Higiena z Osnovami Ekologije - SKRIPTA

1. SPLOŠNO O HIGIENI

Higiena je temeljna medicinska veda, ki se ukvarja s preprečevanjem bolezni in promovira ukrepe za ohranitev zdravja.

Higiena daje napotke kako naj živimo in delamo, da bomo svoje zdravje ohrnaili, krepili, utrdili in povrnili.

HIGIENA PROUČUJE Zdravstveno stanje prebivalstva; Pojav in gibanje različnih bolezni v povezavi z dejavniki okolja; Pozitivne in negativne učinke okolja na posameznika in populacijo.

HIGIENA OBLIKUJE Navodila za varovanje zdravja; Splošne in specialne napotke za ohranjanje in krepitev zdravja pri vseh dejavnosti posameznika in populacije.

HIGIENA RAZISKUJE Vpliv dejavnikov okolja na zdravje posameznika in populacije:

Fizikalni Kemični

Biološki Socialni

PODROČJA Osebna higiena Higiena bivalnega okolja Higiena vode

Higiena zraka Higiena tla Higiena prehrane

Komunalna higiena

ZDRAVJE Zdravje je stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje.

CILJI Skrb za zdravstveno ogrožene; Preprečevanje bolezni in nezgod; Harmoničen telesni razvoj in psihofizično zdravje; Izkoreninjenje slabih (škodljivih) navad; Predlogi za sanacijo negativnih vplivov okolja.

EKOLOGIJA

Je znanstvena veda, ki proučuje medsebojne vplive in odnose med organizmi in okoljem v katerem živijo. Pomaga človeku, da lažje živi v spremenjenih pogojih, ki so nastali in še nastajajo na Zemlji. Zanimajo jo odzivnost organizmov na okolje ter posledice teh odzivov.

PODROČJA Ekologija proučuje odnose med živimi bitji in okoljem; Vplivi sprememb v biocenozi na biotop in spremebe biotopa na biocenozu

Podnebne spremembe; Onesnaževanje; Tujerodne invazivne vrste ipd.

POJMI Biotop – življenski prostor Biocenoza – združba živih organizmov

Proizvajalci Porabniki Razkrojevalci Ekosistem – biotop + biocenoza Simbioza, komenzalizem, parazitizem Komenzalizem - naziva se oblik zajedničkog života dva organizma različitih vrsta kod kojih jedan partner (komenzal) ima korist

od drugog (domaćin), a da pri tome ovaj drugi nema štetu

DISCIPLINE AVTOEKOLOGIJA (preočuje odnose med posameznim organizmom in njegovim življenjskim okoljem) DEMEKOLOGIJA (preučuje odnose v okolju, vezane na večje skupine, npr.: populacije) SINEKOLOGIJA (preučuje odnose med različnimi populacijami organizmov na istem področju)

PRAKTIČNA DELITEV HUMANA EKOLOGIJA EKOLOGIJA ŽIVALI EKOLOGIJA RASTLIN

2. OSEBNA HIGIENA

PODROČJA Koža; Organi in organski sistemi; Obleka in obutev; Telesna aktivnost in rekreacija;

Spanje in počitek; Življenske navade; Psihohigiena – harmonična osebnost

OSEBNA HIGIENSKA KULTURASo pravila, ki jih mora redno in odgovorno izvajati vsak, da si ohrani psihofizično zdravje. Je pomembna pri vzgojno- izobraževalnem delu vsake diplomirane medicinske sestre. Ta mora biti tudi za vzgled. Visoka higienska in zdravstvena zavest je osnova dobre , ekonomične, zdravstvene službe.

CILJI OSEBNE HIGIENE

Zdravje; Samozavewst; Estetski izgled;

Dobro počutje; Osebno zadovoljstvo; Zrela in harmonična osebnost.

VZGOJA IN HIGIENA Inteligenca; Radoljubnost;

Natančnost; Odnos do lastnega telesa; Odgovornost do lastnega zdravja.

RAZLOGI Zdravstveni – preprečevanje obolevanja; Fiziološki – pravilno delovanje organov; Psihološki – dobro počutje, samozavest;

Kulturni – izgled, lepota; Družbeni – socialni, ekonomski.

TELESNA HIGIENA Celo telo (koža); Zobje; Noge;

Roke; Nohti; Vid in sluh;

Dihala; Lasišče.

HIGIENA ROK Kljiučna pri delu v vsakdanjem življenju; Umivanje in raskuževanje; Koža in nohti;

Nega; Zaščita sebe in drugih

PREPREČUJE ŠIRENJE fekalno–oralna pot (salmonela, šigeloza, hepatitis A, rotavirus, kalicivirus, eterovirusne, kompilobakterioza, amebioza) s stikom z izločki dihal ( influenca, streptokokne infekcije,SARS, navadni prehlad) kontaminacija roke s sečem, slino in tel. izločki (citumegalovirusne, bacil trebušnega tifusa, streptokoki, virus Ebstein-

Barr)

HIGIENA ROK – MIKROBI Zdrava koža Stalna nikrobna populacija: prilagojena razmeram, živi in raste, G+, antagonisti patogenom Prehodna/začasna populacija: stik s drugimi osebami, drugimi deli lastnega telesa, iz okolja Prehodna populacija ene vrste: ko je koža stalno izpostavljena tej vrsti + uničenje antagonistov Patogeni: kombinacija zaradi sprememb na koži.

HIGIENA ROK – UMIVANJE POMEN: preprečevanje kontaktnega širjenja nalezljivih bolezni, preprečevanje okužbe živil (potrebno upoštevati: kdaj si

umivamo roke, katero tehniko uporabljamo, čas umivanja in sresdstva umivanja). KDAJ: takoj ko jih umažemo, pred začetkom dela, pred in po jedi, kadar kihamo,kašljamo, se usekujemo, takoj po uporabi

stranišča in pred, pred začetkom nege, takoj po končani negi, pred odhodom z dela, ko se dotikamo obraza ( las, nosa, ust ), po dotiku z živalmi, po stiku z izločki in krvjo (vsaj 2krat)

Vrste umivanja rok higiensko umivanje (milo in detergent, odstrani umazanijo in prehodne MO, osnovno: 1- 2 minuti, med delom: 30 sekund -

1 minute) razkuževanje (odstrani prehodne MO, uporaba antimikrob. mila , alkohol, čas trajanja: 20-30 sekund) kirurško umivanje (odstrani ali uniči prehodno, rezidenčno floro, uporaba antimikrob. milo ali detergent s ščetko ali

alkohol,pred operacijo: najmanj 2-3 minute, med operacijo 1-2 minuti) Tehnike umivanja rok

Na rokah ne sme biti nakita, odstranimo ročno uro, nohti so kratko pristriženi, pipo odpremo s komolcem in zmočimo roke pod tekočo toplo vodo,na roke si s komolcem stisnemo tekoče milo,milimo najprej dlan ob dlan, hrbet D roke ob dlan L roke in zamenjamo, s prekrižanimi prsti milimo med prstne prostore, prste D roke v dlan L roke in zamenjamo, palca na obeh rokah, namilimo tudi zapestja. Vsak gib ponovimo 5 do 10 krat,roke splaknemo od konic navzdol,roke osušimo s papirnato brisačo in z njo zapremo pipo.

