-
Avgustovska øtevilka Lipnice je prven-stveno namenjena
predstavitvi programovobœinskega praznika in Koøiœevih kultur-nih
dnevov – o njih piøemo na kar øestihstraneh; a obilje dogodkov je
glasilo spetizoblikovalo po svoje in ga napelo na 24strani. Posebne
strani namenjamo julij-skemu neurju in letoønji æetvi,
sreœanjurazseljenih Prosenjakovœanov in organi-ziranim poletnim
aktivnostim za osno-vnoøolce: rdeœa nit dogajanja vseh
øtirihtaborov (hokejski, nogometni, lovski, ga-silski) je aktivno
preæivljanje prostih dniob spoznavanju vrednot øportnih ali dru-gih
dejavnosti. O zdravem duhu in zna -œil nostih najbolj priljubljene
øportne igrena svetu za Lipnico govori nogometnitrener Bojan
Malaœiœ.
Naslednji mesec dni bo nabit z raz-novrstnimi dogodki. Pridite,
bodite zraven!
Ludvik Soœiœ, urednik
G l a s i l o O b œ i n e M o r a v s k e T o p l i c e
U V O D N I K
TISKOVINAPoøtnina plaœana pri poøti 9226 Moravske Toplice
FOTO
: Ge
za G
RABA
R
LETO XIV
ØTEVILKA 7114. avgust 2008
Drage obœanke in obœani!
Ob prazniku obœine Vam vsem æelim veliko dobre volje in
pozitivnihmisli ter priœakujem, da se bomo skupaj veselili naøih
pridobitev,zato Vas iskreno vabim na prireditve, ki so predvidene v
okviru
letoønjega praznika obœine. Na koncu izrabljam priloænost in æe
vnaprej iskreno œestitam vsem,
ki jim bo dodeljena œast letoønjih obœinskih nagrajencev!
Franc Cipot, æupan
� � �
Tisztelt Pogárok!
Kívánom, hogy községΔnk ünnepe alkalmából mindenkit töltse el az
akarater√, a pozitiv gondolkodás, s együtt örΔljΔnk a
munkánkeredményeinek. Ezért mindenkit tiszta szívb√l várok az idei
községi
ünnep keretében megtartandó rendezvényeinkre.Szeretnék élni az
alkalommal és már el√re gratulálni mindazoknak,
akik a községi ünnepen elismerében részesΔlnek.
Franc Cipot, polgármester
PO NEVIHTI – Martjanci, 14. julij 2008
Lipnica71-v8.qxp 11.08.08 14:20 Uhr Page 1
-
Fotografije: Geza Grabar, besedilo: Ludvik Soœiœ 14. avgust
20082
V SLIKI IN BESEDI
ÆETEV 2008 – Tako obetavno se je zaœela ...
ODLIŒNJAKI – Kar 20 z osnovnih øol naøe obœine jih je konœaloz
odliko (glej seznam na strani 11). Skupinska fotografija jenastala
med sprejemom pri æupanu Francu Cipotu.
ZMAGOVITI ZAMAHI – Na dræavnem prvenstvu v Presiki soprekmurski
kosci vnoviœ dokazali spretnost in mojstrstvo. MarijaPuhan je
ugnala vse, Gizela Cifer je bila tokrat tretja.
SEBEBORSKI GASILCI so slovesno prevzeli komandno vozilo
inprikolico za prevoz opreme.
POLETNI TABORI – Na straneh 18 in 19 poroœamo o poletnihtaborih
osnovnoøolcev. Gasilski je potekal v Ivanovcih.
... in tako klavrno konœala v zaœetku avgusta.
FOTO
: Ve
sna
JAKI
ŠA
FOTO
: Lu
dvik
SO
ŒIŒ
KMN SUHI VRH: POMURSKI PRVAK – Øe en øportnikolektiv iz obœine
je dosegel zavidljiv rezultat: ekipa KMNSuhi Vrh je zmagala v
Pomurski ligi malega nogometa.
TIC Z NOVIM VODJEM – Julija je naloge direktorja prevzel Saøa
Fras, mag. farmacije.
ZABAVNA FRANŒKOLIZA – Zbranezna razveseliti in razvedriti s
svojimøaljivim, humoristiœnim nastopom.
FOTO
: O
skar
MAK
ARI
Lipnica71-v8.qxp 11.08.08 14:20 Uhr Page 2
-
NARAVNA NESREŒA
314. avgust 2008
Gasilci iz naøe obœine so poærtvovalno in v prvi vrsti
samoinicia-tivno sodelovali pri sanaciji posledic neurja:
odstranitvi podrtih dre-ves s cest in drugih poti, prekrivanju
poøkodovanih streh s folijo,pokrivanju hiø, œrpanju vode iz kleti
in na øtevilnih drugih inter-vencijah. Samo na nepremiœninah, kjer
je bilo poøkodovanihokrog 300 objektov – najhuje strehe na osnovni
øoli in observa-toriju v Fokovcih, na stanovanjski hiøi v Ivanovcih
in na trehhiøah z gospodarskimi poslopji v Vuœji Gomili, økoda po
prvih
Œrna nedelja 13. julija – hudo neurje s toœo
OGROMNA ØKODA NA OBJEKTIH, INFRASTRUKTURI IN POLJØŒINAH
Tako uniœujoœega neurja v tako velikem obsegu – pas je segal od
Kamnika v osrednji Sloveniji œez Savinjsko dolino, juænood
Maribora, Slovenske gorice ter Prlekijo in Prekmurje – na
slovenskih tleh øe nismo doæiveli. Po grobih ocenah je ne-urje v
Sloveniji povzroœilo za veœ kot 60 milijonov evrov økode.
Moœan veter in toœa æal nista prizanesla niti naøi obœini,
zlasti v pasu katastrskih obœin Norøinci, Martjanci,
MoravskeToplice, Zgornji Moravci, Sebeborci, Ivanovci, Kanœevci,
Suhi Vrh, Vuœja Gomila, Fokovci, Selo, Œikeœka vas,
Motvarjevci,Prosenjakovci in morda øe kje. Posledice so bile
katastrofalne: veter je podiral vse pred seboj, ruval in lomil je
stoletna dre-vesa, odkrival hiøe in gospodarska poslopja, toœa pa
je povsem uniœila poljøœine in pridelke v trajnih nasadih. Økoda na
ob-jektih, infrastrukturi in poljøœinah bo v obœini zagotovo krepko
presegla milijon evrov, je prepriœan æupan Franc Cipot.
znanih ocenah presega 600 tisoœ evrov. Na poljøœinah pa naj
bibilo økode za veœ kot milijon evrov. Posebna komisija, ki jo
jeimenoval æupan in so jo sestavljali poveljnik Øtaba Civilne
zaøœiteobœine Moravske Toplice Øtefan Janœariœ, namestnik Slavko
Øker-lak in gradbena strokovnjakinja Slavica Pintariœ, je æe
popisalapoøkodovane nepremiœnine, v œasu poroœanja potekajo øe
popisipoøkodovanih pridelkov na njivskih povrøinah in v trajnih
nasadih.
Æupan je pripravil poseben sprejem za 41 gasilcev iz
sedmihprostovoljnih gasilskih druøtev, ki so se izkazali v akcijah
reøeva-nja in jim na predlog obœinskega øtaba CZ izroœil priznanja
kotmoralno zadoøœenje za vloæene napore pri takojønji sanaciji.
Obtem je dejal, da smo bili nedavno priœa neurju, v katerem se
jepotrdilo, kako nemoœni in ranljivi smo. Izvor vremenskih ujm jev
klimatskih spremembah, ki jih v prvi vrsti povzroœa œlovek ssvojim
brezbriænim in maœehovskim odnosom do narave. Dodalje, da se je
organizacija dela sil zaøœite, reøevanja in pomoœi – intu so
gasilci najøtevilœnejøi – tudi pri odpravljanju posledic za-dnjega
neurja pokazala kot zelo uœinkovita in na visokem stro-kovnem
nivoju, zato je vsem, vodstvu in operativcem, izrekel priz-nanje.
Najnujnejøe intervencije so bile namreœ opravljene v nekajurah,
odprava posledic, ki se bodo æal øe dolgo œutile, pa v ne-kaj dneh.
Œeprav økode ni bilo mogoœe nikomur odpraviti brezposledic, je bilo
øe kako prav, da so prostovoljci vsem pomoœipotrebnim pomagali po
svojih najboljøih moœeh.
V sanaciji økode pa so bili po sluæbeni dolænosti takoj po
ne-urju in naslednje dni vkljuœeni tudi delavci Javnega
komunalnegapodjetja Œista narava, Elektra, Telekoma, Komunale ...
Za vzposta-vitev prvotnega stanja pa bo potrebno øe veliko
vloæenega truda.Z zbiranjem prostovoljnih prispevkov obœanov in
donatorskih
sredstev se zaœenja drugi del sanacije. Vanjo so se vkljuœile
tudihumanitarne organizacije in dræava, nekaj pa bo primaknila
tudiobœina iz svojega sklada za naravne nesreœe.
Dobitniki posebnih zahval obœinskega øtaba CZ in æupana: Aleø
Økerlak, Ervin Vagner, Ernest Horvat, Vlado Dervariœ, Dam -jan
Dervariœ, Karel Novak in Drago Barbariœ (PGD Sebeborci),Øtefan
Podlesek, Øtefan Pintariœ, Aleø Banko, Leon Banko, PeterLonœar,
Boøtjan Balaøko, Avgust Balaøko, Dejan Janœariœ, DamjanVratar in
Bojan Pintariœ (PGD Norøinci), Emil Hari, Daniel Hari,Drago Vinœec,
Øtefan Kuhar in Øtefan Bencak (PGD MoravskeToplice), Vinko Vogrinec
in Geza Malaœiœ (PGD Kanœevci), EmilPoœiœ, Ludvik Gomboc ml.,
Ludvik Gomboc st., Simon Kuœan,Aleksander Novak ml., Aleø Hanœ in
Suzana Poœiœ (PGD Fokov-ci), Anton Oølaj in Robert Casar (PGD
Teøanovci), Marjan Ritu-per, Franc Kocet, Denis Kocet, Darko Perø,
Emil Kakaø, DejanKakaø, Sreœko Sukiœ in Stanko Gomboc (PGD Vuœja
Gomila).
Æupan je izrekel ustno zahvalo œlanom obœinske komisije,ki je
popisovala økodo na nepremiœninah: Øtefanu Janœariœu,Slavku
Økerlaku in Slavici Pintariœ.
Ljudje v stiski niso ostali sami. Zavarovalnice so pohitele
spopisom in izplaœilom økod za poøkodovane objekte, pri-spevke
zbirajo humanitarne organizacije. V okviru enkrat-ne denarne
pomoœi, ki jo je vlada namenila za obnovopoøkodovanih stanovanjskih
objektov, je obœanom ObœineMoravske Toplice namenjenih 26.000
evrov, svoj deleæ boprimaknila tudi obœina. (L. S.)
Na slovesni podelitvi zahval je bil prisoten tudi poveljnik
Øta-ba CZ za Pomurje Martin Smodiø, ki je dejal, da je bilo v
Po-murju 13. julija prizadetih devet obœin, prav toliko tudi
naslednjidan v zgodnjih jutranjih urah. 580 pomurskih gasilcev iz
62druøtev pa je ob dobri koordinaciji dela na terenu v sanaciji
po-sledic opravilo 3.700 prostovoljnih delovnih ur, s œimer se
potr-juje, meni Smodiø, da je v Pomurju øe moœno prisoten œut
soli-darnosti in pomoœi ljudem ob nesreœah.
