Gospodarski položaj Nemške Avstrije - SIstory

Gospodarski položajNemške AvstrijeLWÜ

V !NEM5^rRu5 TRui PRIDE tMH O S E B O

SB D O H DFSŽRUNEGH DOLGR.

mm Is®

Bilo je in ne bo več!Pred vojsko smo bili Slovenci na Koroškem veliki

trpini. Nemci so držali gajžlo, mi pa smo vlekli kakor črna živina. Druge pravice nismo imeli kakor davke plačevati, vojake služiti in molčati. Nismo imeli ne slovenskih šol, ne učiteljev, ne uradnikov, povsod so sedeli na imenitnih mestih Nemci, večinoma privandranci, ki so Slovence domačine zaničevali in si mislili, da je Bog ustvaril svet in ljudi samo za uradnike. Ali vse to je bil samo še-le pot od Poncija do Pilata. Pravi križev pot se je začel za nas z izbruhom vojske, ka-, tero so začeli Nemci tako peklensko hudobno in v kateri so tudi

n a s n a s m r t o b s o d i l i !Moški od 18. do 50. leta so morali na fronto,

kjer je tulila in grmela smrt in je zijala velika dolga,, črna jama, nikoli polna. Nemci in njihovi prijatelji pa so doma prodajali patrijotizem, vpili „durchhalten bis zum Endsieg“, alles zahlen die Feinde, Deutscland über alles, zeichnet Kriegsanleihe“ i. t. d. Pri tem pa so neusmiljeno praznili naše hleve, rekvirirali žito, jajca, mleko, volno, zapirali mline in dajali „Brotkarte“, T a­bak-, Kleider-, Fett-, Zucker-, Mehl-, Seifen-, Kohlen­karte i. t. d. Nas pa so gonili ven, tja, kjer je bil jok in stok in škripanje z zobmi.

Pravica je zmagala!

Nemci so bili v tej vojski tako grozovito tepeni, višja pravica jih je udarila tako močno, da mora to uvideti vsak slepec, slišati vsak glušec. Nam pa je,

kakor po velikem čudežu, na katerega si prej nismo upali niti misliti, zasijalo koncem oktobra 1918 z l a t o s o l n c e s v o b o d e .

Tudi mi Koroški Slovenci smo se otresli Nemcev in šli smo mirno na delo. Pričakovali smo, da je Nemce velika šiba pravice izučila in da bodo pustili vsakemu svoje.

Kdor zgrabi za meč . . .Toda Nemci so še enkrat planili na nas, kakor

gladni volk, kateremu je otel pastir jagnje. Kot dobri sosedje smo upali živeti ž njimi, oni pa so pridivjali besni in krvoločni v naše mirne kraje, s puškami in ka­noni so zasedli najprej Rož, potem še velikovško okolico in Podjuno ter trobili v svet, da je to ljudska volja.

Pri granatah, požigih in ropih! Prava ljudska volja pa se je izkazala koncem maja in začetkom ju ­nija lanskega leta, ko so nemški „junaki“ in zapeljani folksverovci, ki so imeli prej toliko korajže nasproti našim ženskam, bežali pred našimi vojaki tako, kakor v celi vojski nikdar. Prisegli so „nur über meinen Leib“, pa so jih morali Lahi šele v Beljaku in St. Vidu usta­viti, ko so naši korakali v Celovec in na Gosposvetsko polje. Tako so bili še enkrat udarjeni z mečem, za ka­terega so sami zgrabili !

Glasovanje ljudstva na Koroškem!In naša volja, pravi ljudski glas, se je slišal tedaj

celo v daljni Pariz. Mirovna pogodba, ki so jo morali premagani in ponižani Avstrijci 10. septembra 1919 podpisati, govori v členu 49. in 50. o glasovanju na Koroškem.

Korošci in Korošice, ali ste kedaj mislili v dneh najhujšega preganjanja, ko so morali naši ljudje leta 1914 in 1915 v ječe, da nam bo mirovna konferenca v Parizu uresničila stoletne sanje in ustvarila Jugosla­vijo in da bomo Koroški Slovenci dobili jugoslovansko upravo in da se smemo z ljudskim glasovanjem izreči za edino pravo mater Jugoslavijo?

velikem čudežu, na katerega si prej nismo misliti, zasijalo koncem oktobra 1918 z l a t o

i v o b o d e .i mi Koroški Slovenci smo se otresli Nemcev 10 mirno na delo. Pričakovali smo, da je îlika šiba pravice izučila in da bodo pustili svoje.

Kdor zgrabi za meč . . .a Nemci so še enkrat planili na nas, kakor Ik, kateremu je otel pastir jagnje. Kot dobri mo upali živeti ž njimi, oni pa so pridivjali crvoločni v naše mirne kraje, s puškami in ka- isedli najprej Rož, potem še velikovško okolico io ter trobili v svet, da je to ljudska volja, granatah, požigih in ropih! Prava ljudska se je izkazala koncem maja in začetkom ju- tega leta, ko so nemški „junaki“ in zapeljani rci, ki so imeli prej toliko korajže nasproti iskam, bežali pred našimi vojaki tako, kakor >ki nikdar. Prisegli so „nur über meinen Leib“, morali Lahi šele v Beljaku in Št. Vidu usta-

0 naši korakali v Celovec in na Gosposvetsko io so bili še enkrat udarjeni z mečem, za ka­

sarni zgrabili !

Glasovanje ljudstva na Koroškem!laša volja, pravi ljudski glas, se je slišal tedaj Ijni Pariz. Mirovna pogodba, ki so jo morali1 in ponižani Avstrijci 10. septembra 1919 govori v členu 49. in 50. o glasovanju na

i.DŠci in Korošice, ali ste kedaj mislili v dneh a preganjanja, ko so morali naši ljudje leta [915 v ječe, da nam bo mirovna konferenca uresničila stoletne sanje in ustvarila Jugosla: a bomo Koroški Slovenci dobili jugoslovansko i da se smemo z ljudskim glasovanjem izreči pravo mater Jugoslavijo?

