddersfield)John
WEbsterJudi CampbellMatt TwomeyPeter CarswellPrue CruickshankRt.
Hon. Jenny Shipley, FormerPrime Minister of New ZealandShelley
EdenSimon PeelTim Boyd-WhiteVance WalkerYunxia Zhu
UNITEC Institute of Technology
New Zealand Centre for Innovation andEntrepreneurship
School of Management & Entrepreneur-ship
School of Communication
Norve{ka Bodo Graduate School of Business Lars KolvereidSvenn
Are JenssenGry Agnete AlsosEirik PedersenMaiken JohansenBjorn Willy
AmoErlend BullvAgElin Oftedal
Ministry of Trade and IndustryBodo Graduate School of
BusinessKunnskapsparken AS Bodo, Center forInnovation and
EntrepreneurshipInnovation Norway
Singapur National University of SingaporeEntrepreneurship
Centre
Poh Kam WongFinna WongLena LeeYuen Ping Ho
Economic Development Board ofSingapore
National University of Singapore
VIII
SLOVENIJA 2003
-
Tim Ustanova ^lani Sponzorji
Slovenija In{titut za podjetni{tvo in managementmalih
podjetij,Ekonomsko-poslovna fakultetaUniverze v Mariboru
Miroslav RebernikPolona TomincKarin Širec - Ranta{aMiroslav
GlasViljem P{eni~ny
Ministrstvo za {olstvo, znanost in {portMinistrstvo za
gospodarstvoPospe{evalni center za malogospodarstvo^asnik
FinanceObrtna zbornica Slovenije
Španija Instituto de Empresa Alicia CodurasPaloma LópezRachida
JustoIgnacio de la vega
NAJETI GroupInstituto de Empresa
Catalonia
Universidad Autonoma José M. VecianaEnric GenescaYancy
VailantDavid Urbano
Institut d’Estudis Regionals iMetropolitans de Barcelona
Andalucía
Universidad de Cádiz José Ruiz NavarroJosé Aurelio Medina
GarridoJosé Daniel Lorenzo Gómez
Consejería de Empleo y DesarrolloTecnológico (Junta de
Andalucía)
Extremadura
Fundacion Xavier de Salas Ricardo HernándezJ Carlos Díaz
SofiexSodiexCaja Rural de Extremadura FoundationLos Santos de
Maimona
Švedska ESBRI Entrepreneurship andSmall Business Research
Institute
Magnus AronssonHelene Thorgrimsson
Confederation of Swedish EnterpriseSwedish Agency for Innovation
Systems(VINNOVA)Swedish Business Development Agency(NUTEK)Swedish
Institute for Growth PolicyStudies (ITPS)
Švica University of St. Gallen (KMU - HSG)IMDHEC-Lausanne
Switzerland
Thierry VoleryBenoit LeleuxGeorges HaourBernard SurlemontDiego
Chaantrain
KTI / CTIKMU - HSGIMD
Nizozemska EIM Business & Policy Research Sander
WennekersNiels BosmaGuido BrummelkampMarco MosselmanMaarten
OverweelHeleen StigterRoy Thurik
Dutch Ministry of Economic Affairs
Uganda Faculty of Commerce,Makerere University Business
School
Thomas WalterWaswa BalunywaPeter RosaArthur SserwangaStefanie
BarabasRebecca Namatovu
European UnionBank of UgandaSpear Motors LtdMakerere University
Business School
Velika Britanija London Business SchoolThe Work Foundation
Rebecca HardingMichael HayMark Cowling
Small Business ServiceBarclays BankThe Work FoundationSouth East
of England DevelopmentAgencyOne North EastInvestNIEntrepreneurial
Working PartyErnst & Young
Northern Ireland
Kingston UniversityEconomic Research Instituteof Northern
IrelandInvest NI
Mark HartMaureen O’ReilyCarol Keery
Invest NI
IX
SLOVENIJA 2003
-
Tim Ustanova ^lani Sponzorji
Scotland
University of Strathclyde Jonathan LevieWendy BrownSarah
Cooper
Hunter Centre for Entrepreneurship@ Strathclyde
Wales
University of GlamorganNorth East Wales Institute of
HigherEducation
David BrooksbankDylan Jones-Evans
Welsh Development Agency
Zdru ene dr aveAmerike
Babson College William D. BygravePaul D. ReynoldsMaria
MinnitiMarcia Cole
Ewing Marion Kauffman Foundation
Venezuela Instituto de Estudios Superioresde Administración (
IESA)
Gastón ArévaloRoberto Vainrub
Grupo MercantilFundación IESA
X
SLOVENIJA 2003
-
SLOVENIJA 2003
Vizija dolgoro~nega razvoja Slovenije kot podjetne dru`be se
zelo po~asi obli-kuje in {e dale~ je do dru`benega konsensa o
potrebi po koordiniranem sode-lovanju podjetnikov in vlade ter o
ustvarjanju spodbudnega okolja, v kateremse bo rojevalo ~imve~
novih podjetij, obstoje~a podjetja pa bodo imela ambicijorasti in
se razvijati. Kot smo ugotavljali `e v lanskem poro~ilu, je pred
Slovenijo{e dolga pot, da bi uresni~ila ambicije in se v Evropski
uniji uveljavila kot na-predna, inovativna in podjetna dru`ba.
Slovenija bo morala storiti vse, da bi izkoristila svoje
podjetni{ke potenciale indohitela razvojni tempo najrazvitej{ih
dr`av. Gospodarstvo lahko raste samotako hitro in v tolik{ni meri,
kot rastejo podjetja. Po rezultatih GEM 2003 `alSlovenije {e ne
moremo uvrstiti med podjetne dru`be v svetovnem merilu. Vi-soka
smrtnost nastajajo~ih podjetij opozarja, da je treba podjetni{ko
okoljepreurediti ne samo, da bo spodbujalo podjetni{ke namere,
ampak jih tudi ne-govalo in ohranjalo. [tevilni kazalniki uvr{~ajo
Slovenijo v zaledje, vendarlepa lahko zasledimo nekatere zelo
obetavne namige o tem, da podjetni{tvo pri-dobiva na veljavi.
Zlasti spodbudne so visoke aspiracije po rasti, ki jih izka-zujejo
nastajajo~i in novi podjetniki ter mnenje treh ~etrtin
prebivalstva, da soposamezniki, ki so uspe{ni ustanovitelji
podjetja, spo{tovani in imajo visokdru`beni status.
Podjetnost in ustvarjalnost sta ena najredkej{ih proizvodnih
virov in v dru`biznanja postajata odlo~ilna razvojna dejavnika.
Tako kot znanje samo: medtistimi, ki menijo, da imajo znanje,
ve{~ine in izku{nje za zagon nove poslovnedejavnosti ali
ustanovitev podjetja, je v Sloveniji TEA indeks 9,38, med tisti-mi,
ki menijo, da tega znanja nimajo, je indeks samo 0,19 skoraj
petdeset-kratna razlika! Vlaganje v znanje in podjetni{ke ve{~ine
lahko pomembnoprispeva k ve~ji podjetni{ki aktivnosti.
^lani raziskovalne skupine GEM Slovenija 2003 (Miroslav
Rebernik, PolonaTominc, Miroslav Glas, Karin [irec Ranta{a in
Viljem P{eni~ny) se za-hvaljujemo sponzorjem, ki so omogo~ili
izvedbo raziskave, kakor tudi 36 izve-dencem, ki so sodelovali v
slovenskem delu raziskave, za njihov dragocen ~as inspoznanja, ki
so jih posredovali. Zahvala podjetju Gral-Iteo, ki je
profesio-nalno izpeljal anketiranje odraslega prebivalstva.
Zahvaliti pa se moramotudi kolegom raziskovalcem v 40 drugih GEM
dr`avah, s katerimi delimousodo na skupnem projektu, ter
koordinacijskemu timu na London BusinessSchool pod vodstvom prof.
Paula Reynoldsa, ki je brezhibno opravil gara{kodelo harmonizacije
podatkov in usklajevanja trenutno najve~je raziskavepodjetni{tva na
svetu.
Prof. dr. Miroslav Rebernik,vodja GEM Slovenija
Predgovori
-
V veliko veselje mi je, da lahko pospremim leto{njo raziskavo
GEM tudi vimenu Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru.
Dejavnost kole-gov, ki so jo pripravljali, se na najbolj{i mo`ni
na~in vklju~uje v vizijo in po-slanstvo fakultete. V njih posebej
poudarjamo, da vidi Ekonomsko-poslovnafakulteta svojo prihodnost in
poslanstvo pri {irjenju in izmenjavi znanja {eposebej na podro~jih,
ki so povezana z izbolj{anjem `ivljenja ljudi v o`jem in{ir{em
okolju.
Pri tem je Slovenija gotovo {e posebej zanimiv empiri~ni fenomen
za razi-skave, kot je ta, ki je pred nami. Iz nje izhaja, da se
bomo morali v Sloveniji {emo~no potruditi za dvig podjetni{kega
spoznanja in za razvoj podjetni{kegaokolja. Po drugi strani pa v ne
preve~ oddaljeni preteklosti najdemo vrsto pri-merov, ko so
Slovenci izkazali veliko mero podjetnosti in zdrave
ekonomskelogike. Najprej je tu jugoslovanski projekt, kjer je
Slovenija ob 8 % teritorija inprebivalstva ostvarjala 14 %
jugoslovanskega BDP, 23 % izvoza in 32 % izvo-za na zahodne trge.