Geza Grabar
Lipnica71-v8.qxp 11.08.08 14:20 Uhr Page 3
-
12. PRAZNIK OBŒINE MORAVSKE TOPLICE
4 14. avgust 2008
Nedelja, 17. avgust 2008FILOVCI – øportno-rekreacijski center,
930
VAØKE IGRE OBŒINE MORAVSKE TOPLICE
Sobota, 30. avgust 2008MORAVSKE TOPLICE, 1030
KOLESARSKI MARATON
Sobota, 30. avgust 2008IVANCI, 1500
ZELENJADARSKI DAN
Sobota, 6. september 2008SUHI VRH – nogometno igriøœe KMN,
1500
NOGOMETNI DAN
Sobota, 6. september 2008BOGOJINA – kulturna dvorana, 2000
FOLKLORNI VEŒER
Nedelja, 7. september 2008BOGOJINA – sejna soba, 1100
SLAVNOSTNA SEJA OBŒINSKEGA SVETA s podelitvijo obœinskih
priznanj in nagrade
Nedelja, 7. september 2008BOGOJINA – kulturna dvorana, 1400
OSREDNJA PRIREDITEV
Petek, 12. september 2008MARTJANCI – vrtec, 1600
PREVZEM PRIZIDKA VRTCA MARTJANCI
Sobota, 13. september 2008MORAVSKE TOPLICE – igriøœe Livada,
1030
GOLF TURNIR ZA POKAL OBŒINE MORAVSKE TOPLICE
Nedelja, 14. september 2008MURSKA SOBOTA – SEBEBORCI, 900
AVTO MOTO RALLY »VSE ZA VARNOST PROMETA«
Sobota, 20. september 2008SELO – parkiriøœe ob rotundi, 1800
LÜJPANJE KUKORCE
Petek, 26. september 2008PROSENJAKOVCI – Dvojeziœna osnovna
øola, 900
MINI OLIMPIJADA
Petek, 26. september 2008PROSENJAKOVCI – Dvojeziœna osnovna
øola, 1300
PREVZEM OBNOVLJENE DOØ PROSENJAKOVCI
Sobota, 27. september 2008LUKAŒEVCI – zavetiøœe za æivali,
1200
PREVZEM ZAVETIØŒA ZA ÆIVALI
Sobota, 27. september 2008TEØANOVCI-MLAJTINCI, pri ribniku,
1400
PREVZEM LOKALNE CESTE TEØANOVCI-MLAJTINCI
Sobota, 27. september 2008TEØANOVCI – Oaza zdravja, 1530
PREVZEM DOÆIVLJAJSKO TURISTIŒNEGA CENTRA OAZA ZDRAVJA
Glede na potek veœjega øtevila objektov v gradnji (lokalna cesa
Moravske Toplice-Fokovci II. faza, lokalna cesta
Prosenjakovci-Srediøœe, vo-dovod Berkovci-Prosenjakovci, vodovod
Selo) je moæno, da bomo omenjenim prireditvam dodali øe kakøno,
glede na zakljuœek izvedbe po-sameznega objekta, ki pa ga v tem
trenutku na moremo predvideti.
13. VAØKE IGRE OBŒINE MORAVSKE TOPLICEFilovci,
øportno-rekreacijski centernedelja, 17. avgust 2008, ob 9.30Ekipe
bodo tekmovale v 10 igrah, od tega so øtiri igre standar-dne,
vendar nekoliko dopolnjene: vleœenje vrvi, sestavljanje kmeœ-kega
voza, luøœenje koruze in skakanje v vreœi s prenosom vode.Pet iger
je predlagal organizator, KS Filovci: metanje obroœev nakol, prenos
tovora z »voza na voz«, trgatev grozdja s stiskanjem– »preøanjem«,
metanje gumi økornjev – »bataøev«, izdelovanje gli-nene posode in
prenos vode v njej. Deseta, finalna igra prinaøadvojne toœke.
KOLESARSKI MARATONMoravske Toplice, sobota, 30. avgust 2008, ob
10.30 V okviru obœinskega praznika Obœinska øportna zveza vsako
le-to organizira kolesarski maraton po obœini. Maratona se
vsakoleto udeleæi nad 300 kolesarjev. Tudi letos bodo tri razliœno
dol-ge proge: 10, 30 in 50 km.
PROGRAM PRIREDITEV
Lipnica71-v8.qxp 11.08.08 14:20 Uhr Page 4
-
12. PRAZNIK OBŒINE MORAVSKE TOPLICE
514. avgust 2008
SLAVNOSTNA SEJA OBŒINSKEGA SVETABogojina, sejna soba
vaøko-gasilskega domanedelja, 7. september 2008, ob 11.00Slavnostna
seja bo na dan obœinskega praznika, vabljeni so na-grajenci,
svetniki in gostje. Osrednji del slavnostne seje je
namenjenslovesni podelitvi priznanj in nagrade obœine. V kulturnem
progra-mu bo nastopil mlad, obetaven glasbenik iz naøe obœine –
har-monikar Aleksander Cifer.
NOGOMETNI DANSuhi Vrh, igriøœe KMN Suhi Vrh, sobota 6. september
2008, ob 15.00Nogometni dan bi naj bil predvsem druæenje
nogometaøev in no-gometnih navduøencev iz obœine. V tekmah malega
nogometa bo-do sodelovali izbrani igralci vseh nogometnih klubov v
obœini. Odi-grane bodo predvidoma tri tekme, ena od teh med ekipo
Æenske-ga nogometnega kluba Pomurje Filovci in obœinskimi
funkcionarji.
OSREDNJA PRIREDITEV OB OBŒINSKEM PRAZNIKUBogojina, kulturna
dvorana vaøko-gasilskega domanedelja, 7. september 2008, ob
14.00Osrednja prireditev je povezana s pomembno obletnico:
800-let-nico prve omembe kraja Bogojina. Odprt bo Koøiœev trg v
Bo-gojini in odkrita spominska ploøœa.
Zbrane bo nagovoril æupan Franc Cipot. Skupaj s komisijo
zaocenjevanje urejenosti bo podelil priznanja najlepøe urejenim
krajem,vrtcu in øoli v obœini, s predstavniki Druøtva upokojencev
pa bo po-delil priznanja za najlepøe urejene domaœije upokojencev v
obœini.
S kulturnim programom se bodo predstavila druøtva in sku-pine iz
krajevne skupnosti Bogojina.
PREVZEM PRIZIDKA VRTCA MARTJANCIMartjanci, vrtec, petek, 12.
september 2008, ob 16.00Zaradi veœletnega poveœanega vpisa otrok je
obœina zgradila pri-zidek vrtca v Martjancih, ki bo od letoønjega
septembra prviœimel tri oddelke. Dograjena je igralnica za
najmlajøo skupino(enoletni otroci), prenovljena bo umivalnica, za
vse tri igralnicepa urejena zunanja pokrita terasa. Kulturni
program pripravljajootroci iz vseh enot zavoda Vrtci obœine
Moravske Toplice.
GOLF TURNIR ZA POKAL OBŒINEMoravske Toplice, igriøœe za golf
Livadasobota, 13. september 2008, ob 10.30Igranje golfa nudi
odliœne moænosti druæenja, zato ne preseneœapodatek, da obseæna
zelena polja privabljajo vsak dan nove innove igralce. Naøi obœani
imajo imenitno igriøœe Livada tako re-koœ pred nosom, lokalna
skupnost pa skuøa storiti øe nekaj veœ:Obœina Moravske Toplice æe
sedmo leto ob svojem prazniku vseptembru vabi na turnir za pokal
obœine. Najboljøi prejmejo bo-gate nagrade organizatorja.
AVTO MOTO RALLY »VSE ZA VARNOST PROMETA«Prometno-varnostni
center Murska Sobota / Sebeborcinedelja, 14. september 2008, ob
9.00Tradicionalni avto-moto rally v sodelovanju z obœino skupaj
pri-pravljajo AMD Øtefan Kovaœ, Zdruæenje øoferjev in
avtomehani-kov ter Druøtvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije –
rally na-mreœ velja za dræavno prvenstvo paraplegikov. Smisel
rallyja jevzgojni: varna voænja v cestnem prometu ob upoøtevanju
cest-noprometnih predpisov. Udeleæenci se po spretnostni voænji
vprometno-varnostnem centru v Murski Soboti podajo na veœ de-set
kilometrov dolgo pot po prekmurskih cestah s ciljem v Se-beborcih,
kjer jih œaka øe test znanja iz prometnih predpisov. So-delujejo
tudi vozniki starodobnikov.
Aleksander Cifer iz Suhega Vrha je uœenec Osnovne øole Fo-kovci
– jeseni bo v 9. razredu devetletke – in niæje glasbene øo-le v
Murski Soboti pri prof. Dejanu Praslu. Igra pri
Soboøkemharmonikarskem orkestru in dosega vidne rezultate na
medna-rodnih tekmovanjih v igranju na harmoniko, ki vsako leto
pote-kajo v Moravskih Toplicah.
MladiharmonikarAleksanderCifer.
Lipnica71-v8.qxp 11.08.08 14:20 Uhr Page 5
-
12. PRAZNIK OBŒINE MORAVSKE TOPLICE
6 14. avgust 2008
LÜJPANJE KUKORCESelo, prireditveni øotor na parkiriøœu ob
rotundisobota, 20. september 2008, ob 18.00Tudi letoønje lüjpanje
kukorce (liœkanje koruze) – æe peto po vrsti– pripravlja Pevsko
druøtvo Selo, odmevna prireditev pa se je prviœznaøla v okrilju
programa obœinskega praznovanja. Prireditev zad-nja leta poteka pod
øotorom na parkiriøœu ob selanski rotundi, kipa, velikanski, kakor
je, komajda zagotavlja dovolj prostora za vse,ki bi radi bili
zraven pri »nekdaønjen opravili«. Za dobro voljo bo-do poskrbele
øtevilne skupine: mladi folkloristi OØ Fokovci in DOØProsenjakovci,
sebeborske pevke in selanski pevci, srbska folklor-na skupina,
humoristi ... ter, seveda, redni gostje iz Banjøic pri No-vi
Gorici, za bogato obloæene mize domaœe gospodinje.
Organizator v sodelovanju z OØ Fokovci in TIC MoravskeToplice
prviœ pripravlja javni nateœaj na temo koruza: likovna de-la,
literarne prispevke in kulinariœne izdelke bodo ocenile poseb-ne
komisije. Rok za oddajo del je 15. september (likovni in lite-rarni
prispevki) in 19. september (za jedi, pripravljene iz koruze).
MINI OLIMPIJADAProsenjakovci, øportno igriøœe ob dvojeziœni
osnovni øolipetek, 26. september 2008, ob 9.00
V okviru dogajanj ob otvoritvi turistiœno destinacijskega
cen-tra Oaza zdravja nameravamo podpisati pogodbo o
sodelovanjuoziroma dokapitalizaciji podjetja Zdraviliøœe Rimska
œarda d. o. o.z investitorjem bodoœega Zdraviliøœa Rimska œarda.
