Iden dojgemat

Iden dojgemat

Fotografija na naslovnici: Neznanifotograf,A.Sbüllssvojoprvofotografskokameronameh,Sotina,okrogleta1931

Iden dojgematPrekmurje in Prekmurci skozi objektiv Purača in Sbülla med leti 1925−1945

KatalogkrazstavifotografijizzbirkMarkaKrenna,dr.NikolajaSzepessyja,AlojzaSbüllaml.inStankeDešnik

GradnaGoričkem,1.marec−30.april2012.JavnizavodKrajinskiparkGoričko

FotografijevkataloguinnarazstavinagradupriGradu(1.marec−30.april2012)soizzbirkStankeDešnik,MarkaKrenna,AlojzaSbüllaml.indr.NikolajaSzepessyja.Besedilo: MarkKrenn,StankaDešnikJezikovni pregled: ValentinaNovakFotografije:JerolimPurač,AlojzSbüllPreslikave za katalog: TomislavVrečičOblikovanje in tisk: AteljezačrkoinslikoZaložnik:JavnizavodKrajinskiparkGoričko,Grad191,9264GradKatalogjepripravljenobfinančnipodporiEvropskeunijevprogramuevropskegateritorialnegasodelovanja,SrednjaEvropa,projektGreenNet–PromotingtheecologicalnetworkintheEuropeanGreenBelt. PublikacijaizražaizključnomnenjaavtorjevinneEvropskekomisijealiprogramaSrednjaEvropa.

Naklada:100izvodovIzdano:1.marec2012

P r e d g o v o r

Preobrazbo kulturne krajine analiziramo običajno iz zemljevidov, nastalih v različnih časovnih obdobjih, vendar nam šele krajinska fotografija, ki objektivno posname stanje v prostoru v trenutku njenega nastanka, prikaže pravo spremembo.

Časovni razpon fotografij s Prekmurja seže šele dobro stoletje nazaj in vendar so podobe za marsikoga presenečenje. Prvi fotografi so najpogosteje fotografirali ljudi, vendar kljub temu tu in tam dokumentirali tudi ozadje. V katalogu so natisnjene le tehnično dovršene in izbrane fotografije J. Purača in A. Sbülla, medtem ko je bilo na gradu pri Gradu razstavljenih večje število fotografij. S katalogom seznanjamo širšo javnost le z nekaj motivi ljudi in krajine pred koncem druge svetovne vojne v obmejni deželi Prekmurja. S tem tematika dokumentarne fotografije krajine še ni izčrpana in bo v prihodnje zahtevala dodatne raziskave, zbiranje in obdelavo gradiva. Pravo stopnjo preobrazbe bo pokazala primerjava nekoč posnetih motivov s sedanjim stanjem v prostoru. Krajine ob evropski Zeleni vezi so se s padcem železne zavese po letu 1948 na obeh straneh meja spreminjale v skladu z družbenimi sistemi novonastalih držav, zato bo zanimiva tudi primerjava motivov na fotografijah obmejnih krajin v širšem srednjeevropskem prostoru. Pri tem je pričujoči katalog kot prvo tovrstno knjižno gradivo šele prvi korak na tej poti.

Stanka Dešnik, krajinska arhitektka

Fotografija se v Prekmurju kot vizualni in historično do-kumentarninosilecinformacijepojaviprotikoncu19.stol.

Vpliviindustrializacijeinobrtništva,pojavtiskanihmedi-jevinposledičnotankislojnastajajočegameščanstva(Len-dava, Murska Sobota, Beltinci…), pripomorejo k temu, dasefotografijaširšeuveljavivnašemprostoru.