Kaj potrebujemo za umivanje rok Potrebujemo tekočo toplo zdravstveno ustrezno vodo (temp.32-38 C); umivalnik samo za umivanje rok z enoročno

mešalno baterijo na odpiranje s komolcem ali fotocelico; mikrobiološko ali neoporečno milo na magnetnem nosilcu ali tekoče milo v čisti razkuženi ali sterilni posodi; čiste papirnate brisače; vrečko in pokrito posodo za odlaganje umazanih brisač.

HIGIENA ROK – MEDICINSKE ROKAVICE Sterilne kirurške rokavice; Sterilne preiskovalne rokavice; Nesterilne čiste preiskovalne rokavice Uporaba rokavic

Vedno jih uporabljamo strogo namensko. Sterilne ko ščitimo bolnika. Zaščitne rokavice za zaščito rok osebja pred okužbami, ali bolnika med nego, ko prehajamo od enega bolnika k drugemu, uporabimo jih le enkrat. Rokavice redno menjavamo (1 bolnik 1 rokavice, pred in po uporabi roke razkužimo). Kirurške rokavice so za OP posege, so sterilne. Istih rokavic ne uporabljamo za umazana in čista dela. Ko si nadenemo rokav. , delo opravimo, z njimi ne hodimo izven delovnega prostora, ne telefoniramo.

HIGIENA NOG Zdrave noge omogočajo uspešno delo, nemoteno gibanje in rekreacijo.

Telesno aktivnost; Redno umivanje;

Zdrava obutev; Nega kože in nohtov

Bolečina, otiščanci, žulji Vpliv obutve;

Prekomerna telesna teža; Nesutrezna nega;

Glivične okužbe kože in nohtov

Nega in higiena pri diabetikih – posebnosti Redno preobuvanje in vzdrževanje obutve Pomen nogavic:

Zaščitne: Kompresijiske; Consko ojačanje – za posebne aktivnosti; Materiali: bombažne mešanice, bambus, volna, umetna vlakna

HIGIENA LAS IN LASIŠČA Nečistoče iz okolja, odmrle kožne celice, loj; Redno temeljto razčesavanje; Umivanje; Zmerno sušenje; Naravni pH je 5-6, izbira šampona in negoivalnih

sredstev;

Prekomerno lolmljene in izpadanje las; Prhljaj; Mikrosporija; Zajedalci (uši, klopi, bolhe)

USTNA IN ZOBNA HIGIENA Navajamo že dojenčka; Vzgoja otrok – samostojno umivanje pri cca. 3 letih; Zjutraj, zvečer, po hrani; Voda, zobna pasta in ščetka, nitka, ustna vodica; Redne kontrole pri zobozdravniku; Zobni kamen:

Trajne, kalcificirane zobne obloge; Povzroča gingivitis, poškodbe sklenine; Pospešuje paradontozu

Karies: Napreduje v pulpitis/gangrenu/granulom; Splošni in lokalni vzroki

OBLAČILA IN OBLAČENJE Higienski, zdravstevni, estetski, funkcionalni pomen; Zaščita pred umazaniijo, UV žarki, vlago; Vzdrževanje telesne temperature; Podpora fiziološki vlagi kože; Redno čiščenje;

Pravilno shranjevanje; Redno preoblačenje; Umazano preilo zbiramo ločeno od čistega; Ločimo po barvi, materialu, stopnju umazanosti; V bolnišnici: stopnja in vrsta onesnaženja.

PSIHOHIGIENA Potrebno je zagotoviti osnovne človekove potrebe, kot so :

zadovoljitev osnovnih fizioloških nagonov po hrani, prostoru, spolnosti, potrebe po varnosti, ki vključuje sprejetost v družbi in položaj v njej.

Družba mora zagotavljati: zdravo okolje z vsemi dejavniki, prednatalno zdravstveno varstvo, zdr. varstvo novorojenčkov in otrok,

šolske mladine, posebnih skupin odraslega prebivalstva.

Potrebna je : spolna vzgoja otrok in mladostnikov, upoštevanje fiziološke krivulje storilnosti pri človeku, pomembna je redna in pravilna prehrana ter redna telesna vadba, ne smemo pozabiti na pomen spanja zlorabo živil, zlasti alkohola, nikotina, kofeina.

5. HIGIENSKO-FUNKCIONALNA UREDITEV NASELIJ IN BIVALNIH PROSTOROV

EKOLOGIJA NASELJAUrbanizem je veda, ki se ukvarja z načrtovanjem prostora.Stockholmska deklaracija OZN 1972 o okolju. ki pravi, da je treba naselja planirati tako, da ta ne vplivajo negativno na okolje in da se doseže maksimalna družbena in ekonomske prednosti brez negativnih posledic za okolje.

GRADNJA NASELIJ Velikost zemljišča Meteorološke okoliščine Konfiguracija in izpostavljenost terena Zgradba tal

Neonesnaženost Vodotoki in raven podtalne vode Prometne poti Odstranjevanje odpadkov in odplak

DIREKTIVA EU Objekt mora biti grajen tako, da:

ne ogroža higiene in zdravja oseb ne ogroža neposrednega okolja z izpusti

STANOVANJE Izpolnjevati osnovne fiziološke potrebe stanovalcev: toplotna zaščita, naravno prezračevanje prostorov, naravno in umetno

osvetlitev, zaščito pred hrupom, počitek in spanje, prehranjevanje. Omogočati mora socialne, psihološke in delovne potrebe stanovalcev: normalno družinsko življenje in vzgojo otrok,

druženje,... Čim bolje mora biti poskrbljeno za zaščito pred poškodbami: elementarnimi nesrečami, požarom, zastrupitvijo in eksplozijo

plina, poškodb z elektriko. Poskrbljeno mora biti, da ni mehanskih poškodb. Zaščita pred infekcijami: zagotavljanje primerne pitne vode, toaletnih prostorov, higiensko odlaganje in odvoz smeti.

3. OSEBNA HIGIENA BOLNIKOV

OSNOVNA NAČELA Bolniki, ostareli, invalidi potrebujejo pomoč pri vzdrževanju osebne higiene:

Gibalna oviranost; Čutna oviranost; Šibkost, oslabelost;

Dovzetnost za okužbe; Materialni položaj; Neosveščenost.

Aplikacija splošnih načel higiene Pripomočki (krpe, brisače, rokavice); Sredstva (kozmetika); Postopki.

Poseban poudarek: Tehnika nedotikanja; Uporaba rokavic, zaščitnih mask.

Vedno čistimo od čistega ka umazanemu Pravilno zaporedje delov telesa:

Glava in obraz; Trup in okončine; Genitalije.

HIGIENA IN NEGA Obraz (tudi britje); Ušesa, oči, nos; Usta in zobje (proteze); Roke;

Noge; Nohti; Lasišče in lasje (umivanje, česanje, striženje); Oblačila, preilo, posteljina.

KUŽNI BOLNIKI Posebni zaščitni ukrepi

Osebje; Bolnik; Drugi bolniki.