Podpis po-meni, da se formalno zaœne priprava na eno veœjih
turistiœnih na-loæb v naøi regiji. Pri tem je morda umestno
zapisati, da bodoœiinvestitor æe nekaj œasa v obmoœju okrog
kompleksa, na katerembo stal zdraviliøki center Rimska œarda,
odkupuje kmetijska zem-ljiøœa, ki bodo neke vrste zelena oaza in bi
naj sluæila bodoœemuturistiœnemu kompleksu (sprehajalne poti,
kolesarske poti, minigolf, øportna igriøœa in drugo). Ker je odkup
tega obmoœja prav-zaprav eden od pogojev za zaœetek gradnje
kompleksa Zdravili-øœe Rimska œarda, tudi na obœini priœakujemo, da
se bodo last-niki kmetijskih zemljiøœ na tem obmoœju ob
sprejemljivi ceni odlo-œili za prodajo zemljiøœ in omogoœili
nemoteno izvedbo projekta.
OAZA ZDRAVJATeøanovci, Oaza zdravjasobota, 27. september 2008,
ob 15.30
PREVZEM CESTE TEØANOVCI-MLAJTINCICesta Teøanovci-Mlajtinci ob
ribnikusobota, 27. september 2008, ob 14.00Razøirjena in obnovljena
lokalna cesta med Teøanovci in Mlajtin-ci, z novo zgrajenimi
ploœniki in javno razsvetljavo v obmoœju za-zidljivih zemljiøœ ter
razøiritvijo mostu œez reko Lipnico je ena iz-med lokalnih cest, ki
bodo do letoønje jeseni urejene s pomoœjosredstev za regionalni
razvoj. Iz istih virov se na obmoœju obœineletos urejata øe lokalni
cesti Moravske Toplice-Fokovci, druga fa-za, in
Prosenjakovci-Srediøœe.
Lokalno cesto Teøanovci-Mlajtinci bodo ob ribniku, kjer na-staja
turistiœni center z gostinskim objektom, slovesno predali na-menu
prebivalci obeh naselij.
PREVZEM OBNOVLJENE DOØ PROSENJAKOVCIProsenjakovci, petek, 26.
september 2008, ob 13.00
Na Dvojeziœni osnovni øoli bo v poœitnicah opravljena druga
fa-za obnove øolske zgradbe, ki zajema zamenjavo oken,
toplotnoizolacijo strehe z zamenjavo streøne kritine, preureditev
podstre-øja, ureditev multimedialnega centra s knjiænico ter
zamenjavopohiøtvene opreme v prostorih druge in tretje triade.
Programna otvoritveni slovesnosti bodo pripravili uœenci in
uœitelji DOØProsenjakovci.
PREVZEM ZAVETIØŒA ZA ÆIVALILukaœevci, Zavetiøœe za æivalisobota,
27. september 2008, ob 12.00
Med objekti, ki so neposredno zdruæili prizadevanja in potrebe
ce-lotne pomurske regije, je bila soglasno izraæena podpora
izgrad-nji zavetiøœa za æivali na lokaciji ob œistilni napravi v
Lukaœevcih,in predstavlja zametek projekta za zaøœito in varstvo
æivali, ki sebo nadaljeval v prihodnje.
Na slovesnost so povabljeni pomurski æupani, poslanci
terpredstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano.Udeleæenci se bodo po konœani slovesnosti s koœijo,
turistiœnimvlakom in starimi avtomobili odpeljali na odprtje ceste
Teøanov-ci-Mlajtinci.
Obœinska øportna zveza jeza uœence vseh treh osnov-nih øol v
obœini drugiœ pri-pravila Mini olimpijado. Le-tos je soorganizator
sreœanjamladih Osnovna øola Fo-kovci. Tudi tokrat bodoudeleæenci
tekmovali v igrahz æogo (ko øarka, nogomet,odbojka, med dvema
ognje-ma), tekih, risanju na asfalt,rolanju in nekaterih druæab-nih
igrah. Po konœanemøportnem delu bodo pode-ljena priznanja
najboljøim vposameznih igrah. Na miniolimpijadi se bo
predstaviltudi znani øportnik.
V Teøanovcih bo slovesnoodprt osrednji objekt razvoj-nega
projekta Oaza zdravja.Na otvoritveni slovesnosti sebodo na izviren
naœin pred-stavili vsi vsebinski sklopi, kisestavljajo projekt:
kolesar-ska pot Teøanovci-Filovci,pohodne poti, poti za nor-dijsko
hojo, Panonska pot zosrednjim objektom ob rib-niku, pa tudi
projekti, ki seizvajajo na obmoœju trehpartnerskih obœin:
Doæivljaj-ski park Vulkanija (ObœinaGrad), Pot slatinskih
vrelcev(Obœina Rogaøovci) ter Go-riœka kulinariœna pot (Ob -œina
Gornji Petrovci).
Lipnica71-v8.qxp 11.08.08 14:20 Uhr Page 6
-
XX. KOØIŒEVI DNEVI KULTURE
714. avgust 2008
Koncert domaœih pevcev v Filovcih je le-tos æe peto leto po
vrsti uvodna priredi-tev Koøiœevih dnevov kulture. V minulihøtirih
letih so na teh koncertih nastopilipevci in pevke iz domaœe æupnije
in dru-gih krajev iz Prekmurja, Slovenije, Ma-dæarske (Filovske
pevke, Kvartet ljudskihpevcev KUD Joæef Koøiœ iz Bogojine,Trio
Citre iz Œrenøovec, Kvartet Slavœekiz Beltinec, pevci iz Kraønje,
æenski pev-ski zbor Marjetice, pevke iz Turniøœa,pevke iz
Øtevanovec ...).
FilovciKONCERT DOMAŒIH
PEVCEV
PROGRAM PRIREDITEV
Zapete so bile znane in manj znane pesmi vdomaœem nareœju in
tudi v zbornem jeziku,ki so nam priœarale spomine na raznolike
le-pe, vesele, prazniœne in tudi manj lepe, æalo-stne æivljenjske
trenutke. Nekatere so izzve-nele dovrøeno ubrano, druge nekoliko
manj,a v vseh je bilo mogoœe œutiti, da nastopajoœiradi pojejo, da
æelijo prispevati svoj deleæ hkulturnemu æivljenju na vasi, torej
obogatitikulturne programe in hkrati ohraniti do-maœo, ljudsko in
poustvarjeno ljudsko pesem.
Pobudnikom Koøiœevih dni gre tudi zah-vala za skupino Filovske
pevke, ki je bilaustanovljena prav za nastop na 1. Koøiœevihdnevih
in od takrat z manjøimi sprememba-mi v sestavi nastopa 20 let, in
to iz leta v le-to bolj pogosto. Pohvalijo se lahko s øtevilni-mi
nastopi na prireditvah v Filovcih in drugihkrajih po Prekmurju,
Sloveniji in tudi na Ma-dæarskem. Izbrane, njim øe posebej drage
pe-smi, so posnele na dveh samostojnih kasetahin zgoøœenkah
(Zapojmo kot nekoœ, Pesemnas druæi), s øestimi pesmimi pa so
sodelo-vale na zgoøœenki Ømarnice, ki jo je pripravi-lo Druøtvo
Gaj. Za svoje uspeøno delo so lan-sko leto prejele Priznanje obœine
MoravskeToplice. Ob 20-letnici jim œestitamo!
Naj nas lepa domaœa pesem druæi tudina prihodnjih Koøiœevih
dnevih.
Kulturno-turistiœno druøtvo Filovci
Turistiœno druøtvo Bogojina prireja vokviru Koøiœevih dnevov
prikaz trenjalanu, ki je bil pridelan lani. Prireditevbo potekala
pri peœnici ob Øavlovempotoku, ki so jo odprli ob lanskem pr-vem
prikazu.
Letos se bodo bogojinskim trljampridruæile tudi trlje iz
Øtevanovec vPorabju.
BogojinaTRENJE LANU
V okviru Koøiœevih dnevov bomo naIvancih 30. avgusta pripravili
æe peto raz-stavo zelenjave in razliœnih jedi iz zele-njave ter
drugih kmeœkih dobrot. Razsta-vo bomo odprli ob 15. uri v
gasilskemdomu. Pred otvoritvijo bosta kratek kul-turni program in
strokovno predavanje.
IvanciPETI ZELENJADARSKI DAN
Na Ivancih æe vrsto let pridelujemo zelenjavo,saj imamo moænost
namakanja povrøin, zatosmo se pred petimi leti odloœili, da v
okviruKoøiœevih dnevov pripravimo razstavo zele-njave, gospodinje
pa so se odloœile, da pri-pravijo razliœne jedi iz nje, tudi
zelenjavno pe-civo in druge kmeœke dobrote. Pokazale so
Datum Dan Ura Prireditev16. 8. 2008 sobota 15.00 Trenje lanu v
Bogojini16. 8. 2008 sobota 20.00 Koncert domaœih pevcev v
Filovcih17. 8. 2008 nedelja 9.00 Otvoritev razstave LIKOS-a –
verouœne uœilnice v Bogojini17. 8. 2008 nedelja 20.00 Koncert
okteta OREMUS v farni cerkvi v Bogojini23. 8. 2008 sobota 19.00
Otvoritev razstave z literarnim veœerom v stari cerkvi v
Bogojini24. 8. 2008 nedelja 11.30 Hubertova maøa – lovski dom v
Bogojini30. 8. 2008 sobota 13.00 Blagoslovitev obnovljene kapelice
Rousovih s sveto maøo na Ivancih30. 8. 2008 sobota 15.00
Zelenjadarski dan na Ivancih31. 8. 2008 nedelja 10.00 Proøœenje v
Gaju v Filovcih6. 9. 2008 sobota 13.00 Otvoritev Hiøe kulinarike v
Zavodu lonœarska vas v Filovcih6. 9. 2008 sobota 20.00 Folklorni
veœer v kulturni dvorani v Bogojini7. 9. 2008 nedelja 11.00
Slavnostna seja obœinskega sveta, podelitev obœinskih priznanj in
nagrade7. 9. 2008 nedelja 14.00 Otvoritev Koøiœevega trga, odkritje
spominske ploøœe
12. 9. 2008 petek 19.00 Vinogradniøki veœer v Bogojini13. 9.
2008 sobota 13.00 Pohod Po poteh kulturne dediøœine13. 9. 2008
sobota 20.00 Kulturna prireditev v Strehovcih14. 9. 2008 nedelja
17.00 Slovesni zakljuœek – zahvalna maøa v æupnijski cerkvi
Bogojina,
vodil jo bo økof dr. Marjan Turnøek
veliko iznajdljivosti in vse bogastvo svojegaznanja. Vsakokrat
prireditev pospremi stro-kovno predavanje o zdravi prehrani. Ta
mo-ra vsebovati veliko zelenjave, saj so vitaminiin druge
sestavine, ki so v zelenjavi, zelo ko-ristne za zdravje. Vsakokrat
skuhamo tudizelenjavno enolonœnico, ki jo obiskovalci do-bijo
zastonj. Nastopajo folklorne skupine inrazliœne pevske skupine.
In øe zakljuœek: jejte zdravo, uæivajte ve-liko zelenjave, ki je
pri nas pridelana na in-tegrirani naœin in vedno sveæa. V soboto,
30.avgusta 2008, pa vabljeni na Ivance. Ne bovam æal!