To pomeni, da so v okolju, ki podjetni{tvu ni bilo naklo-njeno,
slovenska podjetja in organizacije uspeli uveljaviti podjetnost, ki
je da-le~ presegala tisto, ki so jo imeli v drugih takratnih
jugoslovanskih republikah.Ob osamosvojitvi smo do`iveli tudi razpad
jugoslovanskega trga, vendarstatisti~ni podatki {e zdale~ ne ka`ejo
tak{nega upada proizvodnje kot v dru-gih tranzicijskih dr`avah.
^eprav z neurejenimi lastninskimi odnosi, je ta-kratnim podjetnikom
uspela nagla preusmeritev na tuje trge, kar jeomogo~ilo, da je
Slovenija po razvitosti in po BDP na prebivalca ohranila prvomesto
med tranzicijskimi dr`avami. Eden od osnovnih pogojev za
razvojpodjetni{tva je tudi ekonomska stabilnost. To so slovenska
podjetja in prebi-valstvo tako trdno zasidrali v svojo zavest, da
je zamenjava jugoslovanskegadinarja z novimi apoeni leta 1991
potekala brez vsakega zastoja. Ekonomskazgodovina je dobila prvi
primer, ko so prebivalstvo in podjetja za sredstvo zatransakcije
sprejeli bone, natiskane na manjvrednem papirju, na katerem nibilo
niti imena valute, kaj {ele da bi za njih jam~ila centralna banka
ali biimeli vsaj podpis njenega guvernerja.
Gornji podatki in dejstva so namenjeni v razmislek pomembnemu
partnerjupri nastajanju raziskave GEM. To je ekonomska politika, ki
naj upo{teva pod-jetni{ko izro~ilo in naj z ustvarjanjem
podjetni{tvu prijaznega okolja sprejmeodgovornost za to, da bodo
tudi na{i zanamci lahko pisali o podobnih pri-merih podjetnega
obna{anja na na{ih tleh.
Prof. dr. Rasto Ovin,Dekan Ekonomsko-poslovne fakultete
SLOVENIJA 2003
-
Biti najbolj{i. To je vizija podjetnika, ki stremi k ustvarjanju
vrednosti. Tavizija je lahko inovativna ideja, lahko je prilo`nost
ali enostavno nekaj, karsvet ali okolje {e ne pozna. In ~e ho~e{
biti najbolj{i, nikoli ne more{ bitizadovoljen s tem, kar si
dosegel. Podjetni{ki duh te neprestano sili v novo tve-ganje,
inovativnost in preseganje obstoje~ih mej. Zato je tudi gonilna
silainovativnosti, konkuren~nosti in rasti. Podjetni{tvo je torej
eden izmed klju~-nih dejavnikov mednarodnih konkuren~nih prednosti.
Mednarodna konku-ren~nost pa je pogoj za vzdr`no gospodarsko rast,
ki omogo~a visoko dru`benoblaginjo, kar je cilj vsakega
posameznika.
Ugotovitve raziskave Global Entrepreneurship Monitor
osvetljujejo stanjepodjetni{tva v Slovenji v primerjavi z drugimi
dr`avami in njegov razvoj v~asu. Zato Ministrstvo za gospodarstvo
vklju~enost Slovenije v to raziskavopodpira `e od leta 2002. Je ena
izmed analiti~nih podlag Politike podjetni{tvain konkuren~nosti
ministrstva, ki je med drugim osredoto~ena na
ustvarjanjespodbudnega okolja za inovativnost in podjetni{tvo.
^eprav smo lahko z dose`enim razvojem podjetni{tva zadovoljni,
tudi ~e seprimerjamo z EU, bo treba storiti korak naprej tako pri
ustvarjanju pozi-tivnega odnosa do podjetni{tva, olaj{anju dostopa
do finan~nih sredstev,olja{anju `enskega podjetni{tva kot tudi pri
pospe{evanju prenosa razi-skovalno-razvojnih dose`kov institutov in
univerz v gospodarstvo. Da pa bo tomo`no, bo potrebno usklajeno
delovanje vseh politik, ki s svojimi ukrepi bist-veno vplivajo na
podjetni{ko okolje: od monetarne, dav~ne, socialne,
okoljske,zaposlovalne, pokojninske, izobra`evalne in raziskovalne
politike pa tudiinstitucij kot so banke in druge finan~ne
institucije, sodi{~a... Ukrepi morajobiti prvenstveno usmerjeni v
doseganje najvi{je ravni znanja in usposob-ljenosti zaposlenih, v
ve~ja vlaganja v raziskave in razvoj ter hitrej{i prenosznanja v
gospodarstvo, v pove~anje stro{kovne u~inkovitosti javnega
sektorja,v pove~anje odzivnosti trga dela na potrebe gospodarstva,
v pove~anje stro-{kovne u~inkovitosti finan~nega sektorja, v
ustvarjanje spodbud za podjet-ni{ka vlaganja v razvoj, v hitrej{e
odpravljanje administrativnih ovir za nal-o`be, zlasti pri urejanju
prostora in pridobivanju lokacij in v zagotavljanjestabilnega
makroekonomskega okolja.
Rezultati in priporo~ila raziskave Global Entrepreneurship
Monitor so po-membni in koristni za vse tiste, ki raziskujejo
podjetni{ki fenomen in {e pose-bej za oblikovanje ukrepov
nacionalnih politik za razvoj podjetni{tva.
Prof. dr. Tea Petrin
SLOVENIJA 2003
-
Uvodni povzetekS sodelovanjem v trenutno najve~ji raziskavi
podjetni{tva nasvetu, ki smo se ji pridru`ili leta 2002,
pridobivamo spoznanja,ki nam pomagajo ustvarjati bolj zanesljivo
sliko podjetni{kestvarnosti, da bi lahko bili ukrepi ekonomske
politike in meha-nizmov pospe{evanja podjetni{tva v Sloveniji
usmerjeni tja, kjersi lahko dolgoro~no obetamo najve~je u~inke.
Global Entrepre-neurship Monitor (GEM) je svoje prve rezultate
raziskovanjapodjetni{tva v svetovnem merilu podal leta 1999.
[tevilo dr`avje od za~etnih 10 leta 2002 naraslo na 37, leta 2003
pa razpo-lagamo s primerljivimi podatki `e za 40 dr`av.
Pri raziskovanju podjetni{tva predpostavljamo, da pod
vplivomdru`benega, kulturnega in politi~nega konteksta delujeta dva
me-hanizma ekonomske rasti. Prvi so ustaljena podjetja, drugi pa
jepodjetni{ki proces, ki se odvija v novih in rasto~ih podjetjih.
VGEM se torej ne ukvarjamo z ustaljenimi podjetji, ki so starej{a
odtreh let in pol, temve~ nas zanima podjetni{ka naravnanost
od-raslega prebivalstva in stopnja nastajanja novih in rasto~ih
pod-jetij, ki je odvisna od {tevilnih podjetni{kih pogojev, ki
vplivajo naobstoj in zaznavanje podjetni{kih prilo`nosti ter na
podjetni{kozmogljivost odraslega prebivalstva. Zaznavanje
podjetni{kih pri-lo`nosti, ve{~ine in motivacija odraslega
prebivalstva, da te pri-lo`nosti izkoristijo, so namre~ pogoj za
rojevanje podjetij innjihove aspiracije po rasti.
Zanimajo nas torej najzgodnej{e faze podjetni{kega procesa,kjer
s TEA indeksom ugotavljamo dele` odraslega prebivalstva(med 18 in
64 leti), ki so bodisi v procesu ustanavljanja podjetjabodisi so
lastniki/managerji mladega podjetja, ki ne izpla~ujepla~ dlje kot
42 mesecev.
V svetovnem merilu so razlike med vpletenostjo ljudi v
zgodnjefaze podjetni{kega procesa velike: od 19.000 ljudi v
Islandiji do107 milijonov ljudi v Indiji. V Sloveniji je bilo leta
2003 vza~etne faze podjetni{kega procesa vklju~enih 51.000 ljudi.
^ese ozremo samo na evropske dr`ave, je v povpre~ju v Francijivsak
{estdeseti, v Islandiji pa vsak deveti delovno aktivni prebi-valec
vklju~en v zgodnje faze podjetni{kega procesa. V Slovenijise v
povpre~ju loteva podjetni{tva vsak petindvajseti prebivalec.Po
podjetni{ki aktivnosti se Slovenija uvr{~a v zadnjo
tretjinoprou~evanih dr`av – leta 2002 na 25. mesto med 37
dr`avami,leta 2003 pa z indeksom 4.05 na 24. mesto med 31 dr`avami.
Vvzorcu 41 dr`av, ki so v zadnjih letih sodelovale v projektu, bi
seSlovenija s povpre~jem leta 2002 in 2003 uvrstila na 36.
mesto.
Primerjava povpre~ne podjetni{ke aktivnosti leta 2002 in
2003ka`e, da je le-ta v osmih evropskih dr`avah upadla, ponekodzelo
mo~no. V Franciji in Italiji se je skorajda razpolovila, vSloveniji
je upadla za dobrih deset odstotkov. Nekatere dr`ave selahko
pohvalijo z mo~nim porastom, predvsem Belgija, [panijain Finska.
Pri slednji je povpre~ni TEA indeks porastel z 4,56 na6,85. V
Sloveniji padec srednje vrednosti TEA indeksa s 4,61 na4,05, ki
sicer ni statisti~no zna~ilen, pomeni upad {tevila posa-meznikov,
ki so na za~etku podjetni{ke poti z 58.000 leta 2002na 51.000 leta
2003. Privo{~imo si izra~un: ~e bi TEA indeks vSloveniji porastel
tako kot na Finskem, bi to pomenilo dodatnih
37.000 posameznikov, ki bi se odpravili na podjetni{ko pot.