Kaj bi biii Nemci rekli pred vojsko, če bi mi koroški Slovenci kaj tacega zahtevali? Živimo pač v novi dobi, v dobi svobode.

Zmaga je naša!Kdo bo pri glasovanju zmagal? Seveda Slovenci!

Zmagali bomo zato, ker je pravica na naši strani.Ko se je na mirovni konferenci v Parizu govo­

rilo o glasovanju, so si Nemci mislili, da bo kar cela Koroška glasovala. Ta rešitev bi bila za Nemce najbolj „einfach“. Potem so zahtevali, naj cela celovška kotlina s Celovcem vred skupaj glasuje. Tudi ta rešitev bi bila za Nemce „primerna“. Nam prijazna antanta pa je stvar zasukala tako, da je izločila najbolj slovenske kraje ter jih združila v cono A. Ta cona A naj kot prva glasuje in naj pokaže Celovčanom pot. Da se je stvar tako uredila, j e v e l i k a z m a g a j u g o s l o v a n ­s k i h d i p l o m a t o v v P a r i z u , in ob enem p r v i v z r o k , zakaj bomo zmagali. Saj je v coni A čez 9 0 % Slovencev.

Pri prejšnjih avstrijskih volitvah za državni in deželni zbor so Slovenci v tistih krajih, ki tvorijo se­daj cono A, vedno lahko zmagali in to pod pritiskom nemških revolverjev, nožev in na vse zadnje pri nemškem gulašu in freibiru. Ker smo zmagali tedaj, bomo tudi sedaj in to je ob enem tudi d r u g i v z r o k naše zmage pri glasovanju. T r e t j i v z r o k , da bomo go­tovo zmagali, je v tem, da se bo glasovanje vršilo pod našo jugoslovansko upravo, ki nam jo je prija­teljska antanta dala. Med tem, ko so bile pod Avstrijo volitve pod nemško komando, ko so bili prej vsi šri- barji in župani in orožniki in financarji in vsi uradniki Nemci,, je zdaj vse ravno narobe.

Četrti vzrok naše zmage bodo naše žene, ki bodo prvikrat v svojem življenju stopile pred volilno komisijo. Nemci so se bali naših narodnih žen in de­klet in so zaradi tega tudi zahtevali v Parizu naj osta­nejo žene in dekleta doma. Zdaj pa se jim še bolj hlače tresejo, ko jih vidijo organizirane v velikanski armadi. P e t i v z r o k nam je pa sam Bog dal! V

Avstriji lakota, pri nas vsega dosti, da še celo izvaža­m o; tam revolucionarni boljševiki in komunisti, sestra­dani uradniki, judje na vseh odločilnih mestih, izmoz­gani kmetje; pri nas pa delavno ljudstvo, zaradi tega red in rnii^ tam gorata majhna državica, zaprta od vseh strani, ki si pridela živeža komaj za tri mesece, pri nas bogata, štirikrat večja dežela ob morju, tam oddaja premoženja in večne rekvizicije, pri nas tega ni. Kar kdo pridela, je njegovo. Tam folksverovske, rudeče in Bog ve še kakšne bande, pri nas disciplinirana močna armada. Tam denar, ki vsak dan pada, našemu pa vrednost vedno bolj raste in kar je glavno: Nemška Avstrija ima žalostno usodo premagane države, Ju g o ­slavija pa je prijateljica zmagovite antante.

Ali ostane pri takih razmerah Nemcem še kakšno upanje na zmago?

Upanje sicer ne, pač pa imajo dva „trošta" :1.) Da je „Kärnten ungeteilt“, čeravno so ga

Nemci sami en del že Lahom prodali, drugi del (Me­žiška dolina in Jezersko) pa je že končnoveljavno pod Jugoslavijo.*)

2.) Da je mnogo Slovencev na Koroškem „deutsch­freundlich“. Vsak otrok pa ve, da so taki bili samo tako dolgo, dokler so bili pod nemško komando. To­rej je pač trošt na prazen košt.

** *

Kako je mirovna pogodba razkosala Avstrijo.

Kako velika je bila stara Avstrija.Člen 27. mirovne pogodbe je raztrgal staro Avstrijo

na drobne kose. Stara Avstrija je merila 676 000 A m 2.Pripadale s o^k njej sledeče dežele: Bukovina,

Galicija, Šlezija, Češka, Morava, Spodnje in Gornje Avstrijsko, Štajerska, Solnograška, Tirolska, Predarlska, Goriška, Trst, Istra, Koroška, Kranjska, Dalmacija,

*) .Kärnten ungeteilt* je torej tak, kakor .D eu tsch lan d un ­geteilt* ali pa .Ö sterreich ungeteilt* ali pa Ogrska in Turčija!

kota, pri nas vsega dosti, da še celo izvaža- revolucijonarni boljševiki in komunisti, sestra- rniki, judje na vseh odločilnih mestih, izmoz- tje; pri nas pa delavno ljudstvo, zaradi tega r; tam gorata majhna državica, zaprta od vseh

si pridela živeža komaj za tri mesece, pri ta, štirikrat večja dežela ob morju, tam oddaja ja in večne rekvizicije, pri nas tega ni. Kar ;la, je njegovo. Tam folksverovske, rudeče in e kakšne bande, pri nas disciplinirana močna Tam denar, ki vsak dan pada, našemu pa vedno bolj raste in kar je glavno: Nemška

ma žalostno usodo premagane države, Jugo- I je prijateljica zmagovite antante, ostane pri takih razmerah Nemcem še kakšno a zmago?inje sicer ne, pač pa imajo dva „trošta“ :Da je „Kärnten ungeteilt“, čeravno so ga

imi en del že Lahom prodali, drugi del (Me- ina in Jezersko) pa je že končnoveljavno pod jo*)Da je mnogo Slovencev na Koroškem „deutsch- 1“. Vsak otrok pa ve, da so taki bili samo jo, dokler so bili pod nemško komando. To- č trošt na prazen košt.

** *

; mirovna pogodba razkosala Avstrijo.