Martin Horvat, predsednik vaøke skupnosti
BogojinaOKTET OREMUS
V duhovniøkem oktetu prepeva sedem æup-nikov in en kaplan – od
najstarejøega donajmlajøega so to: Bojan Likar – æupnik vØmartinu
pri Kranju, Marjan Lampret –æupnik v Ømartnu pri Litiji, Bogdan
Ora-æem – æupnik v Polhovem Gradcu, JanezAvsenik – æupnik v Mengøu,
Marko Œiæ-man – æupnik v Podutiku, Janez Rihtarøiœ– æupnik v Mirni
Peœi in pevovodja, AndrejÆupan – æupnik v Radovljici ter
najmlajøiœlan okteta, Sebastjan Likar, kaplan vTrebnjem.
Gospodje so s prvimi skupnimi vajamizaœeli pred dvema letoma in
pol. Prepevajoz jasnim namenom: s petjem slaviti Boga indajati œast
Materi Mariji, ki so se ji æe kotbogoslovci slovesno posvetili.
Lahko bi rekli,da hoœejo peti v duhu Preøernovega Or-glarja, v
katerem Bog Stvarnik puøœavniku-menihu zatrjuje:
»Komur pevski duh sem vdihnil,æ njim sem dal mu pesmi
svoje;drugih ne, le té naj poje,dòkler, de bo v grobu vtihnil.«
Duhovniki okteta Oremus æelijo s pesmijopriœevati, da je lepo
æiveti v samostojni de-æeli Sloveniji, da je œastno nastopati
(prepe-vati) v imenu Cerkve in za Cerkev ter ljudivabiti k Njemu,
iz œigar rok prihaja vsak do-ber dar ...
Lipnica71-v8.qxp 11.08.08 14:20 Uhr Page 7
-
XX. KOØIŒEVI DNEVI KULTURE
8 14. avgust 2008
Od starejøih originalnih eksponatov bo moœvideti æupnijske
matiœne knjige, med njiminajstarejøo ohranjeno matriko v
Prekmurju,to je rojstno-mrliøko-poroœno knjigo æup-nije Bogojina iz
leta 1673. Vezana je v per-gament in nosi naslov:
LIBER BAPTTORVM
PAROCHIAEBAGONIENsis
16 + 731
V knjigi najdemo rojstne oziroma krstnepodatke otrok, a tudi
podatke o umrlih inporoœenih æupljanih naøe æupnije, zato smojo
poimenovali rojstno-mrliøko-po ro œna. Pane le te vrste podatke, v
njej najdemo tudidruga besedila, zapisana v latinskem
jeziku.Latinska ni edino pesnitev v heksametru(pripovedni
øesterostopni verz), temveœ jekajkavska. Najbræ zato, ker je bil
æupnikMatija Pavel Tusiloviå, ki je zaœel pisati pr-vo matriko v
Bogojini, po rodu Hrvat.
Eden od naslednjih starejøih razstavljeniheksponatov bodo
Bogojanska cehovska pra-vila iz leta 1779. Ob originalu bo
razstavljentudi prevod iz latinøœine in madæarøœine, ki gaje
opravil œ. kanonik mariborske nadøkofije innaø rojak Ivan Pucko.
Hrani jih soboøka knjiæ-nica v fasc. 488-499, pod øt. 499.
Æal pa ne bo razstavljene originalne li-stine, v kateri je prviœ
omenjeno ime Bogo-jine kot Bogma, ker te listine ni veœ. Dolgoso jo
hranili na Madæarskem, v samostanuPannonhalma; obstaja njen
overjeni prepis,listine same pa se ne dá veœ najti. Celotenoverjeni
prepis listine iz leta 1208 boprevedel økof dr. Joæef Smej, tako da
bomonjeno vsebino na razstavi lahko videli v slo-venskem prevodu,
tekst pa bo napisan skaligrafsko pisavo.
Ob omenjenih starih dragocenostih borazstavljenih tudi nekaj
knjig prvega po-svetnega prekmurskega pisca JoæefaKoøiœa, ki se je
naródil v Bogojini 9. okto-bra 1788. leta (umrl pa kot æupnik na
Go-renjem Seniku v Porabju 26. decembra1867), tako da se bomo 9.
oktobra letosspominjali tudi 220-letnice njegovega rojstva.
Razstavljen bo øe izbor najrazliœnejøegazgodovinskega,
strokovnega, kartografskegain drugega gradiva, ki vse priœa o
Bogojini,njeni zgodovini, kulturi, øolstvu, veri in lju-deh (npr.
vsi trije krajevni leksikoni – KLDravske banovine iz 1937, KL LRS
1954in KL Slovenije IV iz leta 1980, F. KosaGradivo za zgodovino
Slovencev. Petaknjiga (1201–1246) (Ljubljana 1928), I.Zelka
Prekmurje do leta 1500 (Historiœ-na topografija Slovenije I) (M.
Sobota1982), F. Suønika Prekmurski profili (M.Sobota 1998 –
ponatis), V. Novaka Izborprekmurskega slovstva (Ljubljana
1976),
M. Zadnikarja Umetnostni spomeniki vPomurju (M. Sobota 1960), P.
KreœiœaBogojina. Pleœnikova cerkev Gospodove-ga vnebohoda (M.
Sobota 1997), zemljevidPrekmurje iz leta 1955 prof. JoæetaMauœeca
(1907–1972), videti bo mogoœetudi nekaj arheoloøkih najdb z
bogojan-skega obmoœja, itd.
Na ogled bo prav tako nekaj gradivaiz Pleœnikovih naœrtov za
zidavo bogo-janske cerkve, Pleœnikov in Baøev dopr-sni kip, deli
likovnega pedagoga JoæetaLoperta (1920–2002), znamka, ki je izølaob
800-letnici prve pisne omembe naøegakraja, napravljena na osnovi
ploøœe, ki bona kulturni dvorani v Bogojini priœala opraznovanju
tega jubileja øe nekaj sto let,osnutek z latinskim napisom zanjo pa
jenaredil økof dr. Joæef Smej ...2 In øe mno-go drugega. Med tem
drugim tudi barvnaslika økofa Smeja, naøega najpomembnej-øega
rojaka, in pa seveda kar nekaj njego-vih knjig, ki se posredno ali
neposrednonanaøajo na njegov rojstni kraj. Med dru-gimi so to
odliœen biografski roman o Mi-kloøu Küzmiœu3 z naslovom Po
sledovihzlatega peresa (M. Sobota 1980),4 Psal-mi vaøkega æupnika
(Celje 1992) o æup-niku Ivanu Baøi (1875–1931), pesniøkazbirka
Kaplja na vedru (Stranice 1992)pa seveda tipkopis Bogojanski
æupniki innjihove kronike (od 1886–1956) (Mari-bor 1976), delo, ki
bi si zaradi drobnihzgodovinskih, gospodarskih in drugih po-datkov
ob kakem od naslednjih morebitnihjubilejev v æupniji Bogojina ali v
obœiniMoravske Toplice zasluæilo natis. Razstav-ljena bo knjiga
spominov Ivana Camplina(1912–2008) Mojih 90 let (M. Sobota2003) in
drugo.
Bogata razstava, vredna ogleda in pre-misleka. In tega zapisa v
Lipnici, ker ob njej– æal – ne bo izøel katalog
razstavljeniheksponatov.
Tudi nekaj izvodov broøur in zbornikov,ki so izøli v teh
dvajsetih letih naøih prire-ditev, bo na ogled.
Pravo bogastvo v malem ...
Joæe VugrinecOpombe1 Økof dr. Joæef Smej v svoji razpravi Pomen
naj-
starejøe bogojanske matiœne knjige, objavljeni vZborniku
soboøkega muzeja 9 – 10, Murska Sobo-ta 2007, na str. 57, naslov
razloæi takole: »To jeokrajøava besedila LIBER BAPTIZATORUM
PA-ROCHIAE BAGONIENSIS 1673, se pravi Knjigakrøœenih bogojanske
æupnije 1673.«
2 Latinski napis se glasi: AnnIVersarIo oCtIngentesI-Mo AVXILIo
DIVIno IVbILant BogoIInenses CAEli-ciS SviS IntVItIs. Velike œrke –
razen dvakrat A inenkrat B – imajo øtevilœno vrednost in njih
seøtevekdá letnico 2008. Smej svoj latinski zapis prevede ta-kole:
»Ob obletnici osemstoti s pomoœjo boæjo se ve-selijo Bogojinœani z
nebeøœani svojimi ozirajoœimise«. Nad njim zgoraj stoji: »1208
BOGOJINA 2008«,spodaj pod njim pa sta navedena kraj in
datum:Bogojina, 7. 9. 2008, torej dan, ko bo ploøœa od-krita in
blagoslovljena (to je tudi dan, ko obœinaMoravske Toplice vsako
leto proslavlja svoj praznik).
3 Mikloø Küzmiœ, rojen 15. septembra 1737 na hribuKukojca v
Dolnjih Slaveœih, umrl 11. aprila 1804 vIvanovskem dolu pri Sv.
Bedeniku (Kanœevci), na me-stu, kjer mu æe peto leto stoji spomenik
(odkrit inblagoslovljen je bil 25. aprila 2004) v zahvalo za
nje-govo nekdanje duønopastirsko delo in za njegovihsedmero knjig,
je bil prvi in najpomembnejøi katoliøkiprekmurski pisec. Najbolj
znana je njegova Kniga mo-litvena, ki se je rabila v cerkvi in po
domovih in ki jebila prava uspeønica v svojem œasu, saj je bila po
ne-katerih podatkih sedemindvajsetkrat ponatisnjena. Pri-bliæno
sedemdeset let je imela velik pastoralni pomen.
4 V romanu sta prav v njegovem zakljuœku (na Küz -miœevem grobu
na Bedeniœkem bregu) v zelo lepi luœiprikazana tudi oba kasnejøa
duhovnika, rojena v Bo-gojini – Joæef Koøiœ in Øtefan Benkoviœ
(1783–1854);Benkoviœa v zbornikih Koøiœevi dnevi XIX in
Koøiœevidnevi XX dr. Joæef Smej podrobneje predstavi.
Bogojina
RAZSTAVA OB 800-LETNICI PRVE PISNE OMEMBE BOGOJINEOb æe veœkrat
omenjeni obletnici vasi Bogojina (njen prvi zapis v letu 1208) in
ob XX. Koøiœevih dnevih kulture bo v dneh med23. avgustom in 14.
septembrom, ko se bodo letoønji Koøiœevi dnevi konœali, v
bogojanski æupnijski cerkvi odprta tudi razstava znaslovom Bogojina
1208–2008. Na njej bo na ogled izbor dokumentov in najrazliœnejøega
gradiva, ki bo priœalo o bogati zgo-dovini tega kraja in
æupnije.
TRG JOÆEFA KOØIŒA – Bogojina bo v septembru dobila trg,
poimenovan po Joæefu Koøiœu.
Lipnica71-v8.qxp 11.08.08 14:20 Uhr Page 8
-
XX. KOØIŒEVI DNEVI KULTURE
914. avgust 2008
Med pomembnejøe dejavnosti lahko øtejemo predvsem
ohranjanjearhitekturne dediøœine – vzdræevanje in obnovo starih
kleti, sli-karske in kiparske delavnice øtudentov likovne akademije
iz Ljub-ljane, zasaditev vinograda treh deæel z zaøœitno znamko
VITISVITAe, ki sedaj zdruæuje razliœne prireditve (trgatev,
postavljanjeklopotca, Martinovo nedeljo, galerijo Gaj...). Zakonca
Barica inJoæef Gutman sta s postavitvijo kapelice Marije Kraljice
druæine kvsemu temu dodala duhovno vsebino tega brega.