Ta{tevilka bi pomenila vidno sled v gospodarski strukturi
Slovenijein bi nedvomno prispevala k spreminjanju splo{nega
dojemanjapodjetni{tva.
Med 51.000 posamezniki, ki so bili v Sloveniji leta 2003
naza~etku svoje podjetni{ke kariere, so se nekateri
podjetni{tvalotili, ker se jim je za to ponudila prilo`nost, drugi
zato, ker nisoimeli druge, bolj{e, mo`nosti za delo. V Sloveniji je
{tevilopodjetnikov, ki so se podjetni{tva lotili, ker so sledili
podjetni{kiprilo`nosti, v primerjavi z drugimi GEM dr`avami
relativno niz-ko. Kvocient nujnosti, ki ga izrazimo kot razmerje
med indeksomTEA nujnost in TEA prilo`nost, je pri Sloveniji 0,26.
To pomeni,da se na deset podjetnikov, ki se v Sloveniji odlo~ijo za
podjet-ni{tvo zaradi prilo`nosti, v povpre~ju manj kot trije
odlo~ijo zapodjetni{tvo zaradi nuje. Italija, Danska, [panija, in
Islandijaimajo to razmerje manj kot 0,1. Kvocient prilo`nosti je
obratnavrednost kvocienta nujnosti. V Sloveniji je ta kvocient enak
3,78in pomeni, da je na vsakih deset podjetnikov, ki se v
Slovenijiodlo~ijo za podjetni{tvo zaradi nuje, v povpre~ju 37,8
podjet-nikov, ki so se odlo~ili za podjetni{tvo zaradi
prilo`nosti.
V raziskavi razlikujemo med podjetniki, ki so v najzgodnej{i
fazipodjetni{kega procesa in tistimi, ki `e poslujejo kot novo
pod-jetje. Prve imenujemo nastajajo~i podjetniki, mednje pa
smovklju~ili vse tiste, ki posku{ajo sami ali skupaj z drugimi
ustano-viti novo podjetje ali pri~eti z novo poslovno dejavnostjo
in {eniso izpla~evali pla~ ve~ kot tri mesece. To so podjetniki, ki
sozdale~ najbolj ranljivi in ki potrebujejo najve~
spodbudnegaokolja. Posameznike, ki so trenutno sami ali skupaj z
drugimilastniki podjetja, ki ga pomagajo voditi, oziroma so
samozapo-sleni, njihovo podjetje pa junija 2003 ni bilo starej{e od
42mesecev, imenujemo novi podjetniki. @e v GEM 2002 smougotavljali,
da je stopnja pre`ivetja slovenskih nastajajo~ih pod-jetnikov
nizka. Ugotavljali smo jo tako, da smo izra~unali raz-merje med
novimi in nastajajo~imi podjetji. V dr`avah, kjer jevisoka stopnja
nastajajo~ih podjetnikov in nizka stopnja novihpodjetij, je o~itno,
da je stopnja smrtnosti novih podjemovvisoka. Kvocient umrljivosti
nastajajo~ih podjetij, ki govori oslabem »izkoristku« podjetni{kega
procesa, je v Sloveniji naj-vi{ji, ne samo v evropskem, ampak med
vsemi sodelujo~imiGEM dr`avami. Zna{a 2,69 in pomeni, da v
Sloveniji izmed 2,69nastajajo~ih podjetij v povpre~ju pre`ivi le
eno. V primerjavi zlanskim letom (2,14) se je precej poslab{al.
Nezadovoljiv je tudi dele` podjetnic med prebivalstvom. V
Italijiin Franciji je ta dele` skoraj enak dele`u mo{kih, v
Sloveniji pa jerazmerje med mo{kimi in `enskami v podjetni{tvu
najslab{emed vsemi dr`avami v GEM. TEA indeks za mo{ke zna{a
6,36%,za `enske pa samo 1,66%, ali 3,8 : 1 v korist mo{kih.
Podobnoneugodno razmerje imajo tudi Irska (3,4: 1), Japonska
(3,2:1) terDanska (3,07:1).
Nobenega dvoma ni, da so v Sloveniji `enske {e velika
neizko-ri{~ena prilo`nost za podjetni{tvo. V podjetni{ko najbolj
zasto-pani starostni skupini med 25. in 34. letom je razmerje
medmo{kimi in `enskami skoraj 5:1 v korist mo{kih.
1
SLOVENIJA 2003
-
Tako pri mo{kih kot pri `enskah nara{~a podjetni{ka aktivnost
zvi{ino izobrazbene ravni. Med podjetni{ko aktivnim prebival-stvom,
ki ga spremlja GEM, je v Sloveniji najve~ tistih, ki imajove~ kot
srednje{olsko izobrazbo in po dohodku spadajo v zgor-njo
tretjino.
V vseh raziskavah o podjetni{tvu v Evropi, ki prepoznavajo
ovire, skaterimi se sre~ujejo podjetniki, so finance povsem na vrhu
–bodisi da gre za odnose z bankami ali za tvegani kapital.
VSloveniji predstavlja tvegani kapital {e vedno zanemarljiv
dejav-nik v podjetni{kem `ivljenju. Zato tudi ne presene~a, da se
je podele`u nalo`b tveganega kapitala, izra`enem kot odstotek
odbruto dru`benega proizvoda, Slovenija uvrstila povsem na rep.
Natem podro~ju izrazito izstopa Izrael, sledita mu Kanada in
ZDA.
Ena izmed izstopajo~ih ugotovitev GEM na tem podro~ju je
pravugotovitev glede neformalnega investiranja. Ocenjujemo, da
soleta 2002 v svetovnem okviru neformalni investitorji zagotovili91
odstotkov vseh sredstev in s kapitalom oskrbeli 99,96% vsehnovih
podjetij. Na vsakih 100.000 novih podjetij je bilo manj kot37
podjetij podprtih s tveganim kapitalom. Sklicevanje na odsot-nost
tveganega kapitala kot na vzrok premajhne podjetni{keaktivnosti je
zato odvra~anje pozornosti od pravih problemov.Od- sotnost
tveganega kapitala povzro~a izgubo potencialov, kibi jih lahko
pomenila hitro rasto~a podjetja, ne pa zmanj{anjenastajanja novih
podjetij. V vsakem primeru je velika ve~inainvestiranj, ki jih
izpelje tvegani kapital, usmerjena v rast podje-tij, ki so `e v
poslu.
Financiranje za~etnih faz podjetni{kega procesa je, tako kot
vsvetovnem merilu, tudi v Sloveniji v veliki meri odvisno od
dru`i-ne in prijateljev (o`ji dru`inski ~lani: 36,2% in prijatelji
alisosedje 15,1%). Zato bi bilo ob oblikovanju spodbudnega
pod-jetni{kega okolja treba upo{tevati velik pomen neformalnih
inve-stitorjev ter jih tudi prek dav~nega sistema motivirati za
tovrstnoproduktivno potro{njo. [e zlasti, ker je zaznati zelo
mo~nonegativno korelacijo med razli~nimi vrstami davkov in
dele`emneformalnega investiranja v bruto dru`benem proizvodu.
Ena od izjemno spodbudnih ugotovitev slovenskega GEM 2003so
visoke ambicije podjetnikov, ki so na samem za~etku podjet-ni{ke
poti. Razvojna naravnanost slovenskih podjetnikov, izve-dena iz
njihovih namer, nam poka`e, da so zelo optimisti~niglede tega, kaj
se bo z njihovim podjemom dogajalo v prihodnjihletih. Po zbirnem
indeksu TEA zaposlovanje/tr`i{~e/izvoz, kimeri odstotek
podjetnikov, ki nameravajo v naslednjih petih letihzaposliti
dvajset ali ve~ ljudi, {iriti trg ali izva`ati ve~ kot 50odstotkov
svoje proizvodnje, smo med 17 evropskimi dr`avami,ki so leta 2003
sodelovala v GEM, krepko na prvem mestu.
@al pa s staranjem podjetja te ambicije drasti~no upadejo.
Med-tem ko vsak peti podjetnik, ki je v poslu manj kot tri leta in
polpri~akuje, da bo zaposloval ali {iril tr`i{~e, ima tak{na
pri~ako-vanja {e samo vsak petdeseti podjetnik, ki je v poslu ve~
kot trileta in pol. Zni`anje razvojnih namer je previsoko, da bi ga
lahkopripisali samo naivnosti in nerealnim pri~akovanjem
nastajajo-~ih podjetnikov, {e zlasti ~e upo{tevamo izjemno visoko
stopnjoumrljivosti novih podjemov. O~itno je podjetni{ko okolje v
Slo-veniji {e vedno izrazito neugodno, zato se ohranjanje
razvojnihambicij ka`e kot pomembna strate{ka naloga.
V 31 GEM dr`avah so nacionalni izvedenci ocenjevali stanje
vdevetih podjetni{kih okvirih. V Sloveniji so izvedenci
najboljeocenili podro~je hitrosti sprememb glede odprtosti in
konku-ren~nosti na notranjem trgu, kjer je Slovenija dosegla 11.
naj-vi{jo oceno med 31. dr`avami, najslab{e pa kulturne in
dru`-bene norme (28. mesto), vladno politiko na podro~ju
regulative(27. mesto) ter prenos raziskav in razvoja (27. mesto).
Slovenijase ni pri nobenem pogoju uvrstila na najbolj{e ali
najslab{emesto, vendar je ve~inoma ostala v drugi polovici dr`av,
kar vsplo{nem ka`e, da pogoji za podjetnike v Sloveniji niso
zelougodni.