Meščaniinmaloštevilnoplemstvofotografijoobravnavajokot elitistični oz. socialni dejavnik v komunikaciji z osta-limokoljem.Prveposnetkevtakšnihdružinahzasledimožemedleti1850−1860.Ostaloprebivalstvosesfotografijoseznanisočasnostehničnoinovacijoprirazvijanjusameganegativa,kozapletenindolgotrajentehničnipostopekraz-vijanjaskolodijem(raztopinakolodijskevolne,kisekotni-trocelulozaraztopivmešanicietrainalkohola)premazani-mistekleniminegativi,t.i.mokripostopek(1860−1880),na-domestijo industrijsko obdelane suhe želatinaste (organ-ska snov, koloid, ki ga pridobivajo iz kosti in kož) stekle-ne plošče, t. i. suhi postopek (1880−1940), za katerega jefotograf pri razvijanju porabil dosti manj časa. Kolodijevpostopek jepri tehnični pripravi inkasnejepri razvijanjuvsebovaltudidelosstrupenimihlapivzaprtemprostoru.

Suhipostopekjeimelzatovelikoprednostinseznjegovoiznajdbozačnedobamnožičnefotografije.Prvefotografijekonec19.stol.vprekmurskedomoveprinesejovojaki,kisoslužiliporaznihmestihtakratneAvstro-Ogrske.Tosobili

MARKKRENN

ZačetkifotografijevPrekmurju

torej vojaški portreti. Običajni ljudje se začnejo pojavljatitudikotobrobniliki(kočijaži,hišniposli,naključniopazo-valci)nafotografijahpremožnihdružin.Prekmurskipro-storvtistemčasuobvladujejofotografiizvečjihokoliškihmest:avstrijskeRadgone(fotografaKlein inBund),Som-batela,Zalaegersega,Kaniže, fotografi zVaraždina in Ča-kovcaterMonoštra(GyörgyKranyec).

Prvi poklicni fotograf, ki je imel svoj fotografski atelje vPrekmurju,jebilJ.GriffaldiizLendave,medleti1870−1880(?).VM.Sobotijeprijavilfotografskodejavnostl.1905AloisFrömmel,Nemec,rojenvmestuFreundentalvŠleziji.Prvipoklicnifotograf,kateregadeložeboljpoznamo,jeprijavisvojoobrtl.1907.TojebilJožefPrahič,očeKatarinePra-hič(prvepoklicnefotografinje,kinaslediočetovoobrtpoočetovi smrti l. 1923, samostojno pa fotografira že okrogl.1920)indedekfotografaJožetaKološe.Vlendavskifotofi-lialivletih1890−1900jedelovalfotografizČakovca,IgnaczŠiška.VsiomenjenipredstavljajoI.generacijoprekmurskihfotografovinjihuvrščamovčaspredI.svetovnovojno.

II. generacija fotografov, vključno s Puračem in Sbüllom,delujevčasumedobemavojnama(1918−1941).JerolimPu-rač in Alojz Sbüll sta karakteristična predstavnika II. ge-neracijeprekmurskih fotografov. Obabrez formalne foto-grafske izobrazbe, a z izvrstnim občutkom za fotografijo.Tudižilicazaposlovnostjeizrazita.

Skupajzostalimifotografistazapustilamonumentalnofo-tografskozapuščino,kjerlahkogledamoskoziprizmozgo-dovinske,sociološkeinetnološkepodobePrekmurja.

Vsmislusametehničneizvedbesonašipoklicnifotografiže dosegali standarde sodobne evropske fotografije. Opa-zimo tudi izredne improvizacije pri končni izdelavi foto-grafije(npr.Sbüll).Sodobnafotografkaoprema,tehnikali-je inkakovostni papirji zarazvijanje,so knamprihajali zNemčije,AvstrijeintudiAmerike(zdomci).

V Murski Soboti sta foto opremo nudila trgovca ErnestŠtivan in Izidor Hahn, v Lendavi pa znan trgovec in za-ložnik Ernest Balkanyi. Določen foto material so foto-grafi naročali tudi iz Maribora (Sbüll), Ljubljane (foto-graf Ferencek iz Vučje Gomile, ki je foto material znam-keAgfanabavljalvdrogerijiGregorič,Prešernova5)aliizZagreba (Foto Resch). Za fotografiranje so v začetku 30.let20.stol.uporabljaliročnekamerenaceluloidnifilmskizvitek ali steklene plošče znamk Agfa, Zeiss Ikon, Wel-ta,Voigtländer.