Kapelica, ki stoji na najlepøem, osrednjem delu brega, na
robubrega, od koder seæe pogled z obronkov Panonskega morja
daleœtja do Madæarske, Hrvaøke, Øtajerske in Kranjske, je srediøœe
do-gajanja. Ob njej smo z vsemi sveœanostmi pred petimi leti
zasadilimladiko najstarejøe trte na svetu, modre kavœine z
mariborskegaLenta, tukaj zaœenjamo druæenja, trgatve in druge
slovesnosti, osre-dnja pa je prav gotovo vsakoletno proøœenje.
Proøœenje v Gaju jevedno znova priloænost, da predstavimo nove
dobrine. Lanskoletnablagoslovitev Kriæevega pota (za katerega so
sredstva prispevali øte-vilni domaœini in drugi) prav tu, na
proøœenju, ni le umetniøki – ki-parski doseæek, je predvsem duhovno
dopolnilo kapelice.
Proøœenje pri Mariji Kraljici druæine so druæine vzele za
svo-je. Vsako leto se zbere veliko ljudi, ki po duhovnem sreœanju
primaøi vedro nadaljujejo popoldan pri kleteh. Spomnimo, da so
vøtevilnih kleteh umetniøka dela, ki so nastala na likovnih delav
-nicah, in je druæenje ob njih øe lepøe.
V Gaju se bomo ponovno zbrali zadnjo nedeljo v avgustu,31.
avgusta, ob 10. uri. V letu druæine bomo slovesno proslavilideseto
obletnico kapelice Marije Kraljice druæine, peto obletnicozasaditve
mladike najstarejøe trte na svetu, modre kavœine, in pr-vo
obletnico postavitve Kriæevega pota v Gaju.
Breg bo spet zaæivel v polni lepoti in ob tej priloænosti najgre
zahvala vsem tistim, ki bodo z urejanjem okolice kleti in po-ti k
temu prispevali. (j. g. ml.)
Filovski Gaj
PROØŒENJE PRI KAPELICIMARIJE KRALJICE DRUÆINE
V filovskem Gaju smo vseskozi skuøali iskati naœine, ki
binaravne lepote te pokrajine in arhitekturno dediøœino, obiœa-je
ter navade nadgradili z vsebinami, ki bi v ta lepi kosdeæele
prinesle novo kulturo bivanja. Veliko je k temu pri-spevalo
organizirano delovanje Druøtva Gaj, kjer so se lah-ko organizirano
uresniœevale pobude posameznikov.
Filovci
HIØA KULINARIKEBil je œas, ko zemlje nam domaœe tlaœila ni
œloveøka noga.Niti vinska trta, niti æitni klas. In kot mati
potopila je Ahilav reko Stiks, tako nam plitvo morje prepojilo je
zemljo – ne-ranljivo in nesmrtno. »Panem et circenses« sliøala je
vsa Pa-nonia in æitnica cesarstva je zaœela svoj maraton
kulinarike.
Gibanica, bograœ, retaøi, dödöli, zlevanka, pogaœe. Vsak-dan
domaœinov se nemalo kdaj sreœa s prekmursko kuhal-nico in oko mimo
hiteœega ne najde rdeœega panoja z velikoœrko »M«, kajti pri nas
mnoge sklonjene glave øe danes vih-tijo tisto oguljeno motiko in ko
bije zvon poldan, grœasta ro-ka pobriøe potno œelo, poæirek steœe
tudi mimo ust. Vonj do-maœe kuhinje nam æe pred vrati priøepne, kaj
nas œaka podpokrovom in klic soseda œez plot vabi, da trœimo s
kozarci.
Regionalna kulinarika se tesno prepleta z vsakdanom
ljudi.Obiœaje œesto spremljajo (pre)obilne pojedine, vrœi vina so
zmerajnaliti do vrha. Duh, ki ga odseva naøa krajina, je
prepoznaven inavtohton. Vonj domaœih jedi je nekomu znan, koga
drugega na-redi zgolj radovednega. Vino, ki ga rodijo naøe trte, je
mnogim vponos, drugemu spet malo mar. Pester je ta naø kos sveta,
øebolj pestre pa so misli ljudi, ki danes øe delajo na tej zemlji.
Vsisodi naøih kleti ne morejo ujeti æelja in hotenj, a eno je
gotovo:»kruh« ime je naøi zemlji dragi, Panoniji, in temu ni tako
samozaradi nas, temveœ gruœa zemlje, voda dala sta nam vse.
Dolænost slehernega je, da popazimo na to, kar imamo danesv
izobilju. Vodo, gozd in rodno prst. Sicer bo veter ruval øe veœ-ja
drevesa in toœa bo lomila klas. Jutriønja æetev naj ne bo
zadnjapostaja, kajti øe preden se prah na njivi bo polegel,
øtorklja naø-la bo svoj plen.
FOLKLORNI VEŒER – V drugi polovici julija je v Beltincihpotekal
38. tradicionalni Mednarodni folklorni festival, posveœen
70-letnici folklore v Beltincih. 24. julija so se na festivalnem
odru zvrstile prekmurske folklorne skupine, med njimi
tudi folklorna skupina KUD Joæef Koøiœ iz Bogojine s
predstavitvijo prekmursko-ravenskih plesov.
Folklorna skupina v tem œasu praznuje 10-letnico obstoja. V
okviru letoønjih, 20. Koøiœevih dnevov kulture, bo s programom
prekmurskih plesov nastopila na Folklornem veœeru v
Bogojini.
Tudi zavod Lonœarska vas Filovci si prizadeva, da bi ohranilito,
kar je do danes ohranjalo nas. Dobrote, ki podirajo
nacionalnebariere. Hiøa kulinarike, ki bo vsebinsko dopolnila danes
skorajdaæe zaøœitni znak panonskega stavbarstva – cimpraœo.
Koøiœevi dnevi kulture so lepa priloænost, da druæno zadoni:»O,
Panonia, tuum nomen omen est!« Tomi Bojnec
Lipnica71-v8.qxp 11.08.08 14:20 Uhr Page 9
-
10 14. avgust 2008
LETOØNJA ÆETEV
Besedilo in fotografija: Geza Grabar
Pridelovalci – podpredsednik Sindikat kme-tov Slovenije Franc
Kuœan iz Teøanovec jebil tudi predsednik pogajalske skupine
–,zadruæniki in kmetijsko-gozdarska zbornicaso nekaj dni pred
uradno æetvijo stakniliglave in priporoœili, kolikøna naj bi bila
od-kupna cena ob letoønji æetvi. Akontacijskih210 evrov za tono
(e/t) za kruøno pøeni-co (B razreda), poviøano oziroma zniæanoza 10
e/t za izboljøevalko (A razred) ozi-roma krmno pøenico. Kot se je
pokazalona kar dveh pogajanjih s kupci, je bila ce-na za slednje
previsoka, saj so bili priprav-ljeni za pøenico najviøjega razreda
plaœali
185 do 190 e/t, za pøenico B razreda 175do 180 e, krmna pøenica
pa je bila za njihvredna le 160 do 170 e/t. Cena jeœmenaje pri
kupcih dosegla nekaj nad 150 e/t.
Vreme je poskrbelo, da se je tako zzornega kota kakovosti kakor
hektarskihdonosov zelo obetavna æetev po prvihdneh sprevrgla v eno
najslabøih v zadnjihletih. Na veœ koncih dræave, tudi v naøiobœini,
je pøenico zdesetkalo neurje stoœo. Kjer je narava prizanesla
pøenici, paje nenehno deæevje onemogoœilo poæetipøeniœna polja,
tako da pridelek skoraj øeza krmo ne bo primeren. In kolikøen
je
potem izplen kmetov za prodani pridelek?Pridelovalci æit, ki so
se vseeno odloœi-
li za prodajo ob æetvi, se tokrat niti sluœaj-no niso pribliæali
pragu pokritja vloæenihstroøkov, kaj øele lanskim vrednostim.Kljub
vsemu je bilo pred æetvijo umestnopriœakovati, da se bo (tudi v
Sloveniji) od-kupna cena ustalila vsaj pri vrednosti, ki
bipridelovalcem priznala rast pridelovalnihstroøkov. V primerjavi z
lanskimi so bilivsaj za tretjino viøji. A to domaœih
kupcev,opirajoœih se na tuje borzne cene, ni nitimalo zanimalo.
Nikoli jih ni zanimala nitispecifika pridelovalnih pogojev.
Æetev 2008 – prviœ
NARAVA IN ODKUPOVALCI SO SE ZAROTILI PROTI KMETOMOb æetvi, ko bi
bilo potrebno unovœiti pridno delo ter zlato zrnje (po)spraviti v
kaøœe, in øe preden so pridelovalci obœutilinepredvidljivost in moœ
vremena, so se med pridelovalci in odkupovalci lomila kopja. Ta se
v zadnjih letih, ko smo postalidel skupnega evropskega trga, sicer
lomijo velikokrat, saj zdaj ni veœ (posredno) dræave v vlogi
oblikovalca odkupne cenepøenice in drugih æitaric. V EU smo æe 5.
æetev in ta vloga je prepuøœena skupnemu (evropskemu) in posredno
tudi sveto-vnemu trgu. Priœakovanja obojih so bila velika. Kmetov
in drugih velikih pridelovalcev zato, ker so bili pod vtisom
skoko-vitega porasta pridelovalnih stroøkov, odkupovalcev oziroma
konœnih uporabnikov domaœe pøenice pa zato, ker so bili æenekaj
mesecev pod vplivom obœutnega niæanja cen na nam najbliæjih
evropskih borzah kmetijskih pridelkov.
Spomnimo se: junijska æetev jeœmena jebila nadpovpreœna, kar
zadeva kakovost inkoliœino. Podobno so obetale tudi najboljzgodnje
sorte pøenice. Po vse pogostejøihdeæevnih dnevih in neurju 13.
julija pa seje vse obrnilo na glavo. Dejstvo, da se naodkupnih
mestih pojavlja vse veœ krmnepøenice, torej tudi take, ki sploh ne
zado-stuje osnovnim parametrom za pøenico Crazreda – øtevilo
padanja je pod 220, be-ljakovin pod 10,5 in sedimentacija pod 30,so
potrdili øtevilni odkupovalci.
Nekateri odkupovalci so se odloœili zaomilitev kakovostnih
parametrov, vendarse v drugi polovici æetve pospravljena pøe-nica
viøje od B kakovostnega razredakljub temu ni uvrstila. Jasen dokaz,
da sokmetje, ki nimajo æivine, prisiljeni pøenicooddati pod
kakrønimikoli pogoji, so tudiøtevilke o odkupljeni pøenici za krmo.
VPanviti v Lipovcih ta koliœina presega 7 ti-soœ ton, v Mlinopeku,
kjer so odkupili ne-kaj veœ kot deset tisoœ ton, je skoraj
œetr-tina koliœin krme pøenice.
Kmetje pa so konec julija doæiveli no-vo preseneœenje. Zaradi
slabe kakovostipoæete pøenice (kupci pa trdijo, da tudi za-radi
razmer na tujih trgih – na Madæar-skem so, denimo, posle s krmno
pøenicosklepali æe za 143 e/t), se je odkupna ce-
na za krmno pøenico zniæala øe za 10 e/t(s 170 na 160 e/t pri
Panviti ter s 160na 150 e/t pri Mlinopeku). Odkupna cenaza pøenico
A oziroma B kakovosti je osta-la nespremenjena, a kaj ko takøne
pøenicekmetje veœ ne æanjejo.
kriterijev za krmno pøenico. Vendar vzrokza zelo slabo kakovost
ni samo pogostodeæevje v œasu æetve, paœ pa se pozna tu-di
marœevska suøa, aprilski sneg in majskavroœina,« Kuœan razœlenjuje
prve ocene le-toønje æetve, ki øe vedno ni konœana.