Ločeno zbiranje perila Ločeno zbiranje rabljenih inštrumentov, rokavic, higienskih pripomočkov ipd. Raskuževanje.

KORISTI ZA BOLNIKA Boljše počutje in raspoloženje; Samozavest; Hitrejše okrevanje; Manj zapletov; Omejitev širenja okužb; Medosebni stik.

4. HIGIENA PREHRANJEVANJA IN ŽIVIL

TEMELJNE SESTAVINE Makronutrienti:

Beljakovine; Ogljikovi hidrati; Maščobe. Mikronutrienti:

Vitamini; Minerali. Voda

VODA 60-70% telesne teže Topilo in prenašalec Sestava telesa

Osmotski pritisak Uravnavanje telesne temperature Zdrava, varna pitna voda Intezivna izmenjava, dnevne potrebe 2-2,5l

Bolezni in pomanjkanje vode u telesu: Akutna in kronična dehidracija Žeja Glavobol, utrujenost, pospešen pulz Posledica izgube vode (dehidracija)

BELJAKOVINE Gradbeni elemnt organizma 0,8/kg telesne teže/dan Esencialne in neesencialne aminokisline V hrani

Živalskega izvora Rastlinskega izvora

Pomanjkanje: Presnovne motnje, zastoj v rasti, propad mišične mase, slabokrvnost, otekline.

Prevelik vnos: Možne okvare jetre in ledvic

Alergije, fenilketonurija, celiakija, druge intolerance.

OGLJIKOVI HIDRATI Zagotavljajo energijo Zagotavljajo funkcionalnost nekaterih celičnih struktur Glukoza je glavni vir energije Dnevni vnos cca 100g/dan Zaloge glikogena v jetrih

Monosaharidi, disaharidi, polisaharidi. Prebava oh se začne že v ustih Viški se pretvarjajo v maščobne zaloge Motnje v presnovi: diabetes Prekomerno uživanje: debelost, blažja odvisnost

MAŠČOBE Lipidi Nasičene in nenasičene maščobne kisline Ključna sestava celičnih membrani n mnielina Energetska zaloga telesa, izolacija Nujna sestavina zdrave prehrane – izločitev škodljiva Resorbcija nekaterih vitaminov Pomanjkanje: rahitis, lakota, utrujenost, hipovitaminoze Prekomerno uživanje: debelost, povišane vrednosti lipidov in holesterola v krvi.

VITAMINI Heterogena skupina biološko aktivnih molekul Telo jih ne more samo stvoriti – vnos s hrano Koencimi – uravavanje biokemijiskih procesov

Vodotopni: B, C Maščobotopni: A, D, E, K Avitaminoza, hipovitaminoza, hipervitaminoza

SMERNICE ZDRAVE PREHRANE Pogosti manjši obroki Skladnost z dnevnimi potrebami Energetska in hranilna uravnoteževnost Manj nasičenih maščob

Manj enostavnih ogljikovih hidratov Več vlaknin Dovolj vode

ZDRAVSTVENO USTREZNA ŽIVILA Brez mikroorganizmov Brez parazitov Brez ostankov pesticidov Brez strupenih kovin

Brez nedovoljenih aditivov Brez zdravju škodljivih tujkov Brez vsebnosti radionuklidov

ZDRAVSTVENI NADZOR ŽIVIL Samo varna hrana je zdrava hrana. Preprečevanje biološke, kemične in fizikalne

kontaminacije.

Redne biološke in kemične preiskave. Javno zdravstvo: stalan nadzor

DOBRA HIGIENSKA PRAKSA Proizvodnja, promet, predelava živil Zdravstvo in vse javne inštitucije Strokovnost, transparentnost, sledljivost Natančno definirani higienski ukrepi

Higiensko – tehnične zahteve za opremo Ureditev prostorov

Ravnanje z surovimi odpadki Zaposleni

MIKROORGANIZMI Bakterije in njihovi toksini, virusi, glive in njihovi toksini

Pridejo v telo preko prebavil, zato podobni začetni simptomi Slabosti in bruhanje Krči

Diareja Povišena telesna temperatura

ČREVESNE NALAZLJIVE BOLEZNI Prenašaju se s hrano, vodo, nečistimi rokami Izločanje preko blata Higiensko neustrezne razmere

Zaužitje nepravilno pripravljene hrane Zdravstveno neustrezna pitna voda

Neustrezni higienski režim pri pripravi hrane Izredne razmere

BAKTERIJE Escherichia coli

Vodene ali krvave driske Trebušni krči Poznamo:

Enterotoksigene Enteropatogene

Enteroinvazivne Enteroagregativne

SALMONELLA Med najpogostejšimi povzročitelji drisk Lokalni izbruh Diareja, krči, vročina 12-72 ur po okužbi Salmonella typhi in salmonella paratyphi povzročiju trebupni tifus in paratifus Dobijajo se iz govejega in perutninskega mesa, surova jajca in mleka

SHIGELLAE Šigeloze (bacilarna griža, dizenterija) Shigellae dysentheriae, Shigellae flexneri, Shigellae

sonnei Nimajo živalskega rezervoarja

Gnojni in krvavi iztrebki, dehidracija Okužena voda, hrana, roke Posebno nevarne v deželah v razvoju

STREPTOCOCCUS FAECALIS Blažji gastroenteritis Kontaminirani suhomesnati izdelki, smetana, maslo

STREPTOCOCCUS PYOGENES Bolezni dihal Kapljični prijenos

CAMPYLOBACTER JEJUNI Incidenca v porastu (krvava) diareja, bolečinam glavobol, vročina, slabost Nevaren pri majhnih otrocih Razširjen pri domačih in divljih živalih Okuženo meso in mesni izdelki, tudi voda in led

LISTERIA MONOCYTOGENES dobro prenaša nizke temperature (hladilnik!) nevarna za otroke, nosečnice, osebe z oslabljenim imunskim sistemom okuženo meso, hlajena živila vročina, bolečine v mišicah, prebavne težave prizadetost živčevja (glavobol, zmedenost, vrtoglavica)

VIBRIO PARAHAEMOLYTICUS nezadostno toplotno obdelani morski sadeži in ribe Azija, Oceanija

VIBRIO CHOLERAE povzroča kolero živi v vodi - okužba s kontaminirano vodo,

razširjanje preko odplak in tudi s hrano huda vodena driska (dehidracija!)