Najboljšiposnetkipasobilivseenonarejenisklasično,le-seno kamero na meh (mehovke), ki so jih izdelovali v tu-jini med leti 1880−1920. Narejene so bile iz plemenitegalesa (mahagoni), usnjenega meha, ki je s svojo raztezno-stjoustvarjal idealnesvetlobnepogoje, indobrihoptičnihleč.Najpogostejesonašifotografipritehkamerahuporab-

ljali dimenzijo negativa 14 × 9 cm (format razglednice) in9×6cm.FotografPrahičjeuporabljalpriateljejskistatičnikameritudivečjesteklenenegative(plošče)24×18cm.TudiPuračjevzačetkušeuporabljalploščedimenzije18×13cm.

Večinapoklicnihfotografovjesvojefotografije,vsmisluavtorstva in reklamiranja svojih storitev, tudi žigosala.Na osnovi posameznih fotografskih žigov lahko določi-motudiokvirnostarostposnetka(večotemvzbornikusoboškega muzeja 16−17; Mark Krenn, Fotografi v Prek-murju 1870−1945). Odprto ostaja vprašanje, kako so po-klicniprekmurskifotografimedl.1921−1938odvajalida-vekodsvojedejavnosti,sajvpisevobrtniregisterzasle-dimošelepol.1938.Vsiljujetasedvepredpostavki;alisobilivtemčasuzaradidoločenihrazlogovsstranitakra-tnedržaveoproščenidavka(podobnojebilotakrattudiv Srbiji) ali pa so fotografi delovali pod krinko amater-skefotografije.

Kakorkoli,pomadžarskizasedbil.1941sovsidelujočipo-klicnifotografivpisanivobrtniregisterinplačujejodaveknafotoobrt.

Obdobje vojne, 1941−1945, strogi madžarski zakoni in po-manjkanjekvalitetnegafotomaterialasopomenilikoneczavečino prekmurskih fotografov. Nekateri končajo kot žrt-

vevojnegaterorja(fotografSchönauerizŠalovec,ki jebilžidovskegaporekla).

Pomembnoje,darazlikujemopoklicnoinljubiteljskofoto-grafijo. Poklicni fotografi so se s svojim delom preživljaliin(najbi)plačevalidavek.Večinomajihjedobroživelaodprihodkovtedejavnosti.

Ljubiteljskifotografi(semuvrščamonepoklicneamaterskefotografe)fotografirajosvojodružinoinbližnjookolico,tu-rističnekraje,kisojihobiskaliipd.Zanjihjeznačilnatudiuporaba cenejših fotografskih kamer. Pri ljubiteljski foto-grafiji pa je pomembno izpostaviti umetnostne fotografe,kiso imeli tudistrokovnoznanje inprimernofotografskoopremo.Njihoviposnetkisokakovostni,zanimajih likov-na fakturaposnetkaalisvetlobnagradacijamotiva.Sode-lujejonafotografskihrazstavahinsvojeposnetkeobjavljajovraznih(predvsemfotografskih)revijah.Takihfotografovjebilosicerprinasmalo,npr.SilvesterŠtinglizDobrovni-ka,tudiduhovnikMirkoLenaršičroj.vGornjihSlavečih…

Fotografije so pomemben dejavnik pri oblikovanju kolek-tivnezgodovinskezavesti,sovizualnibeležnikinarodnihindružbenihdogajanj,vdoločenemčasu inprostoru.Fo-tografijeJerolimaPuračainAlojzaSbülla,objavljenevtemkatalogu,govorijopravotem.

Rojen14.6.1897vGračanici(BIH),vmuslimanskidruži-ni.OčetujebiloimeSadik,materiCamila(roj.Suša).Jero-lim jeumrlvdomustarejšihvRakičanu.Pokopan jesku-paj z ženo Marijo roj. Bricelj (1897−1979) na murskosobo-škempokopališču.