Tudi œe deæevja ne bi bilo, z letoønjokampanjo pogajalci ne bi
bili zadovoljni. »Spostavitvijo kar nekaj zbirnih centrov zapøenico
v Prekmurju, Prlekiji pa vse doPodravja – raœunam za sodelovanje v
obli-ki konzorcija zadrug – bomo presekali to,da je privatni sektor
poceni surovinska ba-za za æivilskopredelovalno industrijo. Ta sev
odnosu do trgovcev ne more zmeniti zazniæanje maræ in to svojo
nesposobnostpotem vali na pleœa kmetov,« je bil kri-tiœen. Dejal je
tudi, da je slaba tista dræa-va, ki si æe v œasu æetve ni sposobna
za-gotoviti dovolj pøenice za lastne potrebe.
Ker so vsi izraœuni pokazali, da po tak-øni odkupni ceni in po
tolikønih stroøkihpridelava pøenice ni rentabilna, se usodapøenice
prepuøœa pridelovalcem. Tisti, kijim je interes kmetovati, je
prepriœanKuœan, se bodo zagotovo odloœili za setevoljne ogrøœice,
ki pod takønimi pogoji nahektar navræe za 600 e veœ dohodka. V
tejsmeri razmiølja tudi sam, ki je letos pøeni-co poæel z 12 ha, od
tega je imel kar75 % vseh koliœin v C razredu.
Æetev 2008 – drugiœ: zavlekla se je v avgust
NEURJE ZDESETKALO PRIDELEK, DEÆ SPRAL KAKOVOSTPo nekaterih
podatkih je bila zadnji teden julija zaradi neugodnega vremena na
poljih v severovzhodni Sloveniji øe vednotretjina nepoæetih povrøin
pøenice in ræi. Razloga sta vsaj dva: neurje s toœo in zelo veliko
deæevnih dni. Na øtevilnih ob-moœjih je polegla pøenica v klasu æe
zaœela kaliti, tako da se pojavlja dodatna teæava, kam s takim
pridelkom. Nepoæeto jebilo skoraj celotno obmoœje Goriœkega, kjer
prevladujejo teæka ilovnata tla, v ravninskem obmoœju naøe obœine
je bilo tehpovrøin precej manj.
Franc Kuœan, predsednik pogajalske skupine:»Kako dolgo bomo
poceni surovinska baza?«
Predsednik pogajalske skupine pridelo-valcev Franc Kuœan je bil
ob ponujenihcenah odkupovalcev vidno nezadovoljen æena zaœetku.
Sedaj, ko jih je doletelo øe ne-urje in deæevje, ki iz dneva v dan
slabøakakovost zlatega zrnja, je øe toliko bolj ra-zoœaran. »Letos
bomo lahko govorili opodpovpreœni æetvi, saj kakovost zrnja po13.
juliju v veœini primerov ne dosega niti
Lipnica71-v8.qxp 11.08.08 14:20 Uhr Page 10
-
VSE FELE
1114. avgust 2008
Opisal jim je lokalno skupnost, katere del so, ter poudaril
vlogoin pomen izobraæevanja ter znanja, kljuœa, ki odpira vsa
vrata.Ker Obœina Moravske Toplice kot hitro razvijajoœa se skupnost
søtevilnimi zanimivimi programi potrebuje mlad in
perspektivenkader, jim bo po njegovih zagotovilih po konœanem
izobraæeva-nju nedvomno ponujeno veliko priloænosti, da se izkaæejo
v do-maœem okolju. Pozval jih je, naj sprejmejo izziv in se kot
per-spektivni mladi kader zaposlijo v domaœem okolju.
Na koncu jim je zaæelel vesele in brezskrbne poœitnice,
sep-tembra pa kar najuspeønejøi zaœetek nadaljnjega øolanja.
Zanimi-vo je, da bo velika veœina nadaljevala øolanje na gimnaziji
v Mur-ski Soboti, nekaj tudi na Gimnaziji Frana Mikloøiœa v
Ljutomeru,dva pa sta se odloœila za farmacijo. Kot popotnico za
uspeøno na-daljevanje øolanja jim je æupan izroœil spominske
knjiæne nagradeter kopalne karte za Terme 3000 in Terme Sonœni park
Vivat.
V okviru letoønjega praznika so na krajevnem pokopaliøœu na-menu
predali Hiøo spominov, ki so jo na pobudo domaœina Joæe-ta Gutmana
preuredili iz opuøœenih prostorov, kjer so nekdajshranjevali
mrliøki voz in orodje za pokop pokojnikov. Predsed-nik krajevne
skupnosti Andrej Baligaœ je pojasnil, da je v njej naeni strani
æarna stena z 21 linami za æare posameznih druæin, nadrugi pa
prostor za sestavo okrog sto rodovnikov posameznihdruæin, torej za
vso vas. Okrog 18 tisoœ evrov vredno investicijo– denar zanjo so
prispevali krajevna skupnost, krajani v okviruprispevkov za
ureditev pokopaliøœa in odvoz odpadkov ter obœi-na – je ob
priloænostnem programu blagoslovil æupnik bogojin-ske æupnije dr.
Stanislav Zver.
Æupanov sprejem za odliœnjake
TOKRAT JIH JE PRIØLO KAR DVAJSET
Besedilo in fotografija: Geza Grabar
V duhu dobre stare prakse ob koncih øolskega leta v lokal-nih
skupnostih pripravljajo sprejeme za tiste uœence, ki sobili v œasu
osnovnoøolskega izobraæevanja najuspeønejøi. Æu-pan Franc Cipot je
sprejel osem odliœnjakov z OØ Bogojinater po øest z OØ Fokovci in
DOØ Prosenjakovci – skupaj to-rej rekordnih 20, ki so bili v œasu
osnovnega izobraæevanjanajboljøi uœenci. Zanje, za njihove
razrednike Melito Nemecin Marjetko Erdelji (OØ Bogojina), Kristjana
Pertocija (OØFokovci) in Gyöngyiko Kranjec (DOØ Prosenjakovci) ter
ra-vnatelje vseh treh øol, Ivana Kramperøka, Suzano Deutschin
Joæefo Herman, je æupan pripravil priloænostni sprejem vsejni sobi
obœine.
Filovci
ØESTI PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI
V okviru praznika krajevne skupnosti so v sodelovanju zvsemi
druøtvi v kraju tudi letos pripravili dvoje prireditev.Za praznik
so izbrali datum okrog petrovega, torej konecjunija, ko so v
lonœarskih krajih – in Filovci so z veœ kot90 mojstri ljudske obrti
v preteklosti bili daleœ najpomemb-nejøi – pripravili sejemske dni.
Praznovanje sta zaznamova-la dva dogodka: Hiøa spominov in Festival
vina in pesmi.
Petœlanska ocenjevalna komisija pod vodstvom dr. Boæidarja
Ælen-dra (Biotehniøka fakulteta Ljubljana) je ocenila 13 vzorcev
prek-murske øunke in 8 vzorcev drugih suhomesnatih izdelkov. Enot
-no mnenje ocenjevalcev je bilo, da je kakovost øunke vse
boljøa,vse manj je napak pri krojenju mesa, øe vedno pa so v
nekate-rih izdelkih izrazito poveœane koncentracije kuhinjske
soli.
Z velikim veseljem ugotavljamo, da so bili v konkurenci
najviøjeocenjenih izdelkov prekmurske øunke – podelili so pet
srebrnih inøtiri bronasta priznanja – tudi letos izdelovalci iz
naøe obœine. Bro-nasti priznanji sta namreœ prejela izdelka
Erniøevih (Marije in Mira-na) iz Teøanovec in Mariœevih (Mirana ter
Marjana) iz Sebeborec.
Kakovost drugih suhomesnatih izdelkov je bila nekoliko slab-øa,
tako da je bilo podeljeno le eno srebrno priznanje.
11. ocenjevanje prekmurske øunke
BRONASTI PRIZNANJIERNIØEVIM IN MARIŒEVIM
Druøtvo za promocijo in zaøœito prekmurskih dobrot, ki
siprizadeva za izboljøanje kakovosti, zaøœito geografskega po-rekla
in promocijo gastronomskih izdelkov, znaœilnih zaPrekmurje in
zdruæuje tako izdelovalce in ponudnike kakortudi ljubitelje
prekmurskih dobrot, je v gostilni Mariœ v Se-beborcih v zaœetku
julija pripravilo æe 11. tradicionalno oce-njevanje prekmurske
øunke – izdelka z zaøœito geografske-ga porekla. Organizatorji so
letos dodali novo kategorijo:ocenjevanje drugih suhomesnatih
izdelkov.
Letoønji odliœnjaki so: Sara Brunec, Monika Horvat, Sara Gju-ra,
Jana Œernela, Niko Rac, Karmen Oølaj, Kaja Cipot in PetraDervariœ
(OØ Bogojina), Marina Balajc, Æiga Balajc, Joæe Fartelj,Timijan
Hari, Selina Koltai in Aleø Podlesek so odliœnjaki z OØFokovci,
Goran Kalman, Simon Novak, Kimi Svetec, Aleks Ve-gi Kalamar, Alen
Vegi Kalamar in Alen Vugrinec pa prihajajoz DOØ Prosenjakovci.
Pred Hiøospominov jespregovorilpredsednik
krajevneskupnosti
AndrejBaligaœ.
V sklop letoønjih praznovanj pa je sodil tudi 2. Festival vinain
pesmi v øportno-rekreacijskem centru. Domaœini napovedujejo,da bodo
prihodnje leto v okviru festivala za promocijo domaœihvin
pripravili obhod od kleti do kleti.
Osrednji del festivala je bila degustacija 29 vzorcev vin, ki
jihje brezplaœno prispevalo 20 prekmurskih vinogradnikov, ki so
le-tos sodelovali na druøtvenih ocenjevanjih in so se na
zakljuœnemocenjevanju potegovali za nazive prekmurski prvak.
Strokovni ko-mentar o lanski vinski letini je imel enolog Ernest
Novak (KGZMurska Sobota). Nastopila je vokalna skupina
Aeternum.
FOTO
: Lu
dvik
SO
ŒIŒ
UPOKOJENCI TOKRAT V NORØINCIH – Veœ kot 300upokojencev iz obœine
se je na letnem sreœanju zbralo v gasilskemdomu v Norøincih. Ob
pestrem kulturnem programu in v imenitnemrazpoloæenju so preæiveli
prijeten popoldan.
Lipnica71-v8.qxp 11.08.08 14:20 Uhr Page 11
-
IZ NAØIH ØOL
12 14. avgust 2008
Kako bi na sploøno oznaœili pretekloøolsko leto?
Za nami je peto leto uvajanja programa 9-letne dvojeziœne
osnovne øole. V prejønjihletih smo uspeøno realizirali programe
1.,2., 3., 4., 7., 8. in 9. razreda, letos pa tudiprogram 5.
razreda. Ker se slovenski øol-ski sistem æe leta in leta nenehno
spremi-nja, se spreminja tudi delo na øoli. Brezlaæne skromnosti
lahko povemo, da smo zvzgojno-izobraæevalnim delom dali uœen-cem
takøno znanje, da so dosegli primer-ljive rezultate z vrstniki v
dræavi in v dræa-vah EU. Razvijali smo interesna podroœjaslehernega
uœenca v skladu z njegovimisposobnostmi, usposabljali uœence, da
biznali koristno uporabiti znanja in seuspeøno prilagajati vse bolj
zahtevnim na-logam æivljenja, torej da bodo znali odloœa-ti.