YERSINIA ENTEROCOLITICA prisotna po vsem svetu divje in domače živali

dobro prenaša nizke temperature meso, mleko, sir, zelenjava

BAKTERIJISKI TOKSINI Bakterije, ki živijo v hrani in izločajo toksine Zastrupitve s hrano (dobesedno) Bacillus cereus Staphylococcus aureus

Clostridium perfringens Clostridium botulinum BOTULIZEM

VIRUSNI GASTROENTERITISI virusni povzročitelji vnetje želodca, tankega in debelega črevesja bruhanje, driska, slabost, dehidracija, izguba apetita, glavobol in blaga vročina kratka inkubacija, hiter potek bolezni pogoste lokalizirane epidemije v hladnejših mesecih fekalno-oralni prenos, kontaminirana voda in hrana virusi se izločajo v velikih količinah (hitro širjenje) simptomatsko zdravljenje Norovirus (kalicivirusi): pri odraslih (50 % vseh gastroenteritisov) Rotavirus: pri otrocih Astrovirus, Adenovirus

VIRUSNI HEPATITISI vnetje jeter, hepatotropni virusi 6 glavnih povzročiteljev: Hepatitis virus A-G

prizadanejo jetra različne možnosti razvoja kroničnih obolenj

različni načini prenosa HAV in HEV s hrano in vodo

PARAZITI praživali, helminti (nematodi, cestodi, trematodi) Entamoeba histolytica (amebna griža) Cyclospora cayatanensis (vodena driska; izločanje cist šele nekaj tednov po ozdravitvi) Cryptosporidium parvum (vodena driska; odporen proti jodu) navadne človeške gliste, trakulja

GLIVE kvasovke, plesni in “gobe” vloga v predelavi hrane (kvas, siri, vino) in živilo (gobe) v Sloveniji cca. 200 vrst užitnih gob, več kot 10 strupenih smrtno nevarna samo zelena mušnica gastrointestinalni sindrom hemolitični sindrom

TOKSINI V RASTLINAH PRIMERI:

Zeleni deli gomoljev krompirja (alkaloid solanin) Volčja češnja (alkaloid atropin in sorodni) Črni teloh (heleborin, heleborein) Surove stročnice (lektini) Vrtni mak (opijati)

Fitohemaglutinini - aglutinacija eritrocitov (grah, soja, fižol) Oksalati - soli oksalne kisline; korozivni gastroenteritis (rabarbara, špinača, kakav) Cianogeni - sproščajo cianid (HCN; grenki mandeljni) Encimski zaviralci (inhibitorji)

inhibitorji tripsina (soja, fižol, krompir) inhibitorji amilaz (pšenica, fižol, nezrel mango) inhibitorji holinesteraze (solanin v krompirju)

6. HIGIENA V BOLNIŠNICAH

SANITACIJAPostopek, s katerim se določene površine, oprema in prostori spravijo v takšno higiensko stanje, ki v posrednem in neposrednem kontaktu ne predstavljajo nevarnosti za zdravje živali in ljudi.Osnovni namen: z mehaničnim ali kemičnim čiščenjem odstranimo mikroorganizme in hranljive ostanke za mikrobe, insekte, glodalce. Da ubijemo MO s fizikalnimi ali kemičnimi sredstvi (baktericidi). Čiščenje v bolnišnici= sanitacija=odstranjevanje nečistoč + zmanjševanje količine patogenih, oportunističnih MO.

ČISTO IN VARNO OKOLJE Ločeni čisti in nečisti prostori Ločene čiste in nečiste poti Higiena površin

Higiena pripomočkov in opreme Higiena sanitarnih prostorov

stranišča kopalnice umivalnice

stranišča za osebje stranišča za obiskovalce

SPLOŠNA HIGIENA V BOLNIŠNICI Primerno opremljeni umivalniki za higieno rok

topla tekoča voda enoročne mešalne baterije milo, razkužilo, brisače koš za rabljene brisače

Primerna kvaliteta vode za medicinske posege Primerna kvaliteta tekoče pitne vode Redno vzdrževane prezračevalnih sistemov Redno in ustrezno izvajanje DDD

Higiena pri pripravi, razvažanju in strežbi hrane Čista transportna sredstva Bolnišnično perilo

STERILNOSTPomeni odsotnost mikroorganizmov sposobnih rasti in razmnoževanja (bakterij, gliv, virusov, parazitov, bakterijskih spor, prionov).

STERILIZACIJAJe postopek s katerim uničimo ali odstranimo vse mikrobe in njihove spore. Izbor sterilizacijske metode je pogojen z naravo snovi oz. predmeta.

Metode za uničenje MO: fizikalne metode (vlažna,suha toplota, ionizirajoče sevanje), kemične metode (plinska,tekoča sredstva), mehanske (membranska filtracija).

sterilizacija termostabilnih pripomočkov s paro (pri T = 134°C in 5 min) sterilizacija termolabilnih materialov (pri 120°C in 20 min)

VPLIVI NA UČINKOVITOST STERILIZACIJE Vrsta mikroorganizma Razvojna oblika mikroorganizma

Količine oz. številčnost populacije Rastne faze

Prisotnost organskih nečistoč Temperature

UČINKOVITOST STERILIZACIJE FIZIKALNIMI INDIKATORJI: med sterilizacijo beležimo temperaturo, tlak, parni tlak plina, prisotnost vakuuma ipd. KEMIČNIMI INDIKATORJI: spremenijo barvo ali agregatno stanje, če je dosežena primerna temperatura in/ali tlak BIOLOŠKIMI INDIKATORJI: zelo termostabilne spore bakterij (Bacillus) v posebnih vialah. Če ne vzklijejo, je sterilizacija uspešna.

METODE STERILIZACIJE Kemične – tekočine, plini Fizikalne – vlažna toplota, suha toplota, sevanje, filtracija

RASKUŽEVANJE MEHANIČNO - brisanje, pranje, posipavanje, filtriranje,čiščenje, prepihovanje. KEMIČNO – organske snovi, anorganske snovi FIZIKALNO - vroča voda, prekuhavanje, sežig, sušenje, vakuumiranje, UV ali radioaktivno obsevanje

RASKUŽILA Za predmete in površine: razkužilo ali dezinficiens, je (potencialno) strupeno za človeka. Za kožo in sluznice: antiseptik, ni strupeno (oz. zelo šibka strupenost). Učinki na mikroorganizme:

poškodovanje celičnih membran denaturacija beljakovin kemična spememba beljakovin in nukleinskih kislin (oksidacija, halogenizacija, alkilacija) denaturacija nukleinskih kislin (obarjanje)

ANTISEPSAAsepsa je stanje popolne odsotnosti katerekoli oblike MO in spor v določenem okolju in času. Aseptični postopek je metoda, s katero preprečimo kontaminacijo z MO in katere cilj je uničenje ali zmanjšanje količine MO na različnih površinah na varno raven.

PASTERIZACIJAPopolno uničenje vegetativnih oblik MO ne pa njihovih spor. Postopek toplotne obdelave živil pri temperaturah pod 100°C, imenovan po izumitelju bakteriologu in kemiku Louisu Posteurju . Med postopkom z natančno določenimi temp. uničijo MO. Na ta način onemogočijo okužbo in kvarjenje, pasteriziranim živilom pa podaljšajo rok trajanja .Postopek izvajajo v pasterizatorjih (nizka pasterizacija (30 min pri 63 do 66°C), visoka (15 s pri 72°C).