Kako velika je bila stara Avstrija.

n 27. mirovne pogodbe je raztrgal staro Avstrijo e kose. Stara Avstrija je merila 676 000 k m 2. jadale s o vk njej sledeče dežele: Bukovina, Šlezija, Češka, Morava, Spodnje in Gornje

a, Štajerska, Solnograška, Tirolska, Predarlska, Trst, Istra, Koroška, Kranjska, Dalmacija,

Kärnten ungeteilt* je torej tak, kakor .D eu tsch lan d un- i pa .Ö sterreich u n gete ilt ' ali pa Ogrska in Turfija!

Ogrska, Sedmograška, Hrvatska in Slavonija, Bosna in Hercegovina, v s e g a s k u p a j 22 d e ž e l .

Avstrija z O grsko je imela 52 milijonov prebi­valcev. Bila je velesila, ker je imela tako veliko ozemlje in toliko prebivalcev.

In v tej veliki državi so vladali Nemci m Madžari nad drugimi narodi, večinoma slovanskimi. Mirovna po­godba je vse predrugačila na korist zatiranih narodov. Da­našnja Nemška Avstrija, kakor jo je pristrigla mirovna pogodba, je deželica, ki je še manjša, kakor je bila pred svetovno vojsko od Nemcev tako zasramovana Srbija. Tega nikdar ne smemo pozabiti.

Kaj je še ostalo pri Nemški Avstriji?

1.) Spodnje Avstrijsko . . . . . . . Л9.000&/И22.) Gornje A v s t r i j s k o .................................. 12.000 „3.) S o l n o g r a š k o .............................................. 7.800 *4.) P r e d a r l s k o ................................................... 2.500 „5.) Tirolsko (brez južnega dela, kjer so Lahi

pograbili skoro V* miljona Nemcev 13.000 „6.) Koroška (brez Kanalske doline, katero

so Lahi vzeli, in brez naše cone A) 8.500 „7.) Štajersko (brez južnega dela z Mari­

borom, kar imamo mi Jugoslovani) 16.500 „Skupaj . . 79.300 k m 2

Nemška Avstrija je torej s a m o o s m i d e l stare avstro ogrske monarhije. Takšen je „Estrajh ungeteilt“. N i č u d a , d a n a š i N e m c i o v e l i k o s t i s v o j e n e m š k e A v s t r i j e n i k d a r n e g o v o r i j o .

Koliko ima Nemška Avstrija prebivalcev?

1.) Spodnje Avstrijsko z Dunajem 3 '5 miljonov2.) Gornje A v s t r i j s k o ......................0 -8 »3.) S o ln o g r a š k o ................................. 0 '2 „4.) Predarlsko. .................................0 -15 „5.) T i r o l s k o .......................................0 ‘42 „6.) K o r o š k o .......................................0 ’3 „7.) Š t a j e r s k o ................................. ..... 1 ' 1

Skupaj . . 6-47 miljonov

Pregled.Stara Arstrija 22 dežel 676.000 k m ‘ä 52 milj. ljudi Nemška Avstrija 7 deželic 79.300 „ 6 Va „

*

Dà uvidimo tembolj onemoglost Nemške Avstrije nasproti Jugoslaviji, naj sledijo številke o velikosti Jugoslavije in o njenem prebivalstvu.

* * *

Kako velika je Jugoslavija?1.) Koroška (cona A in mežiška dolina) 2.150 k m 22.) K r a n j s k o ..............................................3.) Južna Š ta je rska ............................. .4.) Hrvatska in Slavonija . . . .5.) Bosna in Hercegovina . . . .6.) Razni deli stare Ogrske in sicer

Prekmurje, Medjimurje, Baranja Bačka in B a n a t ............................

7.) Dalmacija . . . . . . . .8.) S r b i j a .............................................. .....9.) Črnagora . . . ..................................

10.) Severni del A lb a n i j e .......................Skupaj . . 269.560 k m 2

Jugoslavija je torej skoraj štirikrat večja nego Nemška Avstrija. Jugoslavija meji na krasno Jadransko morje, ki veže našo domovino s celim svetom, med tem ko Nemška Avstrija nima morja. Kako vpitje bi bilo pri Nemcih, če bi oni imeli morje in mi ne! Tako je pa vse mirno.

Koliko ima Jugoslavija prebivalcev?Jugoslavija ima nad 13 miljonov ljudi, torej dva­

krat toliko kakor Nemška Avstrija. Ker pa imamo šti­rikrat toliko zemlje, rodovitne zemlje, se bomo brez skrbi pomnožili. Še naših otrok otroci si bodo to zemljo delili in jo uživali kot samostojni gospodarji.V Nemški Avstriji pa živita dve tretjini prebivalcev v mestih in trgih (samo uradnikov je 400.000) ena tretjina

9 950 4.730

42.530 51.20 j

40.00013.00087.000 14 0005.000

Pregled .;rija 22 dežel 676.000 k m s 52 milj. ljudiAvstrija 7 deželic 79.300 „ 6 х/з » »

* *■ *uvidimo tembolj onemoglost Nemške Avstrije Jugoslaviji, naj sledijo številke o velikosti e in o njenem prebivalstvu.

Kako velika je Jugoslavija?ska (cona A in mežiška dolina) jsko . . . . . . . . .i Š ta je rska ............................. .;ska in Slavonija . . . .a in Hercegovina . . . .i deli stare Ogrske in sicer :kmurje, Medjimurje, Baranja :ka in Banat . . . . a c i j a .............................

2.150 9.950 4.730

42.530 51.20 j

40.00013.00087.000 14 0005.000

j o r a ..................................•ni del Albanije . . .

Skupaj . . 269.560 k m 2 slavija je torej skoraj štirikrat večja nego ivstrija. Jugoslavija meji na krasno Jadransko veže našo domovino s celim svetom, med

emška Avstrija nima morja. Kako vpitje bi [emcih, če bi oni imeli morje in mi ne! Tako mirno.

ko ima Jugoslavija prebivalcev?slavija ima nad 13 miljonov ljudi, torej dva-

kakor Nemška Avstrija. Ker pa imamo šti- co zemlje, rodovitne zemlje, se bomo brez inožili. Še naših otrok otroci si bodo to lili in jo uživali kot samostojni gospodarji.

