GRADNJA RASTLINSKIH ČISTILNIH NAPRAV.pdf

7/30/2019 GRADNJA RASTLINSKIH ISTILNIH NAPRAV.pdf

1/29

GRADNJA RASTLINSKIHISTILNIH NAPRAV

SOFIJA MEDGENERACIJSKA HIA

LENDAVA, 17.5.2013 Drago Weinhandl


2/29

Iz lastnih dolgoletnih (preteno v Nemiji pridobljenih) praktinih izkuenjizrecno odsvetujem v Sloveniji pogosto propagirane rastlinske istilnenaprave, saj je strokovna praksa tudi pri nas dokazala, da ta nain ienja

strokovno ne obvladamo [MOP, 1994] in zato te MKN ne dosegajozahtevanih rezultatov ienja (kar je e leta 1994 uradno potrdila tudikomisija za revizijo projektov pri ministrstvu za okolje in prostor).

MALEINER, F. Kritika dravnega operativnega programa odvajanja in ienjakomunalnih voda. Gradbeni vestnik, 61 (2012) 9, str. 215 218.


3/29

POVZETEK POVABILA NA

PREDAVANJE:

Seznanitev s principom delovanja inkomponentami rastlinske istilne naprave

Izvedba rastlinske istilne napraveRacionalne premise pri odloitvi za RN

Prednosti rastlinske istilne naprave


4/29

POVZETEK POVABILA NA

PREDAVANJE:

Seznanitev s principom delovanja inkomponentami rastlinske istilne naprave

Izvedba rastlinske istilne napraveRacionalne premise pri odloitvi za RN

Prednosti rastlinske istilne naprave


5/29

1. Posedanje trdnih delcev in zadrevanje plavajoih snovi vgreznici pretvorba teh snovi v blato2. Razgradnja organskih in duikovih spojin na gredi zaradi

filtriranja in absorpcijske sposobnosti tal3. V zgornjih plasteh grede se razvije plast podobna t.i.

bioloki travi tam se naselijo mikroorganizmi, ki s pomojokisika razgrajajo in predelajo organske in duine spojine.

Prirast biomase ostane v gredi in se tam mineralizira

SEZNANITEV S PRINCIPOMDELOVANJA IN KOMPONENTAMIRASTLINSKE ISTILNE NAPRAVE

PRINCIP DELOVANJA


6/29

4. Razgradnja fosforja se zgodi v glavnem zaradi kemijsko-fizikalne reakcije vezanja v tleh. Tudi tensidi se veejo vtleh. Razgradnja je odvisna od asa prisotnosti snovi.Misli se as prisotnosti v gredi

5. Filtracijsko delovanje tal in razkuevalna sposobnost kisikain koreninskih izlokov so zasluni za uinkovitoodstranjevanje povzroiteljev bolezni.

PRINCIP DELOVANJA



7/29


KOMPONENTE RASTLINSKE ISTILNE NAPRAVE

1. Mehansko predienje

2. Intervalno polnjenje

3. Rastlinski peeni filter

TipEKPRO


8/29

Mehansko predienjeOdstranitev

trdnih delcevIzvedba zprefabriciranimi

elementiMona uporabaobstojeih

septinih jam


9/29

Mehansko predienje


10/29

Intervalno polnjenje

KONEC

ZAETEK

Cevniv

entil

Polnjenje v sunkih

Cevni ventilPotopnarpalka

Betonski jaek Potrebno zaporazdelitev po

celotni povrini


11/29

Intervalno polnjenje

KONEC


12/29

Rastlinski peeni filter

3 - 5rastlin/m

Peeni filter

Folija Kontrolni jaek

Dotok Iztok

Sestavni deli

Tesnilna folija Prodnati filter Distribucijski

sistem Iztoni jaek

Rastlinje


13/29

Rastlinski peeni filter

IZVEDBA RASTLINSKE ISTILNE


14/29

IZVEDBA RASTLINSKE ISTILNENAPRAVE

Zamisel

NartovanjeIzvedbaPregled uinkovitosti delovanjaVzdrevanje



15/29


ZAMISELStanovanjske hie izven naselijNaselja in deli manji deli krajevOdpadne vode iz

gostinskih objektov klavnic mlekarn

Terciarna stopnja ienja po mehansko-biolokihN

Gotovost, da objekt ne lei na obmoju z JKOGotovost glede iztoka iz RNGotovost, da je na voljo dovolj prostoraZavedanje o drugani podobi okolice



16/29


ZAMISEL



17/29


NARTOVANJEZa MKN (tudi RN) do 50 PE ni potrebnogradbeno dovoljenje, potrebna je lokacijskainformacijaZa RN do 50 PE je potrebno gradbeno dovoljenje,e je nanjo speljana voda iz ve raznovrstnih virov

onesnaevanja nezahtevni objektRN nad 50 PE je manj zahteven objekt



18/29


NARTOVANJENaravovarstvene pogoje in naravovarstveno

soglasje je potrebno pridobiti za (priloga IDZ): varovana obmoja: posebna varstvena obmoja inpotencialna posebna varstvena obmocja Natura2000

zavarovana obmoja, doloena z akti ozavarovanjih obmoja naravnih vrednot dravnega ali lokalnega

pomena.Na obini dobimo podatek ali je potrebno zaprosititudi za kulturovarstvene pogoje in soglasje.