Biljeudeleženecsoškefronte,vsestavi2.bosansko-herce-govskega polka, ki je imel naborno mesto v Banjaluki. Prirazpaduavstro-ogrskevojskesejekotedenredkihmusli-manov,kisosevračalisfronte(podozdajznanihpodatkihedini), pridružil slovenskim vojaškim enotam (1918−1919)pod vodstvom generala Maistra in sodeloval pri bojih zasevernomejo.Pokoncuvojaškihaktivnostisejel.1923na-stanil v Beltincih. Tega leta je namreč odkupil od vdovebeltinskega lekarnarja in ljubiteljskega fotografa GustavaSzepessyja(1896−1920)fotografskokameronamehspri-padajočo opremo. Proti koncu 20. let 20. stol. je Purač žedelalkakovostneposnetkeinfotorazglednice,kisojihti-skali domači založniki, financirali pa naročniki – različnitrgovciinobrtniki.

Okolil.1933sejezženopreselilvMurskoSoboto,vCvet-no ulico (danes Cvetkova), kjer so živeli razni obrtniki,

uradniki, oficirji Kraljevine Jugoslavije… To so bile dobrestranke fotografa Purača. V manjši leseni hiši si je uredilpriročenfotoatelje.Delstrehejebilzaradiboljšesvetlobev ateljeju zastekljen. V kleti je imel manjšo temnico, ki jojevsakpoklicnifotografpotrebovalpritehničnihpostop-kih razvijanja fotografij. Purač je poleg ateljejskih portre-tovfotografiraltudipovasehcelotnegaPrekmurja,razenlendavskegakonca.Fotografiraljevseinvsakogar.

NjegovisoprvibarvniposnetkiM.Sobote(okrog l. 1940)in pastoralni motivi prekmurskega podeželja (barvni 35-mm film, namenjen izdelovanju barvnih diapozitivov, seje v Evropi pojavil l. 1936). Osupljiva je tehnična brezhib-nostinartificiranazgradbatehposnetkov.

Purač se s poklicno fotografijo intenzivno ukvarjal dol. 1945 (?). Njegovih fotografij po tem času v večjem šte-vilunisemzasledil.

V 60. letih se z ženo preselita v zgradbo na Kocljevi ulici,kjerdosmrtiživitazeloskromno.Porušenjuzgradbev90.letih20.stol.,ostajanejasnausodaobsežnegafondastekle-nihnegativov,kijihjetukajhranilJerolimPurač.

JEROLIM PURAČ (1897−1978)

J.Purač,»Granar«,Beltinci,okrogl.1925/26.Stavbajebilazgrajenakonec18.stol.,včasu,kojebeltinškograščinoupravljalJanezI.Csaky(1720−1795).Zgradbosovglavnemuporabljalikotskladiščezakmetijskepridelke. To funkcijo ima še danes. Pred granarjem je vidna »beraška graba«. V letnem času so se v njejkopali otroci z Beltinec in okolice. Malo jezerce, ki je bilo napajališče za goveda zemljiškega gospoda, je

vododobivaloizpotokaČrnec.

J. Purač, Mladinska ulica proti zahodu, Beltinci 1929/30. Z leve strani stara beltinska lekarna,ki jo je imelvčasu1920−1931vnajemulekarnarRudolfMoszt.Nadesnistraniulice, takratžeopuščena židovska molilnica (sinagoga), ki je bila zgrajena v 50. letih 19. stol. Pred l. 1940 jo

kronistižeopisujejokotruševinosštrlečimzidovjem.

J. Purač, Beltinsko nogometno moštvo, l. 1930. Začetki nogometa v Beltincih segajo v l. 1928/29. Prvonogometnožogojeporazpoložljivihvirihl.1928vBeltinceprineselbodočilekarnarElemirSzepessy–Panči.

J.Purač,SecesijskiinteriermeščanskegastanovanjavMurskiSoboti(?),okrogl.1933.

J.Purač,SkupinskafotografijaprvoobhajankeElizabeteFister(1924−2011)sKrižnimisestrami(Kreuzschwester)inkaplanom(HermanFerdinandjebilkaplanvBeltincihvletihmed1930−1932).Beltinci,1931.Sestresv.KrižasostanovalevHedwiginumu(zgradbo,kisejedržalašolskegaposlopjajel.1894odkupilgrofAvgustZichy)

insoskrbelezabeltinskocerkev.VBeltincesoprišlekonec19.stol.inostaletukajdol.1935.