Avstriji pa živita dve tretjini prebivalcev v trgih (samo uradnikov je 400.000) ena tretjina

m*

»g l / ■n. « \ MK

Т Ч ј Зr ; \ t S j ,■fJLi •? V

i

(« i ^ i /Л

J 'jf

S * °Im - -

J V|'Ж - ‘ s .

S i l i v 1 / . . • i g £ 2

д - >TV

r è J Æ

C i

'i OD o o . o o

c-?o g o o

£ d “ S ^1111 5 '

ЕЖ Т, 1 Ï 1 5

g g _

O ' O

СГ

c dS j c h = :

C D

i c s r

Z 3 GT >■ —>

. S ( čm v—o CöI D =>

>

Г

'

.

-

.

!

_ _ _ _ _ _ _ _

pa na deželi. V Jugoslaviji pa obdeluje več kot 8 0 % prebivalcev polje, kjer imajo zadosti kruha, solnca in zdravja, med tem, ko velika večina Nemških Avstrijcev tiči pri praznih želodcih v dimu in prahu mest in fabrik.

** *

Velikost države in število prebivalcev, to je pod­laga za celo gospodarstvo vsake države. Vsak kmet se vpraša, kako velika je kmetija in koliko redi ljudi. Tako tudi pri državi. Vprašajmo sedaj kako se naj ta reva, imenovana Nemška Avstrija, na svojem majhnem goratem ozemlju razvija. Da je to nemogoče, so javno izrekli prvi njeni ministri. Tako je minister dr. Bauer rekel 7. junija 1919 v dunajskem parlamentu: „Uns bleibt fasst nichts als das felsige, unfruchtbare Gebirge der Alpen und die Hauptstadt Wien“.

„Nam ne ostane skoraj nič druzega, nego skal­nato, nerodovitno planinsko gorovje in glavno mesto Dunaj.“

In sam predsednik Nemške Avstrije Seitz (izgo­vori Zajec), ki jo vendar najbolje pozna, je 20. junija na velikem zborovanju rekel:

„Wir alle sind überzeugt, dass dieser Staat allein für sich nicht bestehen kann!“ (Beifall).

„Mi vsi smo prepričani, da Nemška Avstrija sama za se ne more živeti.“ (Navzoči so pritrjevali.)

** X

Kaj ima Nemška Avstrija in česa nima?A ) Živež.

Vsaka države mora imeti dosti živeža, da se pre­bivalstvo hrani in razvija, da vlada veselje do dela. Anglija, ki nima dosti živeža, za to pa toliko več in­dustrije, ima vsaj bogate kolonije, katere jo zalagajo z živežem. 'Gorje pa drugače bogati Angliji, če bi teh kolonij ne imela! Nemška Avstrija je skoz in skoz gorata dežela in pridela žita za svoje prebivalce komaj za tri mesece. Vse drugo žito mora uvažati za drag

denar. Nemška Avstrija, ki šteje nekaj čez 6 miljonov prebivalcev, ima sa­mo za Г З miljona ljudi hrane, 5 miljo­nov njenih prebival­cev si morajo ves živež kupiti. Nemška Avstrija ima samo 19°/okmetovin 81% ljudi, ki živijo od in­dustrije, ki so urad-

V Jugoslaviji 1 8 °/o nekm etov, 8 2 % km etov

V Avstriji 8 1 % nekm etov in le 1 9 % kmetov.

niki, oficirji, trgovci, delavci i. t. d. Naša Jugoslavija pa ima 8 2 % kmetov in sa­mo 18°/o je ljudi, ki se ne pečajo z kme­tijstvom.

Kaj sledi iz tega za Nem ške Avstrijce?

Nemška Avstrija bo za vedno država večnih re- kvizicij, kmet nikdar ne bo gospodar na svojem polju, svojega žita in svoje živine.

emška Avstrija, ki šteje nekaj čez 6 miljonov ev, ima sa- •3 miljona :ie, 5 miljo- ih prebival- norajo ves iti. Nemška ima samo :tovin 81%:ivijo od in- ki so urad-

Л

18% nekm etov, 8 2 % km etov

V Avstriji 8 1 % nekm etov in le 1 9 % km etov.

niki, oficirji, trgovci, delavci i. t. d. Naša Jugoslavija pa ima 8 2 % kmetov in sa­mo 18°/o je ljudi, ki se ne pečajo z kme­tijstvom.

j sledi iz tega za Nem ške Avstrijce?

nška Avstrija bo za vedno država večnih re- unet nikdar ne bo gospodar na svojem polju, žita in svoje živine.

Avstrijski kmet bo vedno moral državi oddajati žito in živino in ne bo mogel zahtevati takih cen, ki mu gredo, ampak država bo kratkomalo sama določala ceno, tisti nesrečni „Höchstpreis“. In že danes izdelu­jejo na Dunaju postavo, po kateri bo moral kmet od­dajati svoje žito po predpisani ceni.

Nemško Avstrijski kmetje bodo, kakor piše du­najska „Arbeiterzeitung“, morali oddati za leto 1920— 1921 celih 100 000 ton žita.

Ali veste, koliko je 100 000 ton? Ena tona je 1000 kilogramov, 10 ton je en vagou, torej 10 000 va­gonov, ali če računamo vlak po 40 vagonov, znaša to 250 vlakov. Toliko bodo avstrijski kmetje za eno leto morali žita skupaj spraviti in ga po „Höchstpreisu“ prepustiti judovski „Getreideverkehrsanstalt“.

Tako delajo v Nemški Avstriji s kmetom!D a b i s m e l k m e t ž i t o p r o s t o p r o d a j a t i ,

o t e m s p l o h n i g o v o r a .Minister prehrane je rekel 19. maja 1920:„Die Freigabe des Verkehres mit Getreide ist

vollkommen ausgeschlossen“ .(„Da bi se moglo z žitom prosto kupčevati, je-

čisto izključeno“.)Naš kmet pa bo lahko s svojim žitom in s svojo

živino razpolagal, kakor bo sam hotel.