DEZINSKECIJA Uničenje žuželk

prenašalci nalezljivih bolezni: lajmska borelioza, tifusi, malarija, kuga... prekomerna namnožitev poveča tveganje za nastanek epidemij

Načini: kontaktni strupi (DDT) prebavni strupi (HCN) repelenti - odbijajo žuželke atraktanti - privlačijo žuželke

DERATIZACIJA Je postopek za uničenje glodavcev (vmesni člen pri prenosu kuge, stekline, TBC, trebušnega tifusa, griže, bruceloze). 2x letno-

spomladi in jeseni. Načini:

mehanično biološko

kemični gradbeno-tehnični

DEZINFEKCIJAPostopek s katerim zmanjšamo štev. MO, zlasti patogenih, do te mere, da je možnost okužbe znatno manjša. Z razkuževanjem pri večini okužb ne moremo odstraniti bakterijskih spor, medtem, ko nekatere vrste razkužil ne uničijo niti vseh vrst vegetativnih bakterijskih celic.Vrste:• mehanično (čiščenje, brisanje, ventilacija, pranje, posipavanje,filtriranje, stepanje)• kemično (anorganske snovi – kisline, baze, klorovo apno, kalijevpermanganat, vodikov peroksid; organske snovi – fenoli, alkoholi, glikoli, formaldehid, mila, detergenti)• fizikalno (vroča voda, zrak, prekuhavanje, sežig, sušenje, sonce, vakuum, radioaktivni žarki).

7. KOMUNALNA HIGIENA

ZDRAVSTVENO USTREZNA PITNA VODA Biološko neoporočena; Brez anorganskih onesnaževalcev; Bistra, brezbarvna;

Brez vonja Primerne temperatura

PREIKSAVE MIKROBIOLOŠKE USTREZNOSTI Skupno število kolonij pri 22˚C in 37˚C E.Colli in skupne koliformne bakterije Enterokoki

C.Perfrigens P.Aeruginosa

PREISKAVE KEMIČNE USTREZNOSTI Amonij, nitriti, nitrati Kovine

Kloridi, fosfati, cianidi, sulfati Organski onesnaževalci

FEKALNO ONESNAŽENJE Bakterijski povzročitelji

Campylobacter sp. - kampilobakterioza E. coli - gastroenteritisi, kolitisi Salmonella typhi - tifus Salmonella - salmoneloza Vibrio cholerae - kolera Shigella sonnei - šigeloze Leptospira sp. – leptospiroza

Virusni povzročitelji Adenoviridae - gastroenteritis, Astroviridae in Caliciviridae - gastroenteritis Coxsackie A virus - meningitis, okužbe dihal Echovirus - meningitis, diareja, izpuščaji Enterovirus - gastroenteritis, encefalitis Hepatitis A virus - hepatitis Rotaviridae – gastroenteritis

KEMIČNI ONESNAŽEVALCI Onesnažen zrak – raztapljanje onesnaževalcev zraka v

vodi; Komunalne odpadne vode; Meteorne odpadne vode;

Kmetijstvo; Industrija; Arzen, svinec, fluoridi, pesticidi; Prekomeren rezidual flora;

Arzen se nahaja v različnih spojinah v zemeljski skorji-glavni vnos je preko rib in mesa ter vode oz. pijač, povzroča kožne

spremembe- hiperkeratoza in spremembe v pigmentaciji, spremembe na koži, rak kože, mejna vrednost v pitni vodi 10 um/l

Svinec kontaminacija v hišnem sistemu, kontaminirana zemlja, zrak, prah, barve, ki vsebujejo svinec; kontaminirana živila in

pitna voda, otroci

nižji IQ, spremembe obnašanja, slabša učna sposobnost, splabša prilagodljivost, hiperaktivnost, agresivnost, slabša motorična koordinacija,

motnje metabolizma, vitamina D, anemija, motnje v delovanju ledvic, visoke koncentracije zastrupitev, koma in smrt,

pri odraslih utrujenost, nespečnost, razdražljivost, glavobol, bolečine v sklepih, povišan KP,

motnje sluha, pri nosečnicah- prezgodnji porod, nizka porodna teža novorojenca, mentalna nerazvitost

Flourid problem nastopi ko ga je preveč ali premalo, do 1.5 mg/l, večje količine invalidnost- dežele v razvoju, pomankanje

povzroča zobno gnilobo in krhkost kosti Pesticidi

so potencialni onesnaževalci podtalnice, so snovi, ki jih v kmetijstvu uporabljajo za zatiranje škodljivcev, plevelain rastlinskih bolezni, uporablja tudi v ladjedelništvu, lesarstvu, gozdarstvu , naravne ali sintetično pridobljene

OBDELAVA PITNE VODE Aeracija, sedimentacija, koagulacija, deferizacija,

dezinfekcija, fluorizacija, zmanjševanje trdote vode, odstranjevanje vonja, okusa.

DEZINFEKCIJA VODEPotrebno jo je izvajati za vse izvore pitne vode-inaktivicija bakterij, ki kontaminirajo vodo med hranjenjem in distribucijo.

Načini dezinfekcije: kloriranje (učinkovito,poceni, enostavno, v obliki K- ali Na-hipoklorita, tudi plinski klor) jodiranje ( za kratkotrajno uporabo, ob naravnih nesrečah) ozon (učinkovit, ne varuje pred kontaminacijo) UV sevanje

ODPADNE VODE

Komunalni odplaki Meteorne vode Industrijiski (tehnološki) odplaki Kmetijski odplaki

OBDELAVA ODPADNIH VOD Primarno čišćenje

Odstranjevanuje peska in koloidnih delcev Razmaščevanje

Sekundarno čiščenje Biološko čiščenje

o Pretvorna organskih sistemov v neorganske;o Odstranjevanje nitritov, nitratov;o Uporaba mikroorganizmov

Terciarno čiščenje Odstranjevanje fosfatov

SISTEMI KANALIZACIJE Ločeni za meteorne in sanitarne odpadne vode. Ta tip kanalizacije ima prednosti, ker ne prihaja do mešanja in ob hudih

nalivih do prelivanja neočiščenih odplak v izpust (reka, morje) Mešani za obe vrsti odpadnih vod je racionalen, vendar predstavlja nevarnost za okolje ob veliki količini padavin. Zavarovan je

s prelivi, ki omogočajo, da se meteorne vode ob nalivih prelijejo v morje, reko. Industrijske odplake se vedno čistijo posebej in spadajo v samo področje onesnaževalca.

ODPADKI Odpadki so snovi in energija, ki nenamensko nastajajo v proizvodnih in drugih procesih, za uporabnika pa

nimajo uporabne vrednosti oz. so mu nadležni ali škodljivi.

DELITEV Komunalni Posebni nenevarni Posebni nevarni Iz zdravstvene dejavnosti Ki se lahko ponovno uporabijo pri dejavnosti, kjer Nastanejo Ki se lahko ponovno uporabijo kot sekundarne surovine Ki se odlagajo na posebna mesta tako, da ne škodijo okolju

RAVNANJE Z ODPADKI Organizirano ločeno zbiranje po izvoru Ločeno zbiranje nevarnih snovi Dodatno sortiranje Predelava, reciklaža Kompostiranje bioloških odpadkov

KOMUNALNI ODPADKI Ločeno zbiranje frakcij, reciklaža, odlaganje Higiensko-tehnične zahteve za odlagališča:

vsaj 1-2 km od naselja primerna infrastruktura (izcedna voda, meteorna voda, razplinjanje, dovoz, nepropusten talni sloj, ograda, pranje vozil in

zabojnikov) DDD prostori za zaposlene

VRSTE ODPADKOV IZ ZDRAVSTVA Ostri predmeti Odpadki, ki predstavljajo možnost za prenos okužb Odpadki, ki ne zahtevajo posebnega ravnanja z vidika

varstva pred okužbami Kemikalije

Farmacevtski odpadki (zlasti citostatiki) Radioaktivni odpadki Doze pod pritiskom, plini Trupla, tkiva, organi

Odpadke v zdravstvu lahko odstranjujejo le osebe, ki imajo za to ustrezno dovoljenje. Ločevanje odpadkov, evidentiranje, označevanje. Sežig in odlaganje ostankov po sežigu.(pravilnik v uradnem listu).