19/29


NARTOVANJE



20/29


NARTOVANJEVrsta zgradbe tevilo (PE)

Stanovanjski objektGostie brez kuhinjskega obrataGostie s kuhinjskim obratom in max. 3 uporabosedeev/24hLokal z vrtom brez kuhinjske dejavnosti

Vrtne gostilne in restavracijeRestavracije

Objekti za drubene dejavnosti brez kuhinjskega obrataProstori za port in druga zbiralia brez kuhinjeTovarne in delavnicePisarne in trgovine

Vinska klet

ola s kopalnico in kuhinjo

1 PE / stanovalca1 PE / 3 sedee1 PE / sede

1 PE / 10 sedeev1 PE / 15 sedeev1 PE / 4 postreene obroke

1 PE / 5 uporabnikov1 PE / 30 uporabnikov1 PE / 2 zaposlena1 PE / 3 zaposlene100-140 PE / 1000 l oz.35-60 PE / ha trt

1 PE / 3 uence (+ 1 PE /zaposlenega)

Na 1 PE se nartuje vsaj 0,25 m3 velikost greznice, pri emerje najmanja velikost 3 m3. Najmanja velikost grede je vsaj

16 m2

, za 1 PE se rauna vsaj 3 m2

grede.



21/29


NARTOVANJE



22/29


IZVEDBA

Naina, da izvedete RN, ki bo delovala:

Gradnja v lasti reiji z zunanjo asistenco

Najem podjetja za nizke gradnje za izgradnjo RN



23/29


IZVEDBA

V lastni reiji sami izvedemo (delo in material):

Vodotesno pretono dvo-/troprekatno greznico Vodotesen jaek za intervalno polnjenje Po navodilu se izvede detajl prikljuka iztoka iz

jaka za intervalno polnjenje Sistem kanalizacijskih UKC cevi Izkop za gredo Po navodilu se vgradi sloje pranih prodnatih

agregatov Po navodilu se pripravi in zmontira dobavljen

distribucijski sistem cevi Primerno se uredi okolico RN



24/29


IZVEDBA

Strokovna oseba v funkciji asistenta pri gradnji vlastni reiji vedno:

Zmontira cevni ventil ali rpalko za intervalno

polnjenje Vodi montao tesnilne folije v gredo Izvede kontrolni oz. iztoni jaek v gredi ter

vodotesen iztok iz grede

Izvede preizkus prepustnosti peska pred vgradnjo



25/29


PREGLED UINKOVITOSTI DELOVANJA

Najmanj 3 mesece in najve 9 mesecev po prvemzagonu mora upravljavec (lastnik) RN poklicatiizvajalca javne slube v dotini obini, da izvedeprve meritve in naredi oceno obratovanja.

Kriterija za pozitivno oceno sta BPK530 mg O2/l inKPK150 mg O2/l

Ocena obratovanja se izvaja vsako tretje leto

Kot dober gospodar, naj upravljavec vodi Obrazeclastne kontrole, ki ga pridobi skupaj z Navodili zaobratovanje. Tako bo laje sproti spremljaldelovanje in tudi uinkovitost RN.



26/29


VZDREVANJEMeseno kontrola

delovanjaKonja trstikeienje

distribucijskih ceviPraznjenjegreznice

Eksterne meritve

RACIONALNE PREMISE PRI


27/29

RACIONALNE PREMISE PRIODLOITVI ZA RN?

Upotevati nart in tehnino monostprikljuitve na javno kanalizacijsko omrejeRN za eno hio ali skupaj s sosediRN RN (ve sistemov)Je potrebna energija od zunaj

Je na voljo dovolj prostoraNI racionalno izvajati RN za ve 100 PE


28/29

PREDNOSTI RNBrez (oz. z zelo malo) uporabe energije odzunaj za delovanjeIzkoristi se lahko lastna udeleba priizvedbiTehnino gledano preprosto vzdrevanjeEnakomerneji iztok iz istilne napraveNaprave je preprosto iritiDodatne ekoloke koristi, onkraj zakonskeregulative (odstranjevanje klic, razgradnjatensidov, ugodno delovanje na mikroklimoitd.)


29/29

HVALA ZA POZORNOST!

GRADNJA RASTLINSKIH ČISTILNIH NAPRAV.pdf

Documents