Verbilligung der Lebensmittel!

ali Avstrija maši eno luknjo z drugo luknjo!

Nemška Avstrija, ki mora veliko žita uvažati iz Amerike, Jugoslavije i. t. d., moia to žito zelo drago plačevati, posebno, ker ima tako slab denar. Za žito, ki ga dobi od svojih kmetov, plača za kilo samo 5 do 10 kron. Za žito, ki ga dobi iz Jugoslavije pa 30 kron, žito ki ga dobi iz Amerike, približno 60 kron, ker je amerikanski denar najdražji. Ker pa teh visokih cen ne morejo ljudje plačevatiT doplačuje država k vsaki k i l i m o k e 20 k r o n , k v s a k i k i l i m a s t i p o 36 d o 44 k r o n .

In ne smemo se čuditi, če znaša izguba, to je

deficit za ta kurištni „Verbilligung der Lebensmittel“ za leto 1920 celih^

3 744 m i l j o n o v k r ö n .

A od kod jemljejo vse te milijarde? Sedaj na puf, pozneje pa si bodo izmišljali nove in nove davke. Nemško-avstrijski kmet, ki mu bodo žito rekvirirali za smešno ceno, bo moral plačevati še velikanske davke za to, da dobijo drugi sedaj moko bolj poceni.

To je svobodni nemško-avstrijski kmet! Glede prehrane pravi nemško-avstrijski minister Löwenfeld- Russ, da je Avstrija „ein Kmppelstaat“ in „Neue Freie Presse“ piše 3. aprila 1920 v uvodnem članku:

„Die Republik Österreich braucht die Jugoslaven wegen Einfuhr von Lebensmitteln“. (.Republika Avstrija potrebuje Jugoslovane zaradi uvoza živeža.“) Nemške brošurice pa pišejo, da mi nimamo kaj jesti.

Prazen Žakelj ne stoji!

Že pred vojsko so one dežele, ki tvorijo danes Nemško Avstrijo, uvažale krompir, kavo, čaj, tobak, vino, ovčjo volno, bombaž, petrolej, olje, riž in druge potrebščine. Zdaj po vojski pa morajo uvažati celo moko in meso. Neverjetno veliko denarja bo morala Nemška Avstrija izdati za živež in zraven bo prebi­valstvo še gladovalo. Delavec ob svoji „Brot-, Mehl-, Fleisch-, Fett- i. t. d. karti ne bo imel kaj ugrizniti, ker bo živeža vedno primanjkovalo in bo vladala v državivvečna draginja.

Če pravijo nemške bukvice: „Vse to je le mimo­grede, pa se bo položaj v par letih zboljšal“, je pač to ravno tako, kot bi гекЦ, da bo na kamenitih Turah začela pšenica, rž i t. d. rasti. Položaj se bo samo za časa glasovanja zboljšal v'iS coni. ne pa v drugi Avstriji, samo da bi spravili ljudstvo v B coni na limanice.

Kar se tiče živeža, lahko to-le rečemo: Prazen Žakelj ne stoji pokonci! In ta prazen Žakelj, Nemška Avstrija, tudi ne bo stal, če ga ne bomo mi Jugoslovani prav močno podprli.

sa ta kunštni „Verbilligung der Lebensmittel“ 1920 celih-

3 744 m i l j o n o v k r ö n .

od kod jemljejo vse te milijarde? Sedaj na neje pa si bodo izmišljali nove in nove davke, •avstrijski kmet, ki mu bodo žito rekvirirali za ceno, bo moral plačevati še velikanske davke a dobijo drugi sedaj moko bolj poceni.

je svobodni nemško-avstrijski kmet! Glede ! pravi nemško - avstrijski minister Löwenfeld- I je Avstrija „ein Kiüppelstaat“ in „Neue Freie piše 3. aprila 1920 v uvodnem članku: ie Republik Österreich braucht die Jugoslaven iinfuhr von Lebensmitteln“. („Republika Avstrija e Jugoslovane zaradi uvoza živeža.“) Nemške

pa pišejo, da mi nimamo kaj jesti.

Prazen Žakelj ne stoji!

pred vojsko so one dežele, ki tvorijo danes Avstrijo, uvažale krompir, kavo, čaj, tobak,

čjo volno, bombaž, petrolej, olje, riž in druge ine. Zdaj po vojski pa morajo uvažati celo

meso. Neverjetno veliko denarja bo morala Avstrija izdati za živež in zraven bo prebi-

se gladovalo. Delavec ob svoji „Brot-, Mehl-, Fett- i. t. d. karti ne bo imel kaj ugrizniti,

živeža vedno primanjkovalo in bo vladala v гспа draginja.pravijo nemške bukvice: „Vse to je le mimo-

ia se bo položaj v par letih zboljšal“, je pač tako, kot bi reklj, da bo na kamenitih Turah

šenica, rž i t. d. rasti. Položaj se bo samo za ovanja zboljšal v^B coni, ne pa v drugi Avstriji,

bi spravili ljudstvo v B coni na limanice, p s e tiče živeža, lahko to-le rečemo: Prazen s stoji pokonci! In ta prazen Žakelj, Nemška tudi ne bo stal, če ga ne bomo mi Jugoslovani

čno podprli.

Da hočejo Celovčani pridržati cono A pri Celovcu, je razumljivo. Gre jim samo za žito in živino lepe Podjune in Roža.

B) Sladkor.

Nemška Avstrija nima dosti zemlje, da bi pride­lala dosti žita, ona tudi ne more gojiti dosti sladkorne pese, da bi imela dosti sladkorja. To je jasno kot lc kaj. Največ sladkorja ima Češka. Stara Avstrija je imela 180 fabrik za sladkor in od teh fabrik so Nemški Av­striji, kakor je povedal sam minister za prehrano Lö­wenfeld- Russ, ostale samo štiri, ki izdelajo za vsako osebo na leto komaj eno kilo sladkorja. Tako je g o ' voril avstrijski minister prehrane.