ZBIRANJE ODPADKOV IZ ZDRAVSTVA Zbiralnica: pokrit in varovan prostor, začasna hramba odpadkov, ločeno po vrstah; Program čiščenja in vzdrževanja zbiralnice; Pooblaščeno osebje; Navodila za frekvenco čiščenja in odvažanja; Dnevno vzdrževanje, vzdrževanje in razkuževanje po odvozu;

ZAHTEVE ZA POVZROČITELJA Na mestu nastanka odlaganje v posebne, označene vreče (klasifikacijske številke) Zbiranje odpadne embalaže ločeno od odpadkov Dokumentirano redno oddajanje, evidentiranje Notranji transport v namenskih posodah Zunanji transport v namenskih vozilih

NAČRT RAVNANJA Z ODPADKI Vsaka 4 leta, letno preverjanje Vsebuje vse podatke o:

vrstah, količinah, virih

načinu zbiranja (ločevanja) in označevanja skladiščenju, prevozu, vzdrževanju zbiralnice navodilih za ravnanje, usposabljanju zaposlenih, pooblastilih in odgovornostih evidencah, pogodbah, terminskem in finančnem planu

ZAHTEVE ZA ZBIRALCA Zbiralec odpadkov iz zdravstva mora imeti:

sredstva, opremo, objekte in naprave usposobljeno osebje dovoljenje pristojnega ministrstva

Mora voditi evidence o: zbranih vrstah in količinah odpadkov načinu odstranjevanja

NAČINI ZBIRANJA IN ODSTRANJEVANJA Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti in z njo povezanih raziskavah Ostri predmeti: zbiralnik za ostre predmete Odpadki, nevarni za okužbo: plastične posode za enkratno uporabo Odpadki, ki niso nevarni za okužbo: plastične posode ali vreče za zbiranje in transport Kemikalije z nevarnimi snovmi in druge kemikalije: hermetično zaprte plastične posode Zdravila: hermetično zaprte plastične posode Citotoksična in citostatična zdravila: hermetično zaprte plastične posode

8. VPLIV OKOLJA NA ZDRAVJE

DEJAVNIKI OKOLJA Voda Hrana Zrak

Hrup Sevanja

ZRAK Atmosfera Stratosfera

Ionosfera Eksosfera

Zmes plinov: 78% Na, 21 O, 1% Ar.

ONESNAŽENJE ZRAKA Vsebnost škodljivih plinov, aerosolov, trdih delcev nad dopustnimi mejami.

Ozon Trikisik Močno oksidativen (strupen), dražilen Ozonska plast v stratosferi ščiti površje zemlje pred UVC in UVB sevanjem, Ozonska luknja: večji delež nevarnih žarkov dosežje površinu zemlje. Stratosferski ozon: zaščita Troposferski ozon: zaradi onesnaženja Draži oči in dihala Srčno-žilna obolenja Poslabšanje akutnih in kroničnih obolenj Propad gozdov (preprečuje fotosintezo)

NARAVNO ONESNAŽENJE ZRAKA peščeni viharji gozdni požari potresi in ponori (geološke razpoke)

plazovi izbruhi ognjenikov

UMETNO ONESNAŽENJE ZRAKA - ČLOVEKOVA DEJAVNOST zunanje in notranje okolje kmetijstvo promet

industrija požiganje

TRADICIONALNI ONESNAŽEVALCI dim žveplov dioksid in žveplovodikova kislina policiklični ogljikovodiki

benzen CO Svinec

FOTOKEMIČNI ONESNAŽEVALCI ogljikovodiki dušikov oksid

dušikov dioksid aldehidi

PRAH Delitev glede na učinke

Splošni strupeni učinki Dražilni učinki Alergeni učinki

Infektivni učinki Kancerogeni učinki

Delitev z medicinskega stališča Grobi prah: prodre v alveole Fini prah: pogosto vsebuje strupene delce

NADZOROVANJE IZPOSTAVLJENOSTI Indeks dnevnih variacij (dim, SO2) Sistematične meritve (naselja, bližina virov onesnaževanja) Meritve izpostavljenih posameznikov

HRUP Prometni hrup Poklicni hrup

Delovanje odvisno od jakosti, frekvence, časa, trajanja, osebne občutljivosti

Merska enota: decibel (dB) Najvišje dovoljene mere:

bolniška soba: 35 dB podnevi, 30 dB ponoči učilnica: 40 dB hotel: 40 dB podnevi, 35 dB ponoči

stanovanja: 40 dB podnevi, 30 dB ponoči

9. BOLNIŠNIČNE OKUŽBE

Bolnišnične okužbe so okužbe, ki so v neposredni ročni zvezi z izpostavljenostjo pri postopku diagnostike, zdravljenja, zdravstvene nege, rehabilitacije ali pri drugih postopkih v zdravstveni dejavnosti.

DEFINICIJA Nastanejo med bivanjem v bolnišnici Znaki okužbe niso prisotni ob sprejemu Bolnik ob sprejemu ni bil v inkubacijski dobi

Znaki se pojavijo med bivanjem ali po odpustu iz bolnišnice

Povezane so z zdravstveno oskrbo Pojavljajo se pri zdravstvenih delavcih

POVZROČITELJI Vse skupine patogenih mikroorganizmov

Virusi Bakterije Glive in paraziti

Visoka virulenca Oportunisti Pogosta odpornost proti antibiotikom

BOLNIŠNICA Specifično okolje Visoka frekvenca ljudi Hospitalna bakterijska flora

Bolniki Invazivni posegi

POVZROČITELJI BO HUMANEGA IZVORA Bakterije: Mycobacterium tuberculosis, Mycoplasman pneumoniae, Neisseria meningitidis, Streptococcus pyogenes, Streptococcus agalactiae Virusi: adenovirusi, koronavirusi, enterovirusi, hepatitisvirusi, rotavirusi, HIV Prenos: kapljični, stik, parenteralni stik Izvor: dihala, sečila, nazofarinks, koža, prebavila

POVZROČITELJI BO IZ OKOLJA Bakterije: Bacillus sp., Pseudomonas sp., Aeromonas sp., Serratia marcescens, Clostridium perfringens, Clostridium tetani,

Legionella pneumophila, Listeria monocytogenes, Actinomyces sp., Mycobacterium sp. Glive: Aspergillus fumigatus, Candida albicans Prenos: aerogeni, stik, tekočine, naprave Izvor: zemlja, okolje, prah, voda, živila, iztrebki živali, klimatske in druge naprave

