čilija - kmetija-vizjak.si › wp-content › uploads › 2019 › ... · Katja Petrovec Da bodo Šmarje pri Jelšah kdaj prestolnica čilija v Sloveniji, si je pred nekaj leti redkokdo

MATIC VIZJAK, KMET Z VIZIJO OSVOJITI SVET

V vino čilijani dal še nihčeKmetijstvo je danes posel in biti mlad kmet pomeni biti

poslovnež - Konkurenčen si lahko le z inovativnostjo -

Zamenjal devet poklicev, strast našel v kmetovanju

Ekološka kmetija Vizjak leži v mirni okolici pri Šmarju pri Jelšah, na dveh hektarih, ki omogočata

preživetje tako Maticu kot njegovemu očetu.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Nedeljski dnevnik 24.12.2018

PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 212.000

Stran: 12

Površina: 1.758 cm2 1 / 6

Katja Petrovec

Da bodo Šmarje pri Jelšah kdajprestolnica čilija v Sloveniji, si je

pred nekaj leti redkokdo upal mis-liti. Toda zgodilo se je prav to. Ko

se je Matic Vizjak po devetih letih

vrnil iz tujine, je leta 2015 v tem

majhnem štajerskem mestu orga-niziral prvi festival čilija pri nas,

na domači kmetiji pa začel uvajatidrzne ideje in inovativne produk-

te, kot so vino s čilijem ali kremni

med z goji jagodami in ingverjem.Kmetijstvo pač danes potrebujenekaj več in nekaj drugačnega, jeprepričan lanskoletni inovativni

mladi kmet Slovenije, ki se mu jenaziv podaljšal še za eno leto.

Vile in škornji?Čeprav pozimi zemlja spi in kme-

tijska dela zamrejo, vse v naravi pazačne mirovati, je novodobno,inovativno kmetijstvo, kateregaglavni promotor je prav Matic

Vizjak, nekaj povsem drugega.Kmetijstvo je danes posel in biti

mlad kmet pomeni biti poslovnež,pravi Matic. »Veliko predavam in

povabijo me tudi v šole, da pred-stavim otrokom poklic kmeta sko-

zi svojo življenjsko pot. Kar opa-

zim, je, da se mladim sploh ne sa-

nja, kako je videti delovnik novo-

dobnega kmeta. Mislijo, da ima taše vedno vile v rokah in škornje na

nogah, da smrdi in nima denarja.Sam od šeste ure zjutraj delam za

računalnikom in tako bo do po-poldneva. Nato bom šel v delavni-

co, zložil nekaj paketov in jih od-

peljal na teren. Danes lahko nare-

diš najboljši med, a to ti prav nič

ne pomaga, če ga ne znaš tudi pro-dati,« pripoveduje Matic.

Čebelarstvo je najpomembnejšadejavnost kmetije Vizjak. Matic

postavi na mizo 900-gramski aka-

cijev med in 340-gramski kremni

med s kakavom. Izdelkom je treba

dvigniti dodano vrednost, je pre-pričan, in večja ko je, več imaš do-

bička. Dobiček pa prinesejo ino-

vacije. »V medu je ogromno dela.Veliko čebel te piči, pride pozebain čebele nimajo paše, sušno leto

in ni kaj točiti, hraniti jih moraš terše in še. Ljudje tega ne vedo, tudi

sam nisem vedel, dokler nisem

prišel nazaj domov. Zato začneš

razmišljati, kako narediti iz medu

nekaj več. S kremnim medom jeseveda več dela, ker so mu dodana

nekatera živila, kot so goji jagode,ingver, čili, vse to je treba še vzgoj-iti, posušiti in tako dalje, potrebu-ješ tudi že stroj. A na koncu imaš

dve super živili v enem produktuin to je dodana vrednost,« razla-

ga.Leto dni kasneje, ko je 31-letni

Matic postal inovativni mladi

kmet, je tudi na evropski ravni v

Bruslju (tam so se zbrali vsi inova-

tivni mladi kmetje v Evropi) pred-stavil svoje produkte, napredek in

seveda vizijo. »Vsepovsod v Evro-

pi velike kmetije postajajo še več-

je, majhne in mikro pa propadajo.

Intenzivnega kmetijstva se Slove-

nija ne more iti. Naša kmetija je

velika dva hektara in če res nisi

inovativen, da boš torej čim več iz-

tržil iz svojih produktov, potem ne

moreš preživeti. Imamo manj kot

en hektar obdelovalnih površin, a

oba z očetom živiva od kmetij-

stva,« reče Matic, ki vidi prihod-

nost slovenskega kmetijstva prav

v inovativnosti. »Le z njo smo lah-

ko konkurenčni. Majhno, butič-

no, simpatično, drugačno in zdra-

vo.«

Na tovorno ladjo pousnjeno kožoMatic je v svet kmetijstva vstopil

prek čilijev. Povsem nenačrtova-

no, pravo, čeprav je od otroštva

ljubitelj pikantne hrane, na katero

ga je navadil oče. Po srednji šoli, ki

ga ni preveč zanimala, kmetijstvotudi ne, svet pa, se je odpravil od

doma, delal, se učil in izkušal vse,kar mu ta ponuja.