Da producirajo Nemci, to je Angerer, Lemisch, Lackner i. t. d. v svojih bukvicah in cajtengah več sladkorja, to je pač lahko. Tako na primer producira brošurica „Die Wirtschaftsfrage, welche Folgen der Anschluss an Siidslavien für die Kärntner • Slovenen hätte“ 500.000 meterskih centov sladkorja, tako, da bi prišlo na osebo na leto o s e m ki l . Avstrijski minister prehrane pa samo e n o k i l o . Kdo ima prav?

Pričakujemo, da bodo nemške bukvice in cajtenge pred glasovanjem še več kilogramov sladkorja zašribale.

Kot dokaz naj navedem še češki list „Narodni listi“ z dne 14. maja 1920, kjer čita, da so Čehi leta 1919 izvozili v N e m š k o A v s t r i j o 1,600.450 m e ­t e r s k i h c e n t o v s l a d k o r j a , v J u g o s l a v i j o pa s a m o 124.770 m e t e r s k i h s t o t o v s l a d k o r j a .

V Nemško Avstrijo torej 13 k r a t v e č , nego v Jugoslavijo, ki je že sama pridelala sladkorja, vsaj več kakor Nemška Avstrija.

Da prodaja Nemška Avstrija sladkor po 60 K, je razumljivo z ozirom na slab avstrijski denar. Jugosla­vija ima najlepše predpogoje za sladkorno industrijo. Danes ima že o s e m f a b r i k za sladkor in pridela že danes 4 do 5 kil za osebo na leto in že letos bo pri­delek še mnogo večji, tako da bo prišlo na osebo približno 24 kil. \ .тчк.г; I . - .

L'NEnSKI HUSTRIJI 5E PRIÙELR V JUG05LWIJI SE PRIDELFI'I KG 5LHDK0RJR MH QS E B O 5 KG SLRDKDRJR NF| 05EB0.

N e m š k a A v s t r i j a i ma , č e jg r e za s l a d k o r , t r i o b r a z e.

P r v i o b r a z je celovški, ki upije v svojih caj- tengah, da imajo v Celovcu dosti sladkorja, da je vse pocukrano!

D r u g i o b r a z prosi v Pragi Čehe za sladkor, tam ga tudi dobijo, ker s takimi reveži mora imeti vsak usmiljenje!

T r e t j i o b r a z se pritožuje proti antanti, da so Čehi tako neusmiljeni in ne dajo sladkorja!

Nemška Avstrija bo glede sladkorja vedno od ­visna od Čehov, Jugoslavija že danes pridela precej sladkorja in ker ima vse predpogoje za sladkorno in­dustrijo ga bo v par letih mogla celo izvažati.

C) Premog (Kohlen).

Premog je za industrijo vsake države največje važnosti. Kar je kruh za delavca, to je premog za fabriko. Največ premoga v stari Avstriji so imeli Čehi

r

RU5TRl.it 5E1 PRIDETLR U JUG05LWUI 5E PR1ÖELHSKORJR MH Q5E1B0 5 KG SL-HDKORJR Nfl 05EB0-

; m š k a A v s t r i j a i ma , č e jg r e za s l a d k o r , aze .vi o b r a z je celovški, ki upije v svojih caj- da imajo v Celovcu dosti sladkorja, da je vse 1 0 !u g i o b r a z prosi v Pragi Čehe za sladkor, tudi dobijo, ker s takimi reveži mora imeti

niljenje !e t j i o b r a z se pritožuje proti antanti, da so io neusmiljeni in ne dajo sladkorja! niška Avstrija bo glede sladkorja vedno od- I Čehov, Jugoslavija že danes pridela precej i in ker ima vse predpogoje za sladkorno in- ga bo v par letih mogla celo izvažati.

C) Premog (Kohlen).

imog je za industrijo vsake države največje Kar je kruh za delavca, to je premog^ za

Največ premoga v stari Avstriji so imeli Čehi

in Poljaki, Nemci so ga dobivali večinoma iz Češkega; Nemška Avstrija pridela vsako leto samo

2,000.000 t o n p r e m o g a .To niti za fabrike na Dunaju ni dosti. Glede

premoga je Nemška Avstrija ravno tako odvisna od Čehov kakor glede sladkorja.

„Börsen-Wochenbericht“ piše v januarju 1920: „Das grösste Malheur für Deutschösterreich war es, dass man ihm alle Kohlenlager nahm. Die Kohlen­vorkommen über die wir verfügen, liefern leider eine minderwertige Kohle und selbst von dieser haben wir zu wenig.“ (Največja nesreča za Nemško Avstrijo je bila, da so ji vzeli vse premogokope. Kar nam jih je ostalo, nam daje žalibog manj vredni premog in celo tega imamo premalo.)

Danneberg, avstrijski poslanec, piše v brošurici: „Die Not in Deutschösterreich und ihre Ursachen“ na strani 17 dobesedno:

„Wir produzieren nur ein Neuntel der Kohle, die Wir brauchen. Acht Neuntel der Kohle müssen aus dem Auslande eingeführt werden.“

(„Mi pridelamo samo deveti del premoga, kar ga rabimo, osem devetin ga moramo iz tujine uvažati“.)

In „Arbeiterzeitung“ z dne 12. maja 1920 piše, da rabi Nemška Avstrija za nabavo premoga v tujini celih 20 in i 1 j a r d k r o n .

Če se pa hvalijo Nemci na Koroškem, da imajo toliko premoga, je pač to ravno tako kot pri sladkorju, tudi glede premoga imajo t r i o b r a z e .

V celovških bukvicah ga je dosti, pri Čehih ga prosijo, pri antanti se pa pritožujejo, da ga ne dobijo.

Kaj porečejo k tem celovškim lažem Dunajčani, ki so celo zimo premrazovali in trpeli na pomanjkanju premoga, da so morali že ob 9. uri spat iti, ker ni bilo luči, da so morale biti šole cele tedne zaprte, ker niso imeli s čim netiti, to je drugo vprašanje!