NASTANEK OKUŽB Okužba temelji na medsebojem razmerju med gostiteljem (človek) in gostom (povzročitelj) Gostiteljeva dovzetnost in sprejemljivost Povzročiteljeva patogenost in virulenca Kolonizacija: prisotnost povzročitelja na človeku (koža, sluznice, izločki) Kontaminacija: prisotnost povzročitelja na predmetih, površinah

POMEMBNI POJMI OKUŽBA (INFEKCIJA): Vdor povzročitelja v telo, adhezija, razmnoževanje in prodiranje v tkiva, sproščanje izločkov (toksini),

reakcija gostitelja. SPREJEMLJIVOST: Zmožnost naselitve povzročitelja, ni nujno, da izzove bolezenske znake, je genetsko pogojena. DOVZETNOST: Individualen odnos gostitelja do posameznih povzročiteljev, zaradi različnih notranjih ali zunanjih dejavnikov

(spol, starost, stres, hranjenost, alergije...). ODPORNOST: Nezmožnost kolonizacije določenega povzročitelja, je genetsko pogojena (nasprotje sprejemljivosti). IMUNOST: Pridobljena specifična nedovzetnost, ki nastane kot posledica predhodnega stika z istim povzročiteljem (npr.

prebolela bolezen, cepljenje). PATOGENOST: Povzročiteljeva sposobnost, da izzove infekcijo. Genetsko pogojena, vrstno specifična. VIRULENCA: Spremenljiva lastnost povzročitelja, zmožnost invazivnosti in tvorbe toksinov. Virulenten sev lahko postane

avirulenten in obratno.

DEJAVNIKI TVEGANJA starost socialno-ekonomski status in način življenja osnovna bolezen, prisotnost poškodb dedne predispozicije prehranjenost imunski status zdravila

žilni ali urinski katetri parenteralna prehrana hemo- ali peritonealna dializa intubacija/traheotomija, umetna ventilacija invazivni diagnostični in terapevtski posegi presadki in vsadki (naravni ali umetni) trajanje bivanja v bolnišnici

NAJPOGOSTEJŠE BOLNIŠNIČNE OKUŽBE Kirurške rane Opečeni bolniki Sepsa

Spodnja dihala Pljučnica Sećne poti

MRSA Proti meticilinu odporni Staphylococcus aureus S. aureus je del normalne flore (komenzal) kože in sluznic Izjemoma prodre v notranjost telesa in povzroči okužbo (oportunistični patogen) Beta-hemolitični Gram pozitivni koki MRSA je odporen proti večini znanih atb zdravljenje z vankomicinom prijenos predvsem v bolnišnicah visoko tveganje za okužbo:

o dolge ali zelo pogoste hospitalizacijeo intenzivni oddelkio kirurški bolniki

o odprte rane, opeklineo katetrio antibiotična terapija

Pomen zgodnjega odkrivanja okužb Pomen identifikacije prenašalcev Zajezitev širjenja znotraj ustanove

Ukrepi:

standardna in kontaktna izolacija protokol KOBO - upoštevanje! nadzor nad izvajanjem protokola (SOBO, ZOBO) bolnik zapusti sobo le izjemoma v spremstvu osebja zaščitna sredstva ob vsakem stiku z bolnikom higiena rok (pomen razkuževanja) obvestilo na vratih bolniške sobe seznanitev obiskovalcev s protokolom, omejitev obiskov

Dekolonizacija 5 dni, po kolonizaciji: 3x negativni brisi Obsega:

dnevno umivanje celega telesa z antiseptičnim milom dnevno menjavanje posteljnine, perila, brisač (po umivanju) 2x dnevno mazanje sluznice nosnic z mucipirocinom (mazilo Bactroban) 3x dnevno grgranje z 0,2 % klorheksidinom (raztopina Hibisept) MRSA v urinu/črevesju: kemoterapevtik trimetoprim (Primotren) nega rane z 0,1 % klorheksidinom

LEGIONELOZA Obolenje dihal Okužba z bakterijo Legionella pneumophila

nesporulirajoči, običkani Gram negativni bacili oportunistični patogen (kronični pljučni bolniki, bolniki z imunskimi defekti)

Legionarska bolezen, pontiaška vročica Kapljični prenos (aerosoli)

stoječe vode (ribniki, jezera) bazeni, klimatske naprave vodovodne napeljave - mrtvi rokavi, slepe cevi, kolena

Redno vzdrževanje vodovodne napeljave Sanitacija: toplotni šok (30-40 minut spiranje cevi z vročo vodo, > 60 °C) Redno spremljanje bolezni med hospitaliziranimi bolniki Preiskave na bakterijo pri bolnikih s pljučnico Ob pojavu legioneloze epidemiološka raziskava Opredelitev tveganj - vodovodni sistem, klimatizacija Obvestila Do sanacije/sanitacije: omejitve pri uporabi vodovodnega sistema

UKREPI ZA OMEJEVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽBZakonska podlaga

Zakon o nalezljivih bolezni 44. člen: Vsaka fizična in pravna oseba, ki opravlja zdravstveno dejavnost, mora izvajati program preprečevanja in

obvladovanja bolnišničnih okužb 45. člen: Izvajalec zdravstvene dejavnosti mora izpolnjevati minimalne strokovne, organizacijske in tehnične pogoje za

ustrezno izvajanje programa preprečevanja in ovladovanja bolnišničnih okužb. Pravilnik o pogojih za pripravo in izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb

Drugi ključni dokumenti Luksemburška deklaracija o varnosti bolnika Nacionalne usmeritve za razvoj kakovosti v zdravstvu Priporoc ̌ilo odbora ministrov državam c ̌lanicam o ravnanju z varnostjo pacientov in preprec ̌evanju neželenih dogodkov v zdravstvu SZO – projekt World alliance for patient safety Evropska komisija – Predlog strategije za izboljševanje bolnikove varnosti

ZDRAVSTVENE USTANOVE Ocena tveganja za pojav BO Opredelitev možnih virov okužbe Odstranitev virov okužbe, preprečitev kontakta Če preprečitev kontakta ni možna, zaščita osebja (obleka, varovalna oprema)

ZOBO Zdravnik za obvladovanje bolnišničnih okužb

spremlja in nadzira izvajanje postopkov za epidemiološko spremljanje BO svetuje pri nabavi opreme in materiala skrbi za izobraževanje kadra opraviti mora podiplomsko izobraževanje s področja BO 20 % delovnega časa namenjenega delu v okviru KOBO 800 postelj: ZOBO za polni delovni čas, dodaten ZOBO na vsakih 1000 dodatnih postelj

SOBO pomaga ZOBO pri koordinaciji epidemiološkega spremljanja BO sodeluje pri svetovanju pri nabavi opreme in materiala sodeluje pri izobraževanju kadra opraviti mora podiplomsko izobraževanje s področja BO 50 % delovnega časa namenjenega delu v okviru KOBO 250 postelj: SOBO za polni delovni čas