»En teden po dopolnjenem 18. le-

tu sem že bil v Singapurju, kjersem delal na tovorni ladji. To je bi-

la najtežja izkušnja v mojem ži-

vljenju, ki pa mi je dala usnjenokožo. Delo je bilo naporno in tež-

ko, hierarhija na ladji je močna,

psihološki test pa izjemno težak.

Bil sem najmlajši, potem dolgo

nič, nekdo z 42 leti, sicer pa sami

moški med 40. in 65. letom, ki me

prva dva meseca niso sprejelimedse in bi me najraje vrgli v mor-

je. Vrhunec tehnologije je bila sta-

ra nokia, signala ni bilo, da bi po-klical domov, imel si le sam sebe,«

razlaga. Toda to težko preizkušnjoje potreboval. »Zame sta obstajalile dve možnosti, ali grem v vojskoali na tovorno ladjo, vse drugo je

premilo,« pravi Matic.

Po enem letu, ko je z ladjo prepo-toval ves svet razen Avstralije, se je

za tri leta vrnil domov in delal v

Portorožu. »Bil sem osebni trener,

savna mojster, reševalec iz vode, a

bilo mi je dolgčas. Če me je ladjanaučila vzdržljivosti, nepopustlji-vosti, trme, vsega, kar potrebujemv poslu, sem se v Portorožu naučil,

kaj je ritual, kako je lahko vse isto

in da nikoli nočem imeti take služ-

be. Pa to niso bila slaba leta, tudi

plača ne in medsebojni odnosi so

bili dobri. Živel sem z razgledomna morje, gojil citruse, se zabaval s

prijatelji. Toda z vidika napredo-

vanja in osebne rasti mi je bilo

premalo. Tako mi je po treh letih

počilo, usedel sem se na letalo in

odšel v Avstralijo, brez veliko raz-

mišljanja in priprav.«

Tam je ostal leto dni, bil pri 22 le-

tih vodja kuhinje na mondenem

Gold Coastu, toda počasi je bil

spet dan enak dnevu, zapadel je v

rutino, ki je ne mara, in vizuma ni

podaljšal. »To je bil čas, ko se je v

Sloveniji začela kriza, zaposlova-nja ni bilo, jaz pa sem se namera-

val vrniti. Vsi prijatelji so rekli, naj

raje ostanem v Avstraliji, a meni se

ni več ljubilo,« pravi.Ko se je vrnil, se za kmetovanje še

ni odločil, ampak je odšel delat v

Strunjan. A ga je pot kmalu spet

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira



Doseg: 212.000

Stran: 12


pripeljala v domače Šmarje pri Jel-šah. »Potreboval sem odmor, da se

sestavim nazaj. Ko po devetih le-

tih zamenjaš devet poklicev, imaš

dobro plačane službe in prepotu-ješ svet, star si 27 let in si doživel v

življenju toliko kot nekdo ne v ce-

lem življenju, potem pa se vrneš v

svojo sobo v mansardo in te mora-

jo spet hraniti starši, takrat res do-

živiš razočaranje.Začel sem se spraševati, ali je kajnarobe z mano in z mojo glavo,ker očitno s svetom ni, saj pri moj-ih letih ne zamenjaš devet služb.

Toda človek, kot sem jaz, mora

pasti na dno, da se strezni, in po-tem je vesel, ko ima poln krožnik,ko se zbudi ob krušni peči, si spo-sodi avto, ker nima svojega. Doma

sem bil prvič brez stresa in obvez-

nosti in bilo mi je dobro. Zbudil

sem se, ko sem se želel, šel z oče-

tom delat na vrt in k čebelam, kosem sam želel. Prvič sem se začel

zares zanimati za kmetovanje, ki

mi je postajalo všeč. Potem se je

začelo, zgodba o čiliju, od festiva-

la, omak, medu in sedaj do vina s

čilijem,« pripoveduje Matic.