V primerjavi z drugimi GEM dr`avami je najvi{je (5.
mesto)dosegla trditev, da pou~evanje v osnovnih in srednjih
{olahzagotavlja primerno opozarjanje na podjetni{tvo in
ustanav-ljanje novih podjetij. Sledijo mu trditve, da dosegajo v
Sloveniji`enske enako raven znanja in izku{enj za ustanovitev
novegapodjetja kot mo{ki (6. mesto), da imajo `enske dostop do
ena-kega {tevila dobrih poslovnih prilo`nosti za ustanovitev
podjetjakot mo{ki (8. mesto) in da imajo v Sloveniji {tevilni
ljudjeizku{nje z ustanovitvijo novega podjetja (9. mesto).
Povsem na repu pa najdemo trditev, da v Sloveniji
nacionalnakultura spodbuja kreativnost in inovativnost (zadnje, 31.
mesto),ter da so rizi~ni kapitalisti pomemben vir financiranja in
podporeza nova in rasto~a podjetja (30. mesto).
Mnenje slovenskega prebivalstva, da so posamezniki, ki souspe{ni
ustanovitelji podjetja, spo{tovani in imajo visok dru`-beni status
(77%), nas med GEM dr`avami uvr{~a celo na 4.mesto, v evropskem
prostoru takoj za Finsko, kjer svoje podjet-nike ceni 84%
prebivalstva in pred Irsko (76%). Nizko stopnjopodjetni{ke
aktivnosti v Sloveniji gre zatorej iskati v drugihvzrokih, ki jih
prebivalstvo ne more obvladovati. Eden izmednjih je zagotovo
zaskrbljujo~a egalitaristi~na te`nja po izena~e-nju `ivljenjskega
standarda, ki je po sami svoji vsebini izrazitoprotipodjetni{ko
naravnana. Mnenje izvedencev (97,1%) nas vtem segmentu uvr{~a na
prvo mesto, mnenje prebivalstva(82,4%) pa na drugo. O~itno v
Sloveniji biti bogat {e vedno nidru`beno sprejemljivo, pa ~eprav je
bilo bogastvo pridobljeno spo{tenim in produktivnim ustvarjanjem in
podjetni{tvom. V ko-lik{ni meri je tovrstni egalitarizem odsev
izku{enj in vrednot izobdobja socialisti~nega samoupravljanja, bo
pokazal ~as. Zaspreminjanje teh vrednot bo treba bolj jasno
izpostaviti me-hanizme, s katerimi nastaja dru`beno bogastvo in
pokazati, da soposamezniki, ki k temu bogastvu najve~ prispevajo,
tudi upra-vi~eni do primernega dele`a. Ustvarjalnost, inovativnost
inpodjetni{tvo morata biti ustrezno nagrajena, sicer se redki
posa-mezniki, ki imajo te talente, ne bodo usmerjali v tovrstne
ak-tivnosti.
@e lansko leto smo ugotavljali, da (1) poznavanje drugih
podjet-nikov, (2) zaznavanje poslovnih prilo`nosti, (3)
samozavedanjelastnega znanja in izku{enj za podjetni{ko delovanje
ter (4) strahpred neuspehom pomembno vplivajo na odlo~itev
posameznikaza vklju~evanje v podjetni{ki proces. V primerjavi z
drugimidr`avami se je Slovenija glede poznavanja drugih
podjetnikovuvrstila na 8. mesto. V Evropi in v svetu premo~no vodi
Islandija,kjer kar 88% prebivalcev pozna nekoga, ki je v zadnjih
dvehletih naredil podjetje (v Sloveniji 47%). Islandija je prva v
Evropi
2
SLOVENIJA 2003
-
tudi glede zaznavanja poslovnih prilo`nosti (50%
prebivalstva).Da se bodo na obmo~ju, kjer `ivijo, pojavile v
naslednjega polleta dobre poslovne prilo`nosti je prepri~ana
tretjina delovnoaktivnega prebivalstva Slovenije. Dobra tretjina
(38%) delovnoaktivnih prebivalcev Slovenije je tudi prepri~anih, da
ima zna-nje, ve{~ine in usposobljenost za pri~enjanje podjetni{ke
karierein ustanovitev podjetja. @al je med delovno aktivnim
prebi-valstvom tudi ve~ kot tretjina tak{nih, ki jim strah pred
ne-uspehom prepre~uje, da bi pri~eli z novo poslovno dejavnostjoali
usta- novili podjetje. Slovensko, pa tudi evropsko sociokul-turno
okolje pa~ ne opro{~a napak. V svetovnem merilu se ljudjenajbolj
bojijo neuspeha v Gr~iji in Nem~iji, najmanj v Kanadi,ZDA in
Japonskem.
Na pri~enjanje podjetni{ke poti najbolj izrazito vpliva
mnenjeposameznika o tem, ali ima potrebno znanje, ve{~ine in
izku{njeza zagon nove poslovne dejavnosti ali ustanovitev podjetja.
Medtistimi, ki menijo, da imajo znanje, je TEA indeks 9,38,
medtistimi, ki menijo, da tega znanja nimajo, je indeks samo 0,19
–skoraj petdesetkratna razlika! Glede na velik vpliv, ki ga imajo
tiatributi na podjetni{ko aktivnost, je bil ustvarjen »indeks
podjet-ni{kega konteksta«, ki vrednoti poznavanje podjetnika,
zazna-
vanje prilo`nosti in prepri~anost v svoje znanje in ve{~ine
zazagon novega podjema. Tako konstruiran indeks poka`e, da je
vokviru povpre~ja 31 GEM dr`av 10 krat bolj verjetno, da se
bodolotili podjetni{tva tisti, ki imajo vse tri atribute kot pa
tisti, kinimajo nobenega. V Sloveniji je ta vpliv {e ve~ji – kar
{tirideset-kratna verjetnost za vse tri atribute in dvanajstkratna
za dva iz-med njih.
Razvoj podjetni{tva v Sloveniji terja aktivne posege na
{tevilnapodro~ja, pri ~emer na temelju rezultatov GEM Slovenija
2003izpostavljamo predvsem pove~anje ravni podjetni{kih znanj
inve{~in, ustvarjanje pozitivnega odnosa do podjetni{tva,
razvi-janje dostopa do finan~nih sredstev, razvoj `enskega
podjet-ni{tva, nadaljnji razvoj podjetni{ke politike in programov
terprenos izsledkov raziskav in razvoja.
Spodbujanje ljudi, naj se podajo na podjetni{ko pot, je
premalo.Tudi ni dovolj odstranjevati ovir, zaradi katerih se
premalo ljudiodlo~i za podjetni{tvo. Njihove podjetni{ke ambicije
je trebanegovati in jim ustvariti okolje, v katerem se bodo lahko
ohranilein razvijale.
3
SLOVENIJA 2003
-
1 Global Entrepreneurship Monitor1.1 Zgodovina projekta
Global Entrepreneurship Monitor (GEM) je svoje prve rezultate
raziskovanja podjet-ni{tva v svetovnem merilu podal leta 1999.
[tevilo dr`av je leta 2002 od za~etnih 10naraslo na 37, tako da
leta 2003 razpolagamo s primerljivimi podatki `e za 40
dr`av.[tevilo sodelujo~ih dr`av v posameznem letu se spreminja,
poro~ilo o raziskavi, ki jepred vami zajema 31 dr`av. Slika 1
prikazuje razpostranjenost projekta v svetovnemmerilu.
Slika 1: GEM v svetovnem merilu
GEM je zdale~ najve~ja raziskava podjetni{tva na svetu. Izvaja
jo neprofitni akademskiraziskovalni konzorcij, katerega cilj je
ustvariti zanesljive mednarodne podatke opodjetni{ki aktivnosti ter
s temi podatki seznaniti ~im {ir{o javnost. Harmonizirani
kvali-tativni in kvantitativni podatki, zbrani na podlagi tako
velikega {tevila dr`av so zanimivitako za oblikovalce ekonomske
politike kot za akademsko sredino, saj zagotavljajo bo-gat vir za
komparativno prou~evanje podjetni{kega obna{anja. Ker raziskava
poteka `epeto leto, so na voljo `e tudi ~asovne serije.
Slovenija se je svetovnemu raziskovalnemu konzorciju pridru`ila
leta 2002, s ~emer smopridobili primerljive informacije o tem, kam
se na podro~ju podjetni{tva ume{~amo vsvetovnem merilu. Glavni
namen GEM je podati vsakoletno oceno podjetni{ke aktivnostiv
obravnavanih dr`avah. Prou~ujemo {tevilne dejavnike, ki bi utegnili
vplivati na razlike vstopnji podjetni{tva ter sku{amo podati nove
vpoglede v obseg in pomen podjetni{kegaprocesa, da bi bolje
razumeli, kako je mogo~e z izoblikovanjem ustreznega
podpornegaokolja pospe{evati podjetni{tvo.
1.2 Teoreti~ni model GEM
Konceptualni GEM model (slika 2), s katerim posku{amo razumeti
podjetni{ke procese,temelji na sklepanju, da specifi~ne okoli{~ine
za izvajanje podjetni{ke aktivnosti vposamezni dr`avi vplivajo na
velikost in obseg podjetni{tva, ki vpliva na ekonomskorast in
razvoj. Te soodvisnosti pa niso enosmerne – tudi obstoje~a raven
ekonomskegarazvoja vpliva na podjetni{tvo in na podjetni{ke
okoli{~ine.