Stremeli smo za tem, da je proces uœe-nja potekal œim bolj naravno,
zanimivo inustvarjalno, spoøtovali in negovali smo kul-turo
narodnosti, bili strokovni, razvojnonaravnani, komunikativni in
odprti okolju.
Dokazila o uspehih vaøih uœencev po-trjujejo uresniœljivost
zadanih ciljev.Na vseh podroœjih se lahko pohvalites øtevilnimi
priznanji.
Na podroœju vzgojno-izobraæevalnega delase lahko pohvalimo s
øtevilnimi priznanji.Dosegli smo 9 zlatih, 44 srebrnih in
60bronastih priznanj. Na slovesnosti ob kon-cu øolskega leta smo
uœencem sveœanorazdelili 282 priznanj in pohval, torej vpovpreœju
veœ kot tri priznanja na vsakegauœenca. Posebej velja pohvaliti
uœence 9.razreda, kar øest od osmih jih je bilo vsehosem let
øolanja odliœnih. V raziskaviTimssa, ki preverja znanje s podroœja
ma-tematike in naravoslovnih predmetov, so tiuœenci zasedli 4.
mesto v Sloveniji. Teugotovitve potrjujejo, da dvojeziœnost niovira
pri doseganju odliœnih rezultatov inso hkrati dokaz nam vsem,
uœencem, star-øem in pedagoøkim delavcem, da se spoærtvovalnostjo,
odgovornostjo in neneh -nim sprotnim uœenjem da doseœi
zavidljiverezultate. Tudi rezultati nacionalnega pre-verjanja
znanja generacije teh uœencev pre-segajo slovensko povpreœje.
Mislim, da sinajuspeønejøi uœenci 9. razreda zasluæijo,da posebej
omenimo njihove najboljøe re-zultate. Goran Kálmán je dobitnik
zlatepetke za odliœen uspeh v vseh razredih
osnovne øole, priznanja za 3. mesto naekipnem zgodovinskem
tekmovanju dvoje-ziœnih osnovnih øol ter bronastega prizna-nja na
øolskem tekmovanju iz znanja prinemøkem jeziku. Simon Novak je
dosegelzlato petko, srebrno priznanje na tekmo-vanju uœencev
zakljuœnega razreda v zna-nju nemøkega jezika, srebrno priznanje
zasodelovanje na tekmovanju za nemøkobralno znaœko, 2. mesto na
ekipnem zgo-dovinskem tekmovanju med dvojeziœnimiosnovnimi øolami,
srebrno Vegovo prizna-nje iz znanja matematike in øe
bronastapriznanja iz matematike in biologije. AlenVugrinec ima
zlato petko za odliœenuspeh v vseh razredih osnovne øole, sre-brno
priznanje na tekmovanju uœencev za-kljuœnega razreda v znanju
nemøkega jezi-ka, srebrno priznanje za sodelovanje natekmovanju za
nemøko bralno znaœko,srebrno priznanje na dræavnem tekmova-nju v
znanju o sladkorni bolezni, 2. mestona ekipnem zgodovinskem
tekmovanjumed dvojeziœnimi osnovnimi øolami terbronasta priznanja
iz znanja o sladkornibolezni ter iz biologije, fizike in
nemøkegajezika. Kimi Svetec je prejela zlato petkoza odliœen uspeh
v vseh razredih osnovneøole, srebrno in bronasto Cankarjevo
priz-nanje na podroœnem tekmovanju iz sloven-øœine, priznanje za 1.
mesto na podroœ-nem ekipnem øahovskem tekmovanju inpriznanje za 2.
mesto na podroœnem øa-hovskem tekmovanju. Aleks Végi Kala-már ima
zlato petko za odliœen uspeh vvseh razredih osnovne øole, srebrno
priz-nanje za sodelovanje na tekmovanju zanemøko bralno znaœko,
bronasto priznanjena obmoœnem tekmovanju iz znanja geo-grafije,
bronasto Proteusovo priznanje naøolskem tekmovanju iz znanja
biologije,bronasto Stefanovo priznanje iz fizike, bro-nasto
priznanje na øolskem tekmovanju izznanja pri nemøkem jeziku,
bronasto priz-nanje na medrazrednem tekmovanju vznanju o sladkorni
bolezni. Alen Végi Ka-lamár si je prisluæil zlato petko za
odliœenuspeh v vseh razredih osnovne øole, zlatopriznanje na
dræavnem tekmovanju v zna-nju o sladkorni bolezni, srebrno
priznanjena tekmovanju uœencev zakljuœnega razre-da v znanju
nemøkega jezika, srebrno Ve-govo priznanje iz matematike, srebrno
Ste-fanovo priznanje iz fizike, bronasto Pro-
teusovo priznanje na øolskem tekmovanjuiz znanja biologije,
bronasto priznanje izlogike, bronasto Vegovo priznanje iz
ma-tematike, bronasto Stefanovo priznanje izfizike, bronasto
priznanje na øolskem tek-movanju iz znanja pri nemøkem
jeziku,bronasto priznanje na medrazrednem tek-movanju v znanju o
sladkorni bolezni,bronasto priznanje na razrednem tekmo-vanju v
znanju iz Vesele øole. Rada bi øepoudarila, da imamo moænosti za
izvajanjeøtevilnih interesnih dejavnosti. Z njimi æeli-mo usmeriti
uœenca na podroœja, na kate-rih si bo gradil svojo poklicno pot. Te
de-javnosti so: dramsko-recitacijski kroæek vmadæarskem jeziku,
gledaliøki kroæek, fol-klora, hranilnica, likovni, prometni,
raœu-nalniøki, strelski, øportni in œebelarskikroæek, kroæek roœnih
del, Vesela øola, hu-manitarni kroæek, øahovski kroæek, citreter
dejavnosti na podruænicah.
Res lepa popotnica za nadaljnje øola-nje, tudi uœenci v niæjih
razredih so sinanizali lepe uspehe, vendar bo o temtekla beseda v
madæarøœini na nasle-dnjih straneh, za zdaj predlagam,
daspregovorimo nekaj besed tudi uœnemprocesu.
Devetletna osnovna øola je prinesla kar ne-kaj pozitivnih
sprememb v dvojeziœnoosnovno øolstvo od prvega pa do vseh
na-slednjih razredov. Za prvo vzgojno-izo-braæevalno obdobje velja,
da dejavnost po-teka po modelu »ena oseba en jezik«, s œi-mer so
zadovoljni uœenci, starøi in tudi uœi-telji. Metoda uœencem omogoœa
optimalnerazmere za osvajanje, rabo ter opismenje-vanje v maternem
jeziku, ponuja tudi opti-malne razmere za osvajanje jezika
okolja.
Dvojeziœne osnovne øole sistemsko za-gotavljamo tudi oblike
dvojeziœnega pouka,v katerih poteka pouk preteæno v madæar-skem ali
preteæno v slovenskem jeziku. Toso jezikovne uœne ure pri
nejezikovnihpredmetih, kot so pouk naravoslovja intehnike, druæbe,
matematike, naravoslovja,zemljepisa, zgodovine, biologije ter
kemije.Analiza dela kaæe, da uœenci laæje in hitre-je dojemajo
snov, œe je preteæno podana vmaternem jeziku, tako imajo veœ œasa
zautrjevanje in s tem v veliki meri prispeva-mo k trajnejøemu
znanju.
Ella Tomøiœ Pivar
Dvojezniœna osnovna øola (DOØ) Prosenjakovci
SMELO IN VZTRAJNO NA POTI K ODLIŒNOSTI, SAJ ZMOREMO IN ZNAMO
To je bilo vodilo uœencev in pedagoøkih delavcev na DOØ
Prosenjakovci v preteklem øolskem letu. Ravnateljica prof.
JoæefaHerman pravi, da so uspeli uœence oboroæiti z znanjem in
izkuønjami za æivljenje, ki jih œaka na srednjih øolah ali
doma.
Iz pogovora z ravnateljico Dvojeziœne osnovne øole / KétnyelvΔ
Általános Iskola Prosenjakovci-Pártosfalva vidimo, damajhne vzgojne
ustanove niso le mesto za uœenje, ampak imajo tudi svoj œar,
domaœnost. DOØ Prosenjakovci je v øolskemletu 2007/08 obiskovalo 89
uœencev.
Lipnica71-v8.qxp 11.08.08 14:20 Uhr Page 12
-
1314. avgust 2008
ÆIVLJENJE OB MEJI / ÉLET A HATÁR MELLETT
Besedilo in fotografiji: Ella Pivar Tomøiœ
ZGODBA ZAKONCEV RAJH
Na sreœanje je priøla Adela Rajh, nekdanja izseljenka, ki se je
potridesetih letih æivljenja v mestu vrnila v rojstni kraj, na
svojo do-maœijo, ki sta jo z moæem Ivanom, pristnim Øtajercem,
skrbnoobnovila. Adela je øla v øestdesetih iskat kruh v Maribor in
dela-la kot tkalka v tovarni Svila. V Mariboru øe danes æivi
njenahœerka Iva z moæem Bojanom ter sinom Matejem in vsi z
vese-
Brat in sestri so Karolino pooblastili, da pove njihove
zgodbe.Mirko, moøki predstavnik Œervekovih, je odøel iz rodnega
kraja vRakiœan æe kot osnovnoøolec, sestra Karolina ga je pogosto
obi-skovala s kolesom v svojih »markovskih letih«. Mirko si je v
Ra-kiœanu z Ireno ustvaril druæino, sin Bojan je ostal v Rakiœanu,
hœiMetka pa æivi v Radencih.
Druga iz druæine Œervek je sestra Irma Melander, ki æe veœ
kottrideset let æivi na Øvedskem, vendar se z moæem Pelletom
pogo-sto vraœa v njeno rodno pokrajino. Zaokroæimo pripoved o
Œerve-kovih zopet pod dvorcem in parkom grofa von Matzenauerja,
ven-dar tokrat na drugi domaœiji, kjer æivi Mercedes Vukan, ki je
edi-na ostala v Prosenjakovcih in si je sluæila kruh v Pletilstvu,
ki pani doœakalo sreœnega konca. So se pa razselili njeni potomci,
hœiMilena in vnukinja Tia æivita na Hodoøu, sin Drago, ki se letos
naæalost ni mogel udeleæiti sreœanja, æivi z æeno Dijano in
hœerkicoNuøo na Cvenu, vendar se oba rada vraœata v rodni kraj.
Brat insestre ter njihovi otroci s prosenjakovske grofovine se
sreœujejo nadruæinskih piknikih in seveda na takem sreœanju.
Drugo sreœanje Prosenjakovœarjev
MOŒ RODNE GRUDEOd rodne grude se ne moreø odtrgati: vraœas se v
kraj mladosti in doæivljaj je øe toliko lepøi, œe te vabijo tvoji
nekdanji vaøœa-ni, saj marsikomu so spodrezane tukajønje korenine.