J. Purač, »Igor i Elemer sanjaju o motoru«, Beltinci, 1936. Zapis na hrbtni strani fotografije je napisal samfotografPurač.Nekadrugarokapajedodalaše:»PrvimotorvB.«.

J. Purač, Cvetkova hiša v Mali Kaniži (danes Partizanska ulica), Murska Sobota, 20. 6. 1936. V tejhiši je pred II. sv. vojno živel in delal krojač Josip Cvetko. Njegov brat je imel v kletnih prostorihčevljarskodelavnico.Istočasnojevprizidkunadvoriščnistranidelovalamanjšapekarna.Dotrajano

stavbojenovilastnikpodrll.2009.

J. Purač, Ples čindara, Grad (Gornja Lendava), 10. 7. 1938. Slavnostni skupinski ples čindara, edini ples, ki galahko plešejo tudiduhovniki. Na tej fotografiji jepriplesuudeležentudikaplanFrancGomboc,ki jevžupniji

Gradslužbovalmedleti1937−1939.

J.Purač,Ženskikuharskitečaj,MurskaSobota,okrogl.1938.

J. Purač, Skupinski portret vodstva soboške gasilske župe, l. 1939, pred portalom soboškegagradu.Vsredini,drugobdrugem,stojitavelikapolitičnanasprotnika:industrialecinpredsedniksoboškegasilskežupe,JosipBenkointakratninajvplivnejšigospodarstvenik,županinbanski

svetnikFerdinandHartner(Nandor),posinovljenecGezeHartnerja.

Rodi se 1. 6. 1899 v Sotini. S fotografijo se začne ukvarja-tiv letih1925−1926 in fotografiraboljalimanjvsedosvo-jesmrti,6.5.1995.Sfotografiranjemseintenzivnoukvar-jamedleti1930−1946invtemčasumutadejavnostpred-stavlja edini vir zaslužka. S fotografijo se je seznanil medlistanjemfrancoskihfotografskirevij,kijihjepregledovalvbolnišnici,kjerjebilnekajčasahospitaliziran.Zgodnjefo-tografiježekažejona izvrstno fotografsko intuicijobodo-čegapoklicnegafotografa.

SbüllfotografiraposeverozahodnemdeluGoričkega.Mo-tivinjegovihfotografijsovglavnemdružabnidogodki(po-roke,pogrebi,verskesvečanostiipd.)inportreti.Posebnostnjegovegafotografiranja,vprimerjavizdrugimiprekmur-skimipoklicnimifotografi,soštevilniportretivojakovmej-nihenot(graničarjev)takratneKraljevineJugoslavije.Ne-precenljivipasonjegoviposnetkimadžarskihzasedbenihenotmed leti 1941−1945.Naosnovi tehfotografij lahkore-konstruiramoadjustiranjerazličnihrodovmadžarskevoj-skeinpolicijskih(žandarskih)enotiztistegačasa.Istove-ljazaposnetkeruskihvojakov,kisospomladileta1945pre-plavilinašopokrajino.

Fotografiral je s klasično leseno mehovko, velikosti nega-tiva14×9cm.Tokamerojeuporabljaldokonca30.let20.stol. injopotemčasuuporabljalešepripovečavi.Klasič-nolesenokameronamehjenadomestilzročnokameronafilmskizavitekvelikosti9×6cm.

Fotografskozapuščino,vključnostehničnoopremo,hraninjegovsinAlojzSbüllml.vSotini.

Leta1936si,vglavnemodprihodkovpoklicnefotografije,zgradizidanohišo,kivsvojipronicljiviarhitekturnizasno-viskrivatudizastekljenateljeintemnico,vkaterojezaha-jalsamoon.KulisnodraperijozaozadjepriportretihmujeposlikalslikopleskarMölnersFikšinec,pravtakofotograf-skiavizo−vpravokotnempoljumeddvemaoknomanačel-nistranihiše.SilhuetakamereininicialkAS(AloisSbüll)ješedolgooglaševalafotografskodejavnost.