Za potrebe raziskave se uporablja {iroka definicija
podjetni{tva, ki pomeni kakr{enkoliposkus posameznika, skupine
posameznikov ali obstoje~ega podjetja, da bi ustvarilinovo podjetje
ali poslovno dejavnost, bodisi da gre za samozaposlitev, novo
podjetje aliraz{iritev `e obstoje~ega podjetja. Ker nas ne zanima
{tevilo podjetij ali pravnih
subjektov, temve~ podjetni{ki proces, jepomembno, da lahko z
dano definicijozajemamo podjetni{ke aktivnosti in naj-demo podjetne
posameznike.
S pomo~jo raziskovalnega projekta GEMposku{amo razumeti• razlike
v ravni podjetni{ke aktivnosti
med razli~nimi dr`avami• ali, in na kak{en na~in, so te razlike
po-
vezane z nacionalno ekonomsko rastjo• zakaj imajo posamezne
dr`ave vi{jo
stopnjo podjetni{ke aktivnosti kot druge• kaj lahko storimo, da
bi pove~ali nacio-
nalno raven podjetni{ke aktivnosti.
Temeljna odvisna spremenljivka, ki jo jetreba pojasniti, je
nacionalna ekonomskarast. Pri tem predpostavljamo, da se eko-nomski
procesi odvijajo v relativno stabil-nem dru`benem, kulturnem in
politi~-nem okolju. Delujeta dva temeljna meha-nizma rasti. Prvi
temeljni vir ekonomskerasti so glavna ustaljena podjetja, ki
od-igrajo svojo vlogo predvsem v mednarodnimenjavi. ^e so splo{ni
nacionalni pogojiposlovanja urejeni in naravnani h konku-ren~nosti,
so ta podjetja lahko mednarod-no uspe{na in lahko pripomorejo k
rastimikro, malih in srednjevelikih podjetij.
Drugi temeljni vir ekonomske rasti pa jepodjetni{ki proces, ki
se odvija v novih inrasto~ih podjetjih. V tem primeru pod vpli-vom
dru`benega, kulturnega in politi~ne-ga konteksta deluje drug splet,
takoime-novani okvir podjetni{kih pogojev, ki sosicer povezani z
okvirom splo{nih nacio-nalnih pogojev, vendar pa se od njih
tudirazlikujejo. Na odvijanje podjetni{kegaprocesa bistveno
vplivajo podjetni{ke pri-lo`nosti ter zmogljivost ljudi, da se
lote-vajo novih podjemov. Vse to vpliva nabrbotanje in vrenje v
gospodarstvu, kjer serojevajo novi podjemi in podjetja, kar
pri-speva k ekonomski rasti.
Oba procesa prispevata k ekonomski ra-sti. Na sliki 2 je
prikazan celoten model,iz katerega sta razvidna oba
mehanizmaekonomske rasti. Za razliko od ve~inesvetovnih analiz, ki
se osredoto~ajo nadejavnike, ki vplivajo na konkure~nostobstoje~ih
ustaljenih podjetij, se GEMosredoto~a na spodnji del slike, to je
napodjetni{ki proces in njegovo povezanostz ekonomsko rastjo.
Splo{no okolje v ka-
5
SLOVENIJA 2003
-
terikoli dr`avi vpliva na obstoje~a pod-jetja in panoge ter na
nastajajo~a in novapodjetja. Na nastajanje novih podjetij papoleg
splo{nega okolja vpliva tudi okvirpodjetni{kih pogojev, kamor
spadajo:• razpolo`ljivost razli~nih vrst finan~ne
podpore (ban~ni sistem, rizi~ni kapital,neformalno investiranje,
poslovni an-geli),
• zasnova in vodenje vladne politike, kije lahko bolj ali manj
naklonjena pod-jetni{tvu,
• izvajanje vladnih programov, ki ustvar-jajo pogoje za razvoj
podjetni{tva,
• raz{irjenost in kakovost izobra`evanjain usposabljanja za
podjetni{tvo,
• obstoj in u~inkovitost razli~nih meha-nizmov za prenos
raziskovalnih dose`-kov in tehnologije v podjetni{ko prak-so,
• kakovost in dostopnost poslovne instrokovne infrastrukture, ki
jo potrebu-jejo mlada in rasto~a podjetja,
• odprtost in konkuren~nost na no-tranjem trgu, to je velikost
vstopnih pre-grad oziroma, kako te`ko se novapodjetja uveljavijo na
trgu,
• dostop do fizi~ne infrastrukure, potreb-ne za poslovanje
podjetij,
• kulturne in dru`bene norme, ki podpi-rajo ali zavirajo
podjetni{ko aktivnost.
Ti pogoji vplivajo na obstoj in zaznavanjepodjetni{kih
prilo`nosti ter na podjetni-{ko zmogljivost odraslega
prebivalstva.Zaznavanje podjetni{kih prilo`nosti terve{~ine in
motivacija odraslega prebival-stva, da te prilo`nosti izkoristijo,
pa pred-stavljajo bolj ali manj plodna tla za ro-jevanje in rast
podjetij.
GEM se torej ne ukvarja z obstoje~imipodjetji, ki so starej{a od
treh let in pol.Zanima nas relativna podjetni{ka narav-nanost
odraslega prebivalstva in stopnjanastajanja novih in rasto~ih
podjetij terrazlike, ki nastajajo med posameznimidr`avami. Te pa so
posledica• razlik med dr`avami v devetih pogojih
iz podjetni{kega okvira,• relativne dojemljivosti odraslega
pre-
bivalstva za iskanje in ustvarjanje pod-jetni{kih prilo`nosti
ter
• njegove motiviranosti in sposobnosti(znanje, ve{~ine) za
izkori{~anje pri-lo`nosti.
Model torej predpostavlja, da je podjet-ni{tvo gonilna sila
ekonomske rasti. Vkontekstu dru`benih, kulturnih, politi~-nih in
ekonomskih okoli{~in v dr`avi ok-
vir splo{nih nacionalnih pogojev in okvir podjetni{kih pogojev
vplivata na podjetni{koaktivnost, ki vodi k ekonomski rasti.
Povezave med podjetni{kimi procesi in rastjo jemo`no odkriti samo v
globalnem kontekstu, ~e imamo na razpolago podatke iz
velikega{tevila dr`av in lahko izra~unavamo korelacije. ^e bi imeli
podatke samo za Slovenijo,bi lahko korelacije ugotavljali samo, ~e
bi razpolagali z dovolj dolgo ~asovno serijo. KerSlovenija sodeluje
v projektu {ele drugo leto, primernih ~asovnih serij {e nimamo,
zatose v slovenskem GEM za leto 2003 ukvarjamo predvsem z
raziskovanjem stanja v Slo-veniji primerjalno z udele`enkami GEM
ter ocenjujemo razvitost posameznih podjet-ni{kih okvirov in njihov
vpliv na podjetni{ko aktivnost.
Slika 2: Konceptualni GEM model
1.3 Viri podatkov
Pri svojem raziskovanju uporabljamo {tiri temeljne mehanizme
zbiranja podatkov. Trijeod teh zagotavljajo primarne podatke, ki
jih zberemo posebej za GEM in zatem kom-biniramo s podatki iz
sekundarnih virov. Podatke nam dajejo:• raziskava vzorca odrasle
populacije,• osebni intervjuji z nacionalnimi izvedenci za
posamezne sklope iz podjetni{kega
okvira pogojev,• podroben vpra{alnik, ki ga izpolnijo nacionalni
izvedenci ter• uveljavljeni mednarodni viri standardiziranih
podatkov.
Raziskava odraslega prebivalstva: V vsaki dr`avi usposobljena
strokovna organizacijaizvede telefonsko raziskavo odraslega
prebivalstva, ki temelji na vzorcu najmanj 2000odraslih.1 V
Sloveniji je raziskavo izvedel Gral-Iteo, primerno ute`en vzorec pa
je leta2003 zajel 2012 ljudi. S pomo~jo intervjujev ugotavljamo
podjetni{ke aktivnosti od-raslega prebivalstva, dol`ina intervjuja
pa je odvisna od tega, koliko je posamezenintervjuvanec podjetni{ko
aktiven. Prvi del vpra{alnika se nana{a na poizvedovanje
oustanavljanju in vodenju podjetja ter neformalnem investiranju v
nova podjetja. Posa-meznikom, ki izka`ejo podjetni{ko aktivnost, se
zatem postavljajo dodatna, bolj po-globljena vpra{anja. Z drugim
delom vpra{alnika ugotavljamo odnos intervjuvancev
dopodjetni{tva.