Ogenj okoli vina s čilijem

To je verjetno njihov najbolj nena-

vaden produkt, vsekakor pa edin-

stven na svetu, nagrajen z zlato

medaljo in dvema srebrnima. »Poprvem festivalu čilija sva z očetom

vsa zadovoljna debatirala, kako

veliko ljudi in razstavljavcev je

prišlo ter koliko različnih produk-

tov imamo iz čilija. A še do danes

ne vem, kdo od naju je prvi rekel,

'v vino pa ga ni dal še nihče'. Am-

pak to niti ni tako pomembno, bo-

lj je, da sva šla takoj v akcijo in mi-

sel realizirala. Sam imam srečo, da

me družina podpira pri idejah, da

je tudi oče tak, kajti družina je tis-

ta, ki te lahko najbolj zavira ali pa

najbolj dvigne. Mladi (kmetje) mi

pogosto rečejo, da naletijo na ovi-

re in nerazumevanje prav od dru-

žine, ko želijo kaj uresničiti. Toda

danes se je treba prilagajati trgu,biti na družbenih omrežjih, klasič-

nemu nedeljskemu kosilu dodati

kaj novega. Saj tradicija in etnolo-

gija sta že v redu in treba ju je

ohranjati, a do mere, da ti ne ško-

dujeta. Če ne moreš preživeti, po-

tem ne moreš biti tak tradiciona-

list, da sam sebi pljuvaš v skledo.

Zakaj torej ne bi dali čilija v vino,

če mu lahko s tem dvignemo ce-

no? Ker se tega ne dela, ker tega še

ni nihče naredil in to ni v naši tra-diciji?«

Seveda na začetku ni bilo prav nič

enostavno, se spominja Matic. Pr-

va serija vina je bila tako pikantna,da ga nisi mogel piti. Toda izziv jeostal - narediti vino pitno. Nato je

sledila druga faza, ko so ga dali

pokusiti ljudem in je sledilo nestri-

njanje. »Tudi žaljivke sem doživel,

veliko ognja je bilo okoli vina s či-

lijem. Vinarji so mi rekli, da uniču-

jem kulturo pitja vina. Toda kot

inovator moraš pričakovati, da

tvoja ideja ne bo nujno všeč dru-

gim. Kar nekaj ovir boš moral pre-magati na svoji poti in pogoltniti

slino,« pravi Matic.

Prvič sta z očetom predstavila vi-

no s čilijem na festivalu vina in čo-

kolade v Podčetrtku. Prodaja je bi-

la nad pričakovanji, tudi medijsko

pozornost sta doživela. A pravi

premik se je zgodil, ko sta združila

moči z vinogradnikom in enolo-

gom Ivanom Kolarjem. Z njegovi-mi nasveti in pomočjo so vino iz-

boljšali, da je postalo vrhunsko, na

ocenjevanju v Ameriki pa je dobi-

lo zlato in dve srebrni medalji.

Matic je pokazal, da je v poslu še

vedno najpomembnejše eno: ver-

jeti v to, kar počneš, v svoje pro-dukte in vase, predvsem pa vztra-

jati. »Zlajnano in neštetokrat sli-

šano, a tako je. Sam najprej sledim

svoji strasti, podzavesti, umu, nato

pride denar. Vsak mora najti

strast, nekaj, v čemer je dober, da

lahko to počne sedem dni na te-

den. Kajti kmet ne dela od osmih

do štirih, ampak cel dan,« še pravi

Matic. H

»Tudi žaljivke sem

doživel, veliko

ognja je bilo okoli

vina s čilijem.

Vinarji so mi rekli,

da uničujem kulturo

pitja vina. Toda kot

inovator moraš

pričakovati, da

tvoja ideja ne bo

nujno všeč drugim.

Kar nekaj ovir boš

moral premagati na

svoji poti in

pogoltniti slino,«

pravi Matic.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira



Doseg: 212.000

Stran: 12


S čiliji seje Matic Vizjak srečal že kot otrok, krivec za to pa je bil

njegov oče. Ta ljubezen do začinjenosti je ostala vse do danes.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira



Doseg: 212.000

Stran: 12


Čiliji, tako mamljivi in privlačni, a tudi tako pekoči, da marsikdo ne prenese njihovega žgočegaobčutka v grlu.

Vztrajen in trmast, kot je, sije Matic Viqak zadal cilj, da bo njegovo vino s čilijem doleta 2022 na vsehcelinah sveta. »Da, to je res utrgan cilj, vem, in kako bom to dosegel, se mi ta trenutek ne sanja. Toda

kako imam več možnosti, da dosežem cilj? Da se že zdaj usmerim le na Avstrijo, Italijo, Hrvaško ali

razmišljam široko?« razmišlja inovativni mladi kmet že drugo leto.Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira



Doseg: 212.000

Stran: 12


Vsi inovativni Matičevi produkti, od medu do vina, povsod pa je čutiti pridih čilija. Belo vino s čilijem jezvrst laškega rizlinga, rumenega muškata in sauvignona. Rose pa je rumeni muškat z gozdno jagodo.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira



Doseg: 212.000

Stran: 12


čilija - kmetija-vizjak.si › wp-content › uploads › 2019 › ... · Katja Petrovec Da bodo Šmarje pri Jelšah kdaj prestolnica čilija v Sloveniji, si je pred nekaj leti redkokdo

Documents