Naša država ima danes premoga več kot preveč, tako da pošiljamo cele vlake s premogom iz Ljubljane na Dunaj. Nemška knjižica „Wie Klagenfurt abstimmen

w ürde“, ki ima namen hecaii v coni A, sama pripozna na osmi strani, da je dobival Celovec v mirnem času iz Trbovelj, ki ležijo danes v Jugoslaviji, vsako leto 1.045 vagonov premoga.

Nemške knjižice se pač včasi zaletijo in povejo resnico, ne da bi hotele.

D ) Industrija.P r v i p r e d p o g o j industrije je premog, ki ga

Nemški Avstriji, kakor smo videli, primanjkuje. Brez premoga ni industrije, ni fabrik. Veliko^ fabrik mora danes v Nemški Avstriji stati, če se jih Čehi in mi ne usmilimo. O tem je treba brrfti samo dunajske liste, ki pač nimajo namena hecati v coni A in povejo resnico.

D r u g i p r e d p o g o j vsake industrije so surovine to so: kože, volna, bombaž, ruda, i. t. d., ki se v fa- briki predeluje. Nemška Avstrija nima surovin. Prej jih je dobivala iz Češkega, iz Galicije in iz jugoslo­vanskih dežel. Danes so te dežele za Nemško Avstrijo tujina.

Za sladkorno industrijo nima sladkorne pese, za pivovarne nima ječmena in hmelja, svoje žito porabi za živež. Za špirit bi rabila krompir, ki ga je dobivala prej iz Galicije. Tako bi mogli našteti na stotine pri­merov. Vse te industrije hirajo zaradi pomanjkanja surovin.

O pivovarnah piše na primer „Börsen-Wochen­bericht“ dobesedno: „Viel besser als die Lage der deutschösterreichischen, ist die der böhmischen Brau? ereien.“ („Veliko boljši je položaj čeških pivovarn ka­kor pa nemško-avstrijskih.“) O industriji za sukno piše isti list, da primanjkuje surovin, katerih ne morejo kupiti zaradi slabega denarja. Tako je pri vseh industrijah.

T r e t j i p r e d p o g o j za razvoj industrije je ka­pital. V tem oziru je nastal v Nemški Avstriji velik uničujoč preobrat. Nemško-Avstrijski denar je izgubil v tujini skoro vso vrednost. Kapitalisti iz Francije, Anglije, Italije so prišli s svojim dobrim denarjem v Nemško Avstrijo ter vse fabrike in akcije kratkomalo pokupili.

ki ima namen hecati v coni A, sama pripozna ni strani, da je dobival Celovec v mirnem času >velj, ki ležijo danes v Jugoslaviji, vsako leto vagonov premoga.lemške knjižice se pač včasi zaletijo in povejo , ne da bi hotele.

D ) Industrija.' r v i p r e d p o g o j industrije je premog, ki gai Avstriji, kakor smo videli, primanjkuje. Brez ' a ni industrije, ni fabrik. Veliko,, fabrik mora v Nemški. Avstriji stati, če se jih Čehi in mi ne no. O tem je treba briti samo dunajske liste, nimajo namena hecati v coni A in povejo resnico, ' r u g i p r e d p o g o j vsake industrije so surovine kože, volna, bombaž, ruda, i. t. d., ki se v fa- redeluje. Nemška Avstrija nima surovin. Prej lobivala iz Češkega, iz Galicije in iz jugoslo-I dežel. Danes so te dežele za Nemško Avstrijo

a sladkorno industrijo nima sladkorne pese, za ne nirna ječmena in hmelja, svoje žito porabi ž. Za špirit bi rabila krompir, ki ga je dobivala Galicije. Tako bi mogli našteti na stotine pri- Vse te industrije hirajo zaradi pomanjkanja

pivovarnah piše na primer „Börsen-Wochen- dobesedno: „Viel besser als die Lage der

österreichischen, ist die der böhmischen Braur („Veliko boljši je položaj čeških pivovarn ka-

nemško-avstrijskih.“) O industriji za sukno piše da primanjkuje surovin, katerih ne morejo kupiti slabega denarja. Tako je pri vseh industrijah, r e t j i p r e d p o g o j za razvoj industrije je ka-

tem oziru je nastal v Nemški Avstriji velik pregbrat. Nemško-Avstrijski denar je izgubil skoro vso vrednost. Kapitalisti iz Francije, Italije so prišli s svojim dobrim denarjem v Avstrijo ter vse fabrike in akcije kratkomalo

Nemško-avstrijski kapitalisti so izgubili čez noč vodstvo v industrijelnih podjetjih. Industrija za železo

NHJUEČJI ŽELEZNI RUDNIK V nemški r p s t r i j i „e rz b e rg 'u

ROKO H LR5KEGR KHPITHLF).

na Zgornjem Štajerskem je danes v rokah Lahov. „Börsen-Wochenbericht“ piše, da je veliko akcij prišlo

v laške roke. Socijalnodemokratična vlada na Dunaju je sama prodala 10.000 akcij Lakom, da je dobila par miljonov lir za nakup živeža. Največja banka na D u ­naju, „Länderbank“, je danes francoska banka, četudi nosi lepo nemško ime.

Važen pogoj za razvitek industrije je to, da niso davki previsoki. In ravno v Nemški Avstriji so davki tako visoki, da so na primer v Predarlskem raje zaprli fabrike.

„Grazer Tagespost“ z dne 26. julija (Abendblatt) pa prinaša obupno novico za avstrijsko industrijo, da so morali opustiti delo v zadnjem plavžu (Hochofen), ker nimajo koksa, da bi mogli železno rudo topiti, tako da Nemška Avstrija sama naroča železo na — Češkem.

In na Koroškem so najbolj bogati in industrijalni kraji v naših rokah. „Arbeiterzeitung“ piše 4. junija 1919: „Ein Land ohne Industrie, ohne Verkehrswege, ein zerfetzter Leichnam bleibt Kärnten zurück.“ („De­žela brez industrije, brez prometnih cest, raztrgan mrlič nam ostane Koroška.“)

Omenjamo, da je največji del koroških deželnih doklad nosil rudokop za svinec v Mežiški dolini, ki je danes že jugoslovanska.