Osebni intervjuji z izvedenci: Opravili smo 18 intervjujev s
skrbno izbranimi posa-mezniki, za katere smo po njihovi dosedanji
podjetni{ki aktivnosti, profesionalnosti,
Dru beni,kulturni,politi~ni,kontekst
Glavnauveljavljena podjetja
(primarnaekonomija)
Mikro, mala insrednja podjetja
(sekundarnaekonomija)
Nacionalnaekonomska
rast(BDP,
zaposlitev)Podjetni{keprilo`nosti
Podjetni{kezmogljivosti:- ve{~ine- motivacija
Poslovnovrenje
Okvir splo{nihnacionalnih pogojev- odprtost
(zunanja trgovina)- vlada (domet, vloga)- finan~ni trgi
(u~inkovitost)- tehnologija, R&R
(raven, intenzivnost)- infrastruktura (fizi~na)- management
(ve{~ine)- trg delovne sile
(fleksibilnost)- institucije (nepristranost,
spo{tovanje zakonitosti)
Okvir podjetni{kih pogojev- finan~na podpora- vladne politike-
vladni programi
izobra e vanje inusposabljanje
- prenos raziskav in razvoja- poslovna in strokovna
infrastruktura- odprtost in konkuren~nost
na notranjem trgu- dostop do fizi~ne
infrastrukture- kulturne in dru bene norme
-
6
SLOVENIJA 2003
-
znanju in ugledu sodili, da lahko prispevajo k
razumevanjupodjetni{tva v Sloveniji. V osebnih intervjujih so nam
predstavilisvoj pogled na– temeljne slabosti, ki zavirajo razvoj
podjetni{tva v Sloveniji,– temeljne prednosti, ki jih ima Slovenija
in bi jih lahko izkori-
stili za pospe{evanje podjetni{tva ter– predloge, kaj bi bilo
treba udejaniti, da bi se ~im ve~ ljudi
vklju~ilo v podjetni{ke aktivnosti.Vse intervjuje smo posneli,
naredili transkripcije, jih obenem zosebnimi zapiski povzeli in
kodirali, tako da jih je bilo mo`noprimerjati z ugotovitvami
ekspertov iz drugih GEM dr`av.2
Standardiziran vpra{alnik za izvedence: Vsi intervjuvani
izve-denci in {e dodatnih 18 strokovnjakov so izpolnili ob{iren
stan-dardiziran vpra{alnik. Dobljene odgovore smo kodirali in
po-sredovali koordinacijskemu timu GEM, ki je pripravil
skupnedatoteke za vse sodelujo~e dr`ave. S pomo~jo tega
vpra{alnika,ki je bil preveden v jezike udele`enk GEM, lahko delamo
{tevil-ne in bogate primerjave med dr`avami.
Nacionalni ekonomski in demografski podatki: Da bi bilo mo`-no
delati kakr{nekoli primerjave nacionalnih zna~ilnosti posa-meznih
dr`av (npr. rast DBP), se je treba opreti na zanesljive inpoenotene
mednarodne vire. Ti viri so podatkovne baze, s kate-rimi
razpolagajo Zdru`eni narodi, Eurostat, Svetovna banka,ILO,
Mednarodni denarni sklad, OECD. Obdelava tako velikekoli~ine
podatkov terja zelo skrbno organizacijo, ki jo
zagotavljakoordinacijski tim GEM.
1.4 Mere podjetni{ke aktivnosti
Za ocenjevanje podjetni{ke aktivnosti odraslega
prebivalstvauporablja GEM {est meril in sicer:1. dele` odraslega
prebivalstva (18 – 64 let), ki se aktivno loteva
vzpostavitve novih podjemov (nastajajo~i podjetniki – "na-scent
entrepreneurs"),
2. dele` odraslega prebivalstva, ki je zaposlen kot
lastnik/man-ager novih podjetij, ki niso starej{a od 42 mesecev
(novipodjetniki – "new entrepreneurs"),
3. indeks celotne podjetni{ke aktivnosti, ki predstavlja
vsotonastajajo~ih in novih podjetnikov kot dele` odraslega
prebi-valstva (celotni TEA – "Total Entrepreneurial Activity"),
4. dele` odraslega prebivalstva, ki je osebno investiral v nova
innastajajo~a podjetja (mikro poslovni angeli – "micro
businessangels"),
5. indeks podjetni{ke aktivnosti zaradi prilo`nosti
(TEA-prilo`-nost – "TEA Opportunity"), ki predstavlja dele`
odraslegaprebivalstva, ki se je lotil vzpostavitve novega podjema,
kerse mu je za to ponudila prilo`nost,
6. indeks podjetni{ke aktivnosti zaradi nuje (TEA-nujnost –
"TEAnecessity"), ki predstavlja dele` odraslega prebivalstva, ki se
jelotil vzpostavitve novega podjema zaradi nuje, ker ni imeldruge
bolj{e mo`nosti za delo.
Ko v GEM govorimo o podjetni{ko aktivnem prebivalstvu, mi-slimo
torej na, prvi~, tiste posameznike, ki so osebno vpleteni
vnastajanje novih podjemov, ali so, drugi~, zaposleni kot
last-niki/managerji novih podjetij, ki niso starej{a od 42 mesecev
aliso, tretji~, osebno investirali v nove podjeme. TEA indeks
tvorijo
samo nastajajo~i in novi podjetniki. Tiste posameznike, ki
sepojavljajo v obeh vlogah, {tejemo samo enkrat. Pri izra~una-vanju
TEA indeksa mikro angelov ne upo{tevamo.
Da bi identificiral podjetni{ko aktivno populacijo, je GEM
razvilniz vpra{anj, s katerimi posku{amo ugotoviti, ~e je
posameznikpodjetni{ko aktiven:1. Da bi se posameznik kvalificiral
kot nastajajo~i podjetnik, je
moral na vpra{anje a) ali na vpra{anje b) odgovoriti z "da":a.
Trenutno posku{ate sami ali skupaj z drugimi ustanoviti
novo podjetje ali pri~eti z novo poslovno dejavnostjo,vklju~ujo~
kakr{nokoli samozaposlitev ali prodajo pro-izvodov ali storitev –
naloga, ki ni v okviru va{e rednezaposlitve.
b. Trenutno posku{ate sami ali skupaj z drugimi ustanovitinovo
podjetje ali se lotiti nove poslovne dejavnosti za va-{ega
delodajalca – naloga, ki je v okviru va{e redne za-poslitve.
Pozitivni odgovor je vodil do nadaljnjih treh vpra{anj, s
katerimismo preverjali, ~e gre res za nastajajo~e podjetje:
c. Ali ste v zadnjih 12 mesecih kakorkoli pomagali prizagonu
nove poslovne dejavnosti ali ustanavljanju no-vega podjetja, kot na
primer iskali ustrezno opremo,lokacijo, sestavili za~etno ekipo
ljudi, delali na poslov-nem na~rtu, za~eli var~evati denar ali
delali karkoli dru-gega, kar bi pomagalo zagnati novo poslovno
dejavnostoziroma ustanoviti podjetje?
d. Ali boste vi osebno lastnik tega podjetja v celoti, dela
tegapodjetja ali sploh ne boste lastnik?
e. Ali je novo podjetje `e izpla~alo kakr{nekoli pla~e, do-hodke
ali nadomestila, vklju~no z va{o pla~o, za obdobjedalj{e od treh
mesecev?
Da bi ga ozna~ili kot nastajajo~ega podjetnika, je moral
vpra{aniodgovoriti z "da" na vpra{anje c), "v celoti" ali "delno"
na vpra-{anje d) ter z "ne" na vpra{anje e). ^e je bil odgovor na
e)pritrdilen, potem je bil to kandidat za novega podjetnika.
2. Da bi se posameznik kvalificiral kot novi podjetnik, je
moralpritrditi, da je trenutno sam ali skupaj z drugimi lastnik
pod-jetja, ki ga pomaga voditi, oziroma da je samozaposlen ter
dapodjetje ni bilo ustanovljeno prej kot leta 2000 (v juniju 2003ni
bilo starej{e od 42 mesecev).
3. Da bi lahko posameznika ozna~ili kot mikro poslovnegaangela,
je moral v zadnjih treh letih osebno vlo`iti sredstva vnovo
podjetje, ki ga je ustanovil nekdo drug, pri tem pa se neupo{tevajo
nakupi delnic, obveznic ali vlaganj v vzajemnesklade.
4. Stopnjo celotne podjetni{ke aktivnosti ali TEA indeks
dolo-~imo kot se{tevek nastajajo~ih in novih podjetnikov, pri~emer
tiste, ki se pojavljajo v obeh vlogah, {tejemo samoenkrat.
5 Indeks podjetni{ke aktivnosti zaradi prilo`nosti
(TEA-prilo`-nost), smo dolo~ili tako, da smo upo{tevali
posameznike, kiso zadostili naslednjima kriterijema:– posameznik se
je moral kvalificirati kot nastajajo~i ali novi
podjetnik
7
SLOVENIJA 2003
-
– moral je povedati, da se je lotil vzpostavitve novega
pod-jema, ker se mu je za to ponudila prilo`nost.
6. Indeks podjetni{ke aktivnosti zaradi nuje (TEA-nujnost),
smodolo~ili tako, da smo upo{tevali posameznike, ki so
zadostilinaslednjima kriterijema:– posameznik se je moral
kvalificirati kot nastajajo~i ali novi
podjetnik– moral je povedati, da se je lotil vzpostavitve novega
pod-
jema zaradi nuje, ker ni imel druge bolj{e mo`nosti zadelo.
TEA indeks odra`a {tevilo posameznikov v dr`avi, ki so vpleteniv
podjetni{ko vrenje, bodisi kot nastajajo~i ali novi podjetniki,
inje temeljni kazalnik podjetni{ke aktivnosti, ki omogo~a
primer-javo med dr`avami, ki so udele`ene v GEM.
1.5 GEM Slovenija 2003
Slovenija leta 2003 drugi~ sodeluje v GEM. Nosilec raziskave
jeIn{titut za podjetni{tvo in management malih podjetij na
Eko-nomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Z GEM smo
vSloveniji dobili orodje, ki nam pomaga ustvarjati bolj
zanesljivosliko podjetni{ke stvarnosti, tako da bodo tudi ukrepi
ekonomskepolitike in mehanizmov pospe{evanja podjetni{tva v
Slovenijiusmerjeni tja, kjer si lahko dolgoro~no obetamo najve~je
u~inke.Rezultati iz raziskave GEM Slovenija 20023, kakor tudi
leto{njirezultati, ka`ejo, da je slovenska pot v inovativno in
podjetni{kodru`bo {e zelo dolga in vijugava.
Slovenski GEM so leta 2003 podprli Ministrstvo za
gospodarstvo,Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port, Pospe{evalni
center zamalo gospodarstvo, Obrtna zbornica Slovenije ter ~asopis
Fi-nance.