V svoji temnici je opravljal vse tehnične postopke potreb-nepriizdelavifotografije.UporabljaljefotografskeizdelkepodjetijFerannia,AgfainMimosa,kijihjenaročalvMur-skiSobotipritrgovcuŠtivanu,določenmaterialjenaročaltudi v Mariboru in prek meje, v Avstriji. Pri barvnem to-niranjuosušene fotografije jevčasihuporabljaloriginalenpresojni nanos, ki ga je pridobil iz barvne palete krep pa-pirja invode.Naposušenofotografijoga jetankonanašalsprstiinutrjevalzlastnoslino(sic).PritempostopkumujevčasihpomagalanečakinjaIda.NajboljšestrankejeimelnaPertočiinneposredniokolici.

Po l. 1945 je težko dobival kakovosten fotografski material,posledičnojemanjfotografiral.V60.letih20.stol.,pospro-stitvidržavnemejezAvstrijo,sestvarivtempogleduizbolj-šajo.VendarječaspoklicnefotografijeAlojzaSbüllažemimo.

ALOJZ SBÜLL (1899–1995)

A.Sbüll,PorokavFikšincih,okrogl.1937.

A.Sbüll,PogrebvG.Slavečih(?),okrogl.1938.

A.Sbüll,SkupinskiportretizSotine(?),barvnotoniranafotografija,okrogl.1936/37.Pozornostvzbujajooblekemladihdeklet,kiso,razenprieni,izenakoizdelanegaindustrijskegablaga.

A.Sbüll,Vojakimejnihenot(graničarji)KraljevineJugoslavijevsproščenemvzdušju.Okolicasotinskekaravleokrogl.1933.

A.Sbüll,SlovesnostobotvoritvigasilskegadomavKramarovcih,l.1938.Vaszvečinskimnemškimprebi-valstvomdoleta1945.

A.Sbüll,»Spominsv.birme1940l.priSv.Jurju«,napisnahrbtnistranifotografije.Popričevanjuenegaodudeležencev,sozaizdelavotakšnegaslavolokapotrebovalinajmanjtedendni.

A.Sbüll,SkupinskafotografijapredtrgovinoFrancaHubraizGornjihSlaveč.Drugapolovica30.let20.stol.DrugizlevesediFrancFartek−dolgoletniinšpektorevangeličanskecerkveinglavnipobudnikzaizgradnjo

cerkvevGornjihSlavečih,zgrajeneleta1928.

A.Sbüll,Fotografijajebilaposnetal.1942(?)predhišofotografaSbüllavSotini.Prikazujekonjskovpregosslovenskimirekruti.Edenodnjihdržimadžarskozastavo.Nadrugemvozujihspremljadomačagodba.NacestimedostalimividimopripadnikeLevente(polvojaškamadž.mladinskaorganizacija)zznačilnimivojaškimimadžarskimičepicamiinpatriotskimiobeležji(kokarde).UdeležbavLeventejebilazavsemladefanteobveznadovpoklicavrednovojsko(1941−1945).Namenorganizacijejebilvzgajanjevdomoljubnem

(madžarskem)duhuinseznanjanjezvojaškimiveščinami.

A.Sbüll,Skupinska fotografijamadžarskihpolicistov(žandarjev) l. 1942/43vSotini (?).Odregularnemadžarskevojskejihločimopoznačilnihtemnihklobučkihsperesom.

A.Sbüll,»Rusiprihajajo«,maj,1945.Pripadnikiruskevojaškeenote,kisejespopadalazNemci,kisobilivkopaninapobočjihokrogSv.AnevdanašnjirepublikiAvstriji.Popričevanjudomačinovjeaprilainmaja1945vbojuzNemci

padlovelikošteviloruskihvojakov,kisojurišalinadobrobranjenepoložajeumikajočenemškevojske.

A.Sbüll:Goričko,pogledzRdečegabrega