Nikakor ne smemo misliti, da pridejo vsi indu­strijski pridelki iz Nemške Avstrije. Kar jih je dosedaj imela, to so bile stare zaloge velike Avstro-ogrske monarhije. Kmalu bo to razprodano in Nemška Avstrija se ne bo mogla več hvaliti s svojimi industrijskimi izdelki.

, Največ industrijskih izdelkov pride v Jugoslavijo iz Češkega.

Sedanja Nemška Avstrija nam pa more prav malo dati. Ona nas potrebuje desetkrat bolj, kakor mi njo. In nemška brošurica „Wie Klagenfurt abstimmen würde“ piše prav lepo na 19. strani: „Es ist kein Zweifel, dass Klagenfurt unter der Abtrennung der Zone A schwer leidet.“) („Ni dvoma, da Celovec zelo trpi, ker je cona A od njega odtrgana.)

roke. Socijalnodemokratična vlada na Dunaju prodala 10.000 akcij Lakom, da je dobila par

\r lir za nakup živeža. Največja banka na Du- -änderbank“, je danes francoska banka, četudiio nemško ime.ižen pogoj za razvitek industrije je to, da niso revisoki. In ravno v Nemški Avstriji so davki oki, da so na primer v Predarlskem raje zaprli

irazer Tagespost“ z dne 26. julija (Abendblatt) iša obupno novico za avstrijsko industrijo, da ili opustiti delo v zadnjem plavžu (Hochofen), iajo koksa, da bi mogli železno rudo topiti,

Nemška Avstrija sama naroča železo na —

na Koroškem so najbolj bogati in industrijalni naših rokah. „Arbeiterzeitung“ piše 4. junija Ein Land ohne Industrie, ohne Verkehrswege, etzter Leichnam bleibt Kärnten zurück.“ („De- îz industrije, brez prometnih cest, raztrgan im ostane Koroška.“)nenjamo, da je največji del koroških deželnih nosil rudokop za svinec v Mežiški dolini, ki je e jugoslovanska.kakor ne smemo misliti, da pridejo vsi indu- pridelki iz Nemške Avstrije. Kar jih je dosedaj o so bile stare zaloge velike Avstro-ogrske je. Kmalu bo to razprodano in Nemška Avstrija )o mogla več hvaliti s svojimi industrijskimi

jveč industrijskih izdelkov pride v Jugoslavijo ;ga.danja Nemška Avstrija nam pa more prav malo la nas potrebuje desetkrat bolj, kakor mi njo. ka brošurica „Wie Klagenfurt abstimmen würde“ v lepo na 19. strani: „Es ist kein Zweifel, dass irt unter der Abtrennung der Zone A schwer („Ni dvoma, da Celovec zelo trpi, ker je cona

ega odtrgana.)

K a j j e i n d u s t r i j a N e m - š k e A v s t r i j e ?Industrija brez premoga, brez snrovin, industrija,

ki je deloma že v tujih rokah! Nikakor pa ni tista industrija, kakor jo Celovčani hvalijo. Nemška-Avstrij­ska industrija se nam zdi, kakor stara baba, ki še vedno misli, da je lepa. Časi so minuli. In mi se za njo ne bomo navduševali!

E) Sol In les.Soli ima Nemška Avstrija še precej, in tudi nam

Jugoslovanom je ne primanjkuje, ker imamo morsko sol. Nemška Avstrija je pa vedno v veliki denarni zadregi, zato mora skoraj vso sol izvažati in prodati, da dobi za njo žito, in tako se ne sinemo čuditi, če imajo v Nemški Avstriji celo „Salzkarte“. Nemške brošurice se bahajo s svojo soljo, kmetje v Nemški Avstriji pa tožijo zaradi pomanjkanja soli.

Lesa ima Nemška Avstrija tudi precej, mi Jugo­slovani pa še več. Če pa bodo svoj les še nadalje tako brez glave in za slepo ceno prodajali, bodo kmalu imeli prazne skale.

Čela ziljska dolina bo v par letih izsekana, tam pač imajo Lahi najbližje in jih transport malo stane.

Z a n i m i v o j e , k a k o s e l e s p r o d a j a .

Laški kupec kupi tes pri kakem lesnem trgovcu. Plača pa kupljeni les pri državni blagajni z lirami, katere porabi država v nakup živeža. Lesnemu trgovcu pa plača država prodani les v slabih nemško avstrijskih kronah. Razume se , da potem takem tudi kmet ne more veliko dobiti za svoj les. To je žalostna stran gospodarstva v Nemški Avstriji!

To je torej resničen obraz Nemške Avstrije. Naj še enkrat naštejemo, kje jo čevelj žuli. Nemška Avstrija je mala državica brez morja. Živeža nima niti za tri mesece. Pridela za osebo na leto eno kilo sladkorja in sploh se ta industrija ne more razviti, ko nima su­rovin. Premoga pridela samo deveti del, kar ga potre buje. Industrija deloma ne deluje več, zaradi pomanj-

kanja premoga in surovin, fabrike, ki še delujejo, so v tujih rokah. Soli ima še nekaj, mora jo pa pridno izvažati, da dobi živež, doma pa ima karte na sol. Les morajo kmetje prodajati, da dobi država lire za živež, kmetje pa ničvredne krone. Kmet je sploh „Stiefkind“ v Nemški Avstriji. O vsem tem pišejo nemški listi sami, le tisti pišejo drugače, ki so namenjeni za agi­tacijo v coni A.

Za konec

naj pove še enkrat prehranjevalni minister dr. Löwen- feld-Russ, kaj misli o Nemški Avstriji; rekel je dobe­sedno: „Selbst, wenn der liebe Gott vom Himmel käme, könnte er uns nicht helfen“. „Tudi če bi ljubi Bog prišel z nebes, ne mogel bi nam pomagati*. („Kärntner Tagblatt“ z dne 22. novembra 1919.) Nem­ške Tirolce je srečala pam et, oni hočejo proč od Avstrije, proč od Dunaja. Mi pa naj bi šli pomagat, mi naj bi noter silili? Saj nismo znoreli! Nikdar!