SPOROČILO ZA JAVNOST Nova Gorica, 10. februar 2015 Močna burja v Vipavski dolini V okviru Univerze v Novi Gorici (UNG) od leta 2004 deluje Center za raziskave atmosfere (CRA), kjer se ukvarjamo z raziskavami lastnosti atmosfere, med drugim v zadnjem letu in pol tudi s študijo pojava burje. Burja je pojav, ki nastane na zavetrni strani gorskih verig, kjer zaradi toka hladnega zraka čez oviro nastanejo močni pobočni vetrovi. Povezan je s prisotnostjo toplih zračnih mas v nižinah JZ Slovenije in stabilnih hladnih zračnih mas nad osrednjo Slovenijo, ki se ob gorski pregradi prelivajo v dolino. Razgiban relief JZ Slovenije, ki se v manj kot 30 km od morske obale dvigne do Kraške planote (300 m n.m.), pade v Vipavsko dolino (100 m n.m.) in se nato spet dvigne v planoto Trnovskega gozda (do 1500 m n.m.), omogoča razvoj burje v Vipavski dolini, katere poglavitna značilnost so močni sunki. Ker tradicionalne meritve smeri in hitrosti vetra s klasičnimi anemometri ne morejo dobro opisati časovne spremenljivosti sunkov burje, v CRA za meritve vetra uporabljamo dvodimenzionalni ultrasonični anemometer, ki omogoča zajem podatkov o hitrosti in smeri vetra vsako sekundo. V sodelovanju z Institutom Jožef Stefan (IJS) in Agencijo Republike Slovenije (ARSO) za okolje izvajamo meritve vetra z dvema takima anemometroma, ki zajemata podatke o hitrosti in smeri vetra na robu Trnovskega gozda (Otlica) in na dnu Vipavske doline (Ajdovščina). Z analizo podatkov želimo izboljšati znanje o nastanku in razvoju sunkov ter o samem toku zračnih mas med pojavom burje. Boljše poznavanje toka zračnih mas lahko bistveno izboljša delovanje meteoroloških modelov in s tem povezano boljšo napovedljivost moči vetra v Vipavski dolini. V raziskovalni skupini, ki se ukvarja s pojavom burje, smo prof. dr. Samo Stanič (UNG), doc. dr. Klemen Bergant (ARSO in UNG), doc. dr. Primož Škraba (IJS) ter Maruška Mole, doktorska študentka fizike na Univerzi v Novi Gorici. V zadnjem tednu smo bili priča močnemu pojavu burje, ki je trajal od četrtka, 5. 2. , popoldne do jutranjih ur sobote, 7. 2. 2015. Prve analize pridobljenih meritev za to obdobje nakazujejo, da je bila močna burja posledica toka zračnih mas iz dveh različnih smeri. V začetni fazi (do poznega večera 5. 2.) je veter pretežno pihal v smeri iz severovzhoda, nato pa se je veter tekom noči in jutra naslednjega dne postopoma obrnil v jugovzhodnik. Prvotna smer toka bi ustrezala toku čez rob planote Trnovskega gozda, medtem ko končna smer ustreza toku