KOBO Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb

izdela strokovna navodila za epidemiološko spremljanje BO in spremlja poročila o izvajanju programov

sodeluje pri nabavi opreme in materiala potrjuje program izobraževanja kadra SESTAVA: ZOBO (vodja KOBO), strokovni direktor bolnišnice, SOBO, glavna sestra, epidemiolog, zdravnik mikrobiolog, infektolog, glede na dejavnost bolnišnice še kirurg ali zdravnik druge specialnosti in farmacevt

PROGRAM PREPREČEVANJA IN OBVLADOVANJA BO epidemiološko spremljanje doktrina izvajanja vseh vrst posegov pri bolnikih doktrina čiščenja in razkuževanja doktrina sterilizacije ravnanje z odpadki doktrina ravnanja z okuženimi bolniki doktrina ravnanja z okuženim osebjem (oboleli, prenašalci) zaščita osebja na delovnem mestu (zdravstveno, tehnično, upravno osebje) program izobraževanj vseh zaposlenih minimalni tehnični pogoji

OPRAVILA Higiena rok (!!!!!!!!!!!) Uporaba zaščitnih rokavic, mask in inštrumentov Izolacija kužnega bolnika oz. klicenosca Sterilizacija in razkuževanje

Cepljenja osebja Preprečevanje širjenja povzročiteljev (MRSA,VRE) Epidemiološko spremljnje BO

KLJUČNI UKREPI ZRAK: razporeditev prostorov – potek zračnih tokov; zračenje in klimatiziranje VODA: načrti inštalacij; kontrole stanja pitne vode; primerna temperatura inrezidual klora HRANA: higiena pri pripravi in delitvi; primerna temperatura PROSTORI IN OPREMA: čiščenje, razkuževanje PRIPOMOČKI IN INŠTRUMENTI: sterilizacija, razkuževanje; ločevanje čistonečisto OSEBJE: higiena rok, osebna varovalna oprema, aseptične tehnike; identifikacija in zdravljenje okužb KUŽNI BOLNIKI: izolacija, omejitev obiskov, higiena obiskovalcev NEKUŽNI BOLNIKI: spoštovanje ukrepov, upoštevanje navodil

IZOLACIJA NAMEN: zaščititi bolnika, osebje in druge bolnike pred širjenjem BO VIRI OKUŽBE: bolnik (lastna flora), osebje, obiskovalci; hrana, voda, zdravila, inštrumenti in oprema Standardni ukrepi Kontaktna izolacija

Kapljična izolacija Aerogena izolacija

Standardna izolacija Pri vseh bolnikih z BO Izvaja jo celotno zdravstveno in negovalno osebje Preprečevanje širjenja okužbe z izločki, iztrebki, krvjo, slino in drugimi telesnimi tekočinami Higiena rok, zaščitna sredstva, redno čiščenje in razkuževanje (oprema, pripomočki, perilo), namestitev bolnika v

enoposteljno sobo, omejitev obiskov Kontaknta izolacija

Preprečevanje širjenja BO z neposrednim stikom - rokami, predmeti in preko površin Ukrepi standardne izolacije Enoposteljna soba z ločenimi sanitarijami (ali vsaj 1 m razdalje med posteljami), pripomočki in oprema za vsakega posameznega bolnika, pripomočki za enkratno uporabo, zaščitni plašči + ostala zaščita za osebje, vsaj 1x dnevno

razkuževanje bolnikove okolice, pisna navodila za ravnanje obiskovalcev, določitev trajanja izolacije in diagnoza Kapljična izolacija

Preprečevanje širjenja BO z aerosoli (kihanje, kašljanje, govor) Ukrepi standardne izolacije Enoposteljna soba, zaščitna maska za vse (< 1 m od bolnika), zaščitna maska za bolnika pri premestitvah, kohortna

izolacija (bolnike z isto okužbo namestimo skupaj), navodila za vedenj bolnika in obiskovalcev, določitev trajanja izolacije Aerogena izolacija

Preprečevanje širjenja BO preko zraka Ukrepi standardne izolacije Visokozaščitne maske (FFP3 ali N 95) za zdravstveno osebje in bolnika, ko zapusti sobo, enoposteljna soba s podtlakom, kohortna izolacija, oddaljitev imunodefektnih bolnikov, ustrezno urejeno prezračevanje (filtri), trajanje

izolacije in bolezni, ki jo zahtevajo, so predpisani

ANTIBIOTIKI Kemična sredstva, ki povzročijo propad ali zavirajo rast bakterij

Vloga pri preprečevanju BO: kirurška profilaksa Vloga pri nastanku BO: oportunistične okužbe (C. difficile) Vloga pri nastanku, selekciji in diseminaciji odpornih sevov (MRSA, VRE) Vloga pri zdravljenju BO

Prekomerna uporaba: širjenje MRSA in VRE Primerna indikacija Omejitev uporabe glikopeptidnih atb Omejitev uporabe širokospektralnih atb (fluorokinoloni, cefalosporini 3. generacije) Nadzor nad uporabo, smernice in priporočila Primeren čas zdravljenja

ZAŠČITA OSEBJA PRED BO Preprečevanje okužb zdravstvenih delavcev pri delu

splošni zaščitni ukepi pri rokovanju s krvjo, telesnimi tekočinami in izločki nadzor nad varnostjo delovnega okolja uporaba varnih tehnik dela ustrezna (namenska) uporaba varnih pripomočkov redno spremljanje zdravstvenega stanja osebja cepljenje in kemoprofilaksa v skladu z veljavnimi predpisi učinkovito delovanje KOBO in izvajanje njenih planov

CEPLJENJE OSEBJA Zakon o nalezljivih boleznih določa, da mora biti zdravstveno osebje zaščiteno pred:

tuberkulozo davico in oslovskim kašljem tetanusom otroško paralizo ošpicami in rdečkami mumpsu hepatitisu B

TVEGANJA ZA OKUŽBO VISOKA TVEGANJA

globoka vreznina ali vbod neposreden stik s koncentriranim izolatom virusa ali bakterije

SREDNJA (ZMERNA) TVEGANJA vbod ali vrez z okrvavljenim ostrim predmetom izpostavljenost odprte rane ali očesne sluznice krvi oz. krvavim telesnim tekočinam

NIZKA TVEGANJA poškodba povrhnjice (brez krvavitve), ugriz izpostavljenost zaprte rane ali sluznice krvi oz. krvavim telesnim tekočinam stik večje površine nepoškodovane kože s krvjo

ZANEMARLJIVA TVEGANJA stik manjše površine nepoškodovane kože s krvjo poškodba z neokrvavljenim ostrim predmetom

UKREPI OB INCIDENTU Kri na nepoškodovani koži:

spiranje pod tekočo vodo nekaj minut Poškodba z ostrim predmetom:

iztiskanje krvi, nato spiranje pod tekočo vodo 10 minut, alkoholno razkužilo 3 minute

Kontaminacija sluznice ali očesa s krvjo: spiranje pod tekočo vodo vsaj 10 minut kontaktne leče: odstranimo, speremo in dezinficiramo z namensko tekočino

Manjša poškodba kože na roki: iztis krvi, spiranje, razkuževanje oskrba rane z obližem nadaljevanje dela z rokavicami