Prosenjakovœarji, ki ugotavljajo, da jih je vsaj toliko, kot ima
vas prebi-valcev, razseljenih, so letos æe drugiœ povabili svoje
rojake na sreœanje. Na vroœe junijsko popoldne so si zbrani po
pozdravuorganizatorja, Kulturno-turistiœnega druøtva »Ady Endre«,
in nastopu najmlajøih v kulturnem domu ogledali gledaliøko
pred-stavo Zmenki d.o.o. v izvedbi œrenøovske skupine Æiva scena.
Lahkotna komedija o æenitni posredovalnici je nasmejala pub -liko,
ki je napolnila dvorano. Sledilo je kosilo v gasilskem domu. Zdaj
je bil primeren œas za pogovor med sorodniki, prija-telji in
sosedi, ki se redko sreœajo in jim zato takøna sreœanja veliko
pomenijo, obujali so spomine na otroøka leta in na ro-dno vas
nekoœ. Ob kapljici z domaœih bregov in okusnem pecivu, ki so ga
pripravile domaœe druæine, so se øe zavrteli obglasbi, vmes so
naøli øe nekaj trenutkov za skupinsko fotografijo. Vrli gostitelji
so jim za spomin podarili fotografije z lan-skega sreœanja in
lectovo srce. Sladki vrhunec druæabnega dela je bil sreœelov z
dvema velikima tortama, s katerima so sena koncu posladkali vsi
udeleæenci.
Ne le tradicija, tudi ljubezen do rodne grude veæe Œervekove
naProsenjakovce.
Adela Rajh z vnukomMatejem, ki muProsenjakovcipostajajo drugi
dom.
ljem obiskujejo starøe oziroma stare starøe na Goriœkem, kajti
tu-kajønji mir in pristna narava jim veliko pomenita. Vedno
pogo-steje omenjajo, da se bodo nekoœ morda tu naselili za stalno.
Se-demnajstletni srednjeøolec Matej pravi, da bo, »ko bo v
penziji«,sigurno æivel v babiœinem rodnem kraju, za zdaj pa ne
izpustinobene priloænosti za poganjanje za okroglim usnjem s
prose-njakovskimi fantiœi. Kdo ve, mogoœe ima v teh krajih tudi
kakø-no simpatijo, ampak tega nam ni izdal ...
DRUÆINA ŒERVEK, GROFOVIZgodba zakoncev Rajh je sila zanimiva,
vendar o tem ob drugipriloænosti, mi pa se preselimo k drugi mizi,
kjer je zbrana dru-æina Œervek, tri sestre in brat. Okolica jih
bolj pozna kot grofovepotomce. Po dolgih letih sluæbovanja in
bivanja po razliœnih prek-murskih øolah, od Dobrovnika prek Lipe in
Odranec do Grada,se je za stalno vrnila v rojstni kraj Karolina
Zrim, upokojena uœi-teljica, ki zdaj æivi na domaœiji pod dvorcem
svojega deda, grofaCarla von Matzenauerja. Gospa Karolina, ki so jo
njeni uœenci ra-di klicali Dragica, je øla v petdesetih letih
razdajat znanje na Mar-kovsko, v Lipo in Odrance, tam je tudi
æivela v øolskih zgradbah,kot je bilo v navadi. Kot mlada
uœiteljica je æe v zgodnjih petde-setih letih z odranskimi øolarji
organizirala lutkovno predstavo zmarionetami, pa tudi kasneje, ko
jo je usoda zanesla na Grad, jesodelovala v gledaliøkih predstavah,
ne le kot igralka, ampak tu-di kot maskerka. Pri Gradu je spoznala
moæa Ludvika, ki je dol-ga leta delal v Avstraliji in Avstriji, po
poroki pa se je ustalil vSloveniji. Je tudi neutrudna zgodovinarka,
ki se z veseljem druæis prosenjakovskimi øolarji, z murskosoboøkimi
muzealci in je ne-usahljiv vir informacij o zgodovini kraja in
dvorca. V zadnjem œa-su æeli gospa raziskati svoje druæinsko deblo,
ki izvira iz Œeøke.
In lahko bi øe nadaljevali z zgodbami, vendar pustimo nekajtudi
za naslednje leto, saj organizator obljublja, da bodo nasle-dnja
sreœanja øe bolj pestra. Ljudje, ki so povezani s krvnimi ve-zmi in
spomini na otroøtvo, mladost, ter Prosenjakovœarji, ki tuæivijo, so
vzeli to prireditev za svojo, ker jim nudi moænost zadruæenje, za
kar si ljudje v teh œasih œedalje teæje najdejo œas.
Denis Malaœiœ, predsednik druøtva, se trudi, da bi sreœanja
po-stala tradicionalna, zato z neutrudnimi sodelavci æe naœrtujejo
na-slednje sreœanje, katerega rdeœa nit bo najverjetneje nekdanje
æiv-ljenje na kmetih, zato æelijo organizirati øaljivo tekmovanje v
raz-liœnih opravilih, ki poœasi tonejo v pozabo, da bi starejøi
obudilispomine, mlajøi pa spoznali in se mogoœe nauœili kakøne
spret-nosti. Razmiøljajo tudi o stalnem terminu prireditve, da bodo
raz-seljeni lahko laæje naœrtovali svoj prihod.
Lipnica71-v8.qxp 11.08.08 14:20 Uhr Page 13
-
ÆIVLJENJE OB MEJI / ÉLET A HATÁR MELLETT
14 14. avgust 2008
I. IFJÚSÁGI VADÁSZTÁBOR Juliús els√ napjaiban rendez-ték meg
Pártosfalván az I. Ifjusági Vadásztábort, amelyr√l el-mondhatjuk,
hogy országos viszonylatban sem volt eddig pár-ja. A Muravidéki
Vadászszövetség kezdeményezésére a pár-tosfalvi, kebelei,
dobronaki, turniøœei és Sveti Jurij-i általánosiskolákból tizenkét
fiút toboroztak, akik három napon át nemcsak a vadászat
fortélyaival, hanem els√sorban a környzetvé-delemmel,
vadgazdálkodással, a természetben való túlélésselismerkedtek meg, A
fiúk számára nagy élmény volt az éjsza-kai és a hajnali vadászat, a
vadászkutyákkal való ismerkedést,a céllövészet, az erdei turák és
nem utolsó sorban az együtttöltött három nap, ami kevésnak
bizonyult, hiszen a pártos-falvi vadászotthon mellett felállított
sátorban kés√ éjszakáigmeséltek a nap csodálatos élményeir√l. A
záróünnepséget,amelyen a szül√kön kivΔl jelen voltak Franc Cipot
MoravskeToplice polgármetere, az országos és a muravidéki
vadász-szövetség képvisel√i, a muravidéki kΔrtösök és
vadászkóruskoncertje, valamint a tábor résztvev√inek rajzaiból
rögtönzöttkiállítás tette még színesebbé. Bár a helybeli iskola
bocsájtot-ta rendelkezésΔkre a konyháját és a szakácsát, a
hangsúlymégis a vadászételeken volt. A tervek szerint a tábor évi
jel-leggel állandóvá válna.
* * *KIRÁNDULÁS HORTOBÁGYRA. A Moravske Toplice KözségMagyar
Nemezeti Önkormányzata az idén is megszervezi a ha-gyományos
augusztusi nemzetiségi kirándulást, ezuttal Horto-bágyra. Két napos
kirándulás során el√ször megtekintik Debre-cen, a kálvinista Róma
történelmi jellegzetességeit, majd másnapHortobányra tesznek
kirándulás a Kilencliku hídhoz, ahol a pusz-ta szívében a csikósok
mutatványaiban gyönyörködhetnek. Ha-zafelé tartva végigutaznak
Budapesten, elhaladva a magyar f√vá-ros legjellegzetesebb
látnivalói mellett...
* * *GABONAFELVÁSÁRLÁS. A juliúsi ítéletid√t követ√ hoss-szabb
ideig tartó es√zések miatt a határmenti falvakban is ké-sett az
aratás. A vihar után a kenyérgabona több mind felemaradt kint a
földeken és amikor a felázott mez√kön újrameg lehetett kezdeni a
betakarítás, a termény sokat vesztettértékéb√l, s így a leadott
búza zömét csak harmadosztályu ta-karmányként vásárolták fel a
malomipar és a silók. Hogy mi-lyen vesztesség érte a termel√ket
Szentlászlótól Szerdahelye-ig, még nem lehet teljes mértékben
felbecsΔlni, annál inkábbsem, mert a károkkal foglalkozó
bizottságok még nem fejez-ték be az összeírást.
* * *B≈SÉGES GOMBAIDÉNY. És végΔl még egy érdekesség. Na-gyon
sokáig úgy mutatkozott, hogy az idei év nem kedvez agombászoknak,
de augusztus meghozta a »vargányaaratás« ide-jét. A kell√ csapadék
és a meleg révén az erd√kben gazdag agombatermés. Goriœkó még azon
ritka és éríntetlen tájak közétartozik, ahol az elmúlt kétszáz év
során alig változott a gomba-állomány. Ezt onnan tudjuk, hogy a
18-ik században a vidékszülötte, Nemesnépi Szakáll György, az
√rségi erd√k f√felvigyá-zója, mint ahogyan önmagát nevezte,
kézíratban ránk maradtmonográfijában pontos leltárt készített az
ehet√ és mérges, avagybolondos gombákról. A mai összehasonlítás
alig tér el vala-mennyire a régi listától, f√leg csak a gombafajok
megnevezése éshasználata különbözik. Ami pedig a mai gombagyΔjtést
illeti, soka »hétvégi, zsákmányoló gombász«, akik
szakszerΔtlenségΔk mi-att károkat okoznak az erd√kben, f√leg pedig
a gombaállo-mányban. Továbbá tudni kell, hogy mindenki csak saját
erdejé-ben gombászhat és napi két kilogrammot szedhet.
NÉHÁNY SORBAN
Stran pripravlja in ureja: Ella Tomøiœ Pivar / Az oldalt készíti
és szerkeszti: Pivar Tomøiœ Ella
Ime másodszor is megszervezték a pártosfalváról
elvándoroltaktalálkozóját, amelyr√l az idén szlovén nyelven
számolunk beb√vebben. A juliúsi találkozót is a hagyomány szerint a
helybeli»Ady Endre« Idegenforgalmi és MΔvel√dési Egyesület
vezet√ségeszervezte kultúrprogrammal és baráti találkozóval. Azon a
szom-baton nagy h√ség ellenére is sokan kitartottak a kés√
délutániórákig. Els√nek a kultúrházban egy színdarabnak és
kutúrmΔsor-nak lehettek tanúi mindazok, akik nem csak Muravidékr√l,
ha-nem Szlovénia más részeir√l is hazalátogattak, mjad a
faluott-honban étel-ital mellett a rokonaikkal, ismer√seikkel
sokáig vi-gadtak, elbeszélgettek a múltról, mindazokról, akik a
jobb élet re-ményében elhagyták sz√l√falujukat. Denis Malaœiœ, az
egyesΔletelnöke szavai szerint már arról gondolkodnak, hogy milyen
újformát és tartalmat adjanak a következ√ találkozónak. KépΔnk
arésztvev√k egy csoportját örökítette meg. (pivar)
ÚJRA ITTHON
Kedves, aranyos Naca nyénye! Nagyon rövidre fogom aszavamat, bár
vóna mirΔ irnya, de a zasszon kijabál,hogy üllek fö a kombányra, me
még három hellön áll abúza. Mindön a nyakamra gyΔtt. A vijar miatt
ekésött azaratás, a zerdΔ teli van