8
SLOVENIJA 2003
-
2 Kako podjetna je Slovenija?
Slika 3: [tiriletno povpre~je TEA indeksa
2.2 Stopnja celotne podjetni{ke aktivnostiv letu 2003
S TEA indeksom merimo dele` odraslega prebivalstva med 18 in64
leti, ki so bodisi v procesu ustanavljanja podjetja bodisi
solastniki/managerji mladega podjetja, ki ne izpla~uje pla~ dlje
kot42 mesecev. Zanima nas torej najzgodnej{a faza
podjetni{kegaprocesa. Tistih podjetnikov, ki imajo podjetje `e ve~
kot tri leta inpol, TEA indeks ne zajema. V skladu s sliko 2, so to
`e ustaljenapodjetja (gornji krak vzro~no-posledi~ne povezave med
podjet-ni{tvom in gospodarsko rastjo), ki so za uspe{nost
gospodarskega
sistema izjemno pomembna, niso pa predmet raziskovanja vokviru
GEM.6
Med 31 dr`avami, ki v letu 2003 sodelujejo v raziskavi GEM, seje
Slovenija z indeksom 4,05 uvrstila na 24. mesto.
V tabeli 1 so razporejene dr`ave po dose`enem TEA indeksu. Vnjih
je dva in pol milijarde prebivalcev, od tega poldrugo milijar-do
delovno aktivnih. Pribli`no 163 milijonov je ljudi, ki soanga`irani
v podjetni{kem procesu, ki ga spremlja GEM. Slove-nija k temu
prispeva 0,8 promila delovne sile ter 0,3 promilapodjetni{ke
aktivnosti.
2.1 Razprostranjenost podjetni{tva v svetu
Od 6,3 milijarde svetovnega prebivalstva `ivi v 40 GEM
dr`avahskoraj 4 milijarde ljudi, od tega jih je 2,4 milijarde v
starostniskupini med 18 in 64 leti, kar v ve~ini dr`av predstavlja
delovnoaktivna leta. Od teh 2,4 milijard si jih okrog 12% ali
297milijonov prizadeva izgraditi podjetje ali pa so `e lastniki
pod-jetja manj kot tri leta.4
Razlike med razprostranjenostjo podjetni{kega procesa v svetuso
velike: od 19.000 ljudi v Islandiji do 107 milijonov ljudi vIndiji.
V Sloveniji je bilo leta 2003 v za~etne faze podjetni{kegaprocesa
vklju~enih 51.000 ljudi.5 Razlike med letom 2002 in2003 niso
statisti~no zna~ilne (p = 0,408), ~e pa bi bile, bi topomenilo
okrog 7.000 manj vklju~enih ljudi kot leto poprej.Prebivalstvo je v
nekaterih dr`avah znatno bolj podjetni{koaktivno, leta 2003
izrazito izstopata Uganda in Venezuela, pri
~emer je treba upo{tevati, da gre bolj za "koli~ino"
podjetni{keaktivnosti in manj za njegovo "kakovost". Najni`jo
podjetni{koaktivnost izkazujejo Francija, Hrva{ka in Japonska. ^e
se ozremosamo na evropske dr`ave, je v povpre~ju v Franciji vsak
{estdese-ti, v Islandiji pa vsak deveti delovno aktivni prebivalec
vklju~en vzgodnje faze podjetni{kega procesa.
V Sloveniji se v povpre~ju loteva podjetni{tva vsak
petindvajsetiprebivalec, s ~emer se Slovenija po podjetni{ki
aktivnosti uvr{~av zadnjo tretjino prou~evanih dr`av – po povpre~ni
vrednosti vletu 2002 na 25. mesto med 37, v letu 2003 pa na 24.
mesto med31 GEM dr`avami. ^e podatke, zbrane zadnja {tiri leta
trajanjaprojekta, konsolidiramo v eno bazo, dobimo vzorec 41
dr`av,med katerimi bi se Slovenija s povpre~jem leta 2002 in
2003uvrstila na 36. mesto (slika 3).
9
SLOVENIJA 2003
-
Dr avaTEA
indeksŠtevilo
prebivalcevDelovnoaktivno
prebivalstvo
Število TEAprebivalcev
Uganda 29,26 25.632.794 10.265.560 2.998.000Venezuela 27,31
24.654.694 14.338.222 3.914.000Argentina 19,73 38.740.807
22.559.921 4.451.000^ile 16,87 15.665.216 9.536.646 1.612.000Nova
Zelandija 13,60 3.951.307 2.464.399 335.000Brazilija 12,90
182.032.604 111.914.745 14.437.000ZDA 11,94 290.342.554 181.340.397
21.580.000Avstralija 11,62 19.731.984 12.408.149 1.439.000Kitajska
11,59 1.286.975.468 828.234.620 96.075.000Islandija 11,24 280.798
171.523 19.000Irska 8,10 3.924.140 2.465.742 200.000Kanada 8,01
32.207.113 20.813.726 1.667.000Norve{ka 7,46 4.546.123 2.807.047
209.000Švica 7,41 7.318.638 4.758.122 352.000Finska 6,85 5.190.785
3.284.006 225.000Gr~ija 6,77 10.665.989 6.770.427 460.000Španija
6,77 40.217.413 26.006.061 1.761.000Vel. Britanija 6,36 60.094.648
37.375.347 2.377.000Danska 5,88 6.384.384 3.399.867 201.000Nem~ija
5,21 82.398.326 52.646.370 2.738.000Singapur 4,95 4.608.595
3.313.692 162.000Ju noafr. rep. 4,30 42.768.678 24.982.327
1.074.000Švedska 4,12 8.878.085 5.489.345 225.000Slovenija 4,05
1.935.677 1.275.871 51.000Belgija 3,87 10.289.088 6.413.922
248.000Nizozemska 3,60 16.150.511 10.419.034 375.000Hong Kong 3,23
7.394.170 5.026.726 161.000Italija 3,19 57.998.353 37.263.355
1.189.000Japonska 2,76 127.214.499 81.024.667 2.236.000Hrva{ka 2,56
4.422.248 2.751.235 70.000Francija 1,63 60.181.529 36.909.133
602.000Vsota 2.482.797.218 1.568.430.204 163.443.000
Tabela 1: [tevilo TEA prebivalcev med GEM dr`avami
Raven podjetni{ke aktivnosti med 31 GEM dr`avami je
zelorazli~na. [tevilo nastajajo~ih in novih podjetnikov v
populacijidelovne sile se giblje od 1,63% (eden izmed 61) v
Franciji do29,20% (skoraj vsak tretji) v Ugandi. Najvi{jo raven
podjetni{keaktivnosti v Evropi izkazuje Islandija – vsak deveti
prebivalec jeaktiven v podjetni{kem procesu. V Sloveniji se vsak
petindvajsetiprebivalec v starosti od 18 do 64 let ukvarja s
podjetni{ko aktiv-nostjo: bodisi da je pri~el s podjemom, ali pa
ima v lasti in vodimlado podjetje. Navpi~ne ~rte v sliki
predstavljajo 95-odstotni in-terval zaupanja, oziroma velikost
statisti~ne napake. Dol`ina ~rticodra`a zanesljivost ocene - ve~
kot je bilo anketiranih prebival-cev, bolj zanesljiva je ocena in
kraj{a je ~rtica. Za dr`ave, kjer se~rtice prekrivajo, ne moremo
trditi, da bi med njimi obstajalestatisti~no zna~ilne razlike. To
pomeni, da so znotraj 95-odstot-nega intervala zaupanja na enaki
ravni podjetni{ke aktivnosti kotSlovenija tudi Nem~ija, [vedska,
Nizozemska ali Italija.
Na sliki 5 so razvr{~ene dr`ave ne glede na njihovo
geografsko,kulturno in razvojno raznolikost. Ker je seveda sila
te`ko primer-jati Slovenijo z, na primer, Ugando ali Japonsko, na
sliki 4 po-dajamo pregled podjetni{ke aktivnosti samo za evropske
dr`ave.V tem kontekstu se zdi slovenska uvrstitev seveda bolj{a –
ker je
pa~ podjetni{ka aktivnost evropskih dr`av nizka. Evropska
politi-ka se je tega za~ela zavedati in v zadnjem ~asu sprejema
{tevilneiniciative, s pomo~jo katerih bi se naj pospe{il razvoj
podjet-ni{tva. V evropskem merilu je bila sprejeta Zelena knjiga o
pod-jetni{tvu7 s kopico predlaganih ukrepov ter Akcijski na~rt
zapodjetni{tvo.8 V Sloveniji se sprejema Zakon o podpornem oko-lju
za podjetni{tvu, katerega cilj je prispevati k ve~jemu
vklju~e-vanju ljudi v podjetni{tvo in h kakovostni rasti malih
podjetij.Slovensko podjetni{tvo mora napredovati hitreje kot
evropsko,~e se `elimo uvrstiti med najbolj razvite dr`ave.
Slika 4: Stopnja celotne podjetni{ke aktivnosti v Evropi
Primerjava povpre~ne podjetni{ke aktivnosti v letu 2002 in
2003(slika 6) ka`e, da je le-ta v osmih evropskih dr`avah
upadla,ponekod zelo mo~no. V Franciji in Italiji se je skorajda
razpo-lovila, v Sloveniji je upadla za dobrih deset odstotkov.
Nekateredr`ave se lahko pohvalijo z mo~nim porastom, predvsem
Bel-gija, [panija in Finska. Pri slednji je povpre~ni TEA
indeksporastel z 4,56 na 6,85. V Sloveniji padec srednje vrednosti
TEAindeksa s 4,61 na 4,05, ki sicer ni statisti~no zna~ilen,
pomeniupad {tevila posameznikov, ki so na za~etku podjetni{ke poti
z58.000 v letu 2002 na 51.000 v letu 2003. Poglejmo izra~un: ~ebi
TEA indeks v Sloveniji porastel tako kot na Finskem, bi topomenilo
dodatnih 37.000 posameznikov, ki bi se odlo~ili zapodjetni{ko pot.
Ta {tevilka bi pomenila vidno sled v gospodarskistrukturi Slovenije
in bi nedvomno prispevala k spreminjanjusplo{nega dojemanja
podjetni{tva.
TEA indeks 2003 - Evropa
Slovenija
0
2
4
6
8
10
12
14
Ose
be
na
100
pre
biv
alce
v v
star
ost
i od
18
do
64
let,
95%
-ni i
nte
rval
zau
pan
ja
Fran
cija
Hrv
aš
ka
Italija
Niz
oze
ms
ka
Belg
ija
Slo
ven
ija
Šv
ed
sk
a
Nem
èija
Da
ns
ka
Ve
lika
Brit
an
ija
Šp
an
ija
Grèija
Fin
ska
Švic
a
No
rv
eš
ka
Irs
ka
Isla
nd
ija
10
SLOVENIJA 2003
-
Slika 5: Stopnja celotne podjetni{ke aktivnosti
Slika 6: TEA indeks 2002 in 2003
2.3 Podjetni{tvo zaradi prilo`nosti in zaradinujnosti
V tabeli 2 so za vsako udele`enko prikazani indeksi
celotnepodjetni{ke aktivnosti, indeks podjetni{ke aktivnosti zaradi
pri-lo`nosti in indeks podjetni{ke aktivnosti zaradi nujnosti.
Primerjava med podjetni{tvom zaradi prilo`nosti in
podjetni{t-vom zaradi nujnosti ka`e velike razlike med posameznimi
dr`a-vami v dele`u tistih, ki se odlo~ajo za podjetni{tvo iz enega
alidrugega razloga.
TEA indeks 2002 in 2003, evropske dr�ave
Slovenija
0
2
4
6
8
10
12TEA 2002
TEA 2003
Fran
cija
Hrv
aš
ka
Italija
Niz
oze
ms
ka
Belg
ija
Slo
ven
ija
Šv
ed
sk
a
Ne
mè
ija
Da
ns
ka
Ve
lika
Brit
an
ija
Šp
an
ija
Grèija
Fin
sk
a
Šv
ica
No
rv
eš
ka
Irs
ka
Isla
nd
ija
Ru
sija
Ma
d�a
rs
ka
Po
ljs
ka
Oseb
en
a100
preb
ivalc
ev,v
sta
ro
sti
od
18
do
64
let
11
SLOVENIJA 2003
-
Dr ava TEAindeksRang TEA -
prilo nostRang TEA -
nujnostRang
Uganda 29,26 1 17,05 1 13,17 1Venezuela 27,31 2 16,06 2 11,58
2Argentina 19,73 3 11,93 3 7,46 3Èile 16,87 4 10,48 5 5,87 5Nova
Zelandija 13,60 5 11,51 4 1,67 8Brazilija 12,90 6 6,89 9 5,50 6ZDA
11,94 7 9,11 8 1,67 9Avstralija 11,62 8 9,91 6 1,55 10Kitajska
11,59 9 5,45 16 6,11 4Islandija 11,24 10 9,42 7 0,81 20Irska 8,10
11 6,73 10 1,30 12Kanada 8,01 12 6,69 11 1,05 15Norve{ka 7,46 13
6,65 12 0,67 21Švica 7,41 14 6,26 13 1,03 16Finska 6,85 15 5,79 15
0,63 22Gr~ija 6,77 16 4,16 19 2,63 7Španija 6,77 17 6,05 14 0,51
25Velika Britanija 6,36 18 5,33 17 0,97 18Danska 5,88 19 5,31 18
0,37 27Nem~ija 5,21 20 3,73 22 1,23 13Singapur 4,95 21 3,88 20 1,00
17Ju noafr. rep. 4,30 22 2,87 27 1,46 11Švedska 4,12 23 3,75 21
0,37 26Slovenija 4,05 24 3,08 24 0,81 19Belgija 3,87 25 3,34 23
0,32 30Nizozemska 3,60 26 3,01 25 0,36 29Hong Kong 3,23 27 2,17 28
1,12 14Italija 3,19 28 2,90 26 0,22 31Japonska 2,76 29 2,02 29 0,53
24Hrva{ka 2,56 30 1,74 30 0,59 23Francija 1,63 31 1,13 31 0,36
28
Tabela 2: Podjetni{tvo zaradi prilo`nosti in zaradi nujnosti
Ocenjujemo, da je bilo leta 2003 v Sloveniji okrog
51.000nastajajo~ih in novih podjetnikov. To so posamezniki, ki
po-sku{ajo sami ali skupaj z drugimi ustanoviti novo podjetje
alipri~eti z novo poslovno dejavnostjo, vklju~ujo~ kakr{nokoli
sa-mozaposlitev ali prodajo proizvodov ali storitev ter
posamezniki,ki so lastniki/managerji podjetja, ki je mlaj{e od treh
let in pol.Nekateri so se tega lotili, ker se jim je za to ponudila
prilo`nost,drugi zato, ker niso imeli druge, bolj{e, mo`nosti za
delo.
V Sloveniji je {tevilo podjetnikov, ki so se podjetni{tva
lotili, kerso sledili podjetni{ki prilo`nosti, v primerjavi z
drugimi GEMdr`avami relativno nizko. Povpre~ni TEA indeks
podjetni{tvazaradi prilo`nosti uvr{~a Slovenijo s 3,08% na 24.
mesto med 31dr`avami – vsak dvaintrideseti prebivalec Slovenije se
podjet-ni{tva loti, ker zazna podjetni{ko prilo`nost, ki jo `eli
izkoristiti.
Kot ka`e slika 7, je vrstni red dr`av glede na njihovo
stopnjopodjetni{ke aktivnosti zaradi prilo`nosti precej podoben
tistemus slike 4, kjer je prikazan celoten TEA indeks.
Slika 8 prikazuje svetovno sliko podjetni{tva zaradi
nujnosti.Med dr`avami obstajajo velike razlike. Najve~ ljudi je
prisiljenihv podjetni{tvo v Ugandi, Venezueli in Argentini, kar je
nepo-sredno povezano z njihovo stopnjo ekonomske razvitosti,
naj-
manj je podjetni{tva iz nuje v Italiji in Belgiji. Sedem dr`av
imaTEA indeks podjetni{ke nuje pol odstotka ali manj, kar pomeni,da
se je manj kot eden na dvesto odraslih prebivalcev podjet-ni{tva
lotil, ker se ga je moral in ne zato, ker se mu je ponujalaobetavna
poslovna prilo`nost.
V Sloveniji zna{a TEA indeks zaradi nuje 0,8%, kar pomeni, dase
v povpre~ju vsak 125. odrasli prebivalec odlo~i za pod-jetni{ko pot
zaradi nuje, ker nima druge, bolj{e, mo`nosti zadelo. V svetovnem
merilu nas to uvr{~a na relativno visokomesto. Med 31 dr`avami smo
na 20. mestu. Vendar pa, ~e seprimerjamo z letom 2002, ko smo med
37 dr`avami z indeksom1,37 pristali na 15. mestu, to pomeni, da se
je v letu 2003 takorelativno kot absolutno manj ljudi odlo~alo za
podjetni{tvozaradi nuje. Padec podjetni{ke aktivnosti v Sloveniji z
4,61% na4,05% je tako v veliki meri tudi posledica manj{ega
odlo~anja zapodjetni{tvo zaradi nujnosti. ^e bi bile razlike
statisti~no zna-~ilne, bi se zdelo razumno predpostaviti, da je
upad podjetni{tvazaradi nujnosti lahko tudi posledica postopnega
upadanja neza-poslenosti v Sloveniji ter manj{ih zaposlitvenih
problemov vpreteklem letu.
2.4 Nastajajo~i in novi podjetniki
V raziskavi razlikujemo med podjetniki, ki so v najzgodnej{i
fazipodjetni{kega procesa in tistimi, ki `e poslujejo kot novo
pod-jetje. Prve imenujemo nastajajo~i podjetniki, med nje pa
smovklju~ili vse tiste, ki posku{ajo sami ali skupaj z drugimi
usta-noviti novo podjetje ali pri~eti z novo poslovno dejavnostjo
in {eniso izpla~evali pla~ dlje kot tri mesece. To so podjetniki,
ki sozdale~ najbolj ranljivi in ki potrebujejo najve~
spodbudnegaokolja. Povpre~na vrednost TEA indeksa za nastajajo~a
podjetjav dr`avah GEM je najvi{ja v Venezueli (19,2%), najni`ja pa
vFranciji (0,89%). TEA indeks za nastajajo~a podjetja v
Slovenijizna{a 2,99 in prina{a 21. mesto.
Da bi se posameznik kvalificiral kot novi podjetnik, je
moralpritrditi, da je trenutno sam ali skupaj z drugimi lastnik
podjetja,ki ga pomaga voditi, oziroma da je samozaposlen ter da
podjetjeni bilo ustanovljeno prej kot leta 2000 (junija 2003 ni
bilostarej{e od 42 mesecev). Povpre~na vrednost TEA indeksa zanova
podjetja v dr`avah GEM je najvi{ja v Ugandi (16,8%) medevropskimi
dr`avami pa v Islandiji (4,4%). Najmanj novih pod-jetnikov je v
Franciji (0,74%). Indeks za Slovenijo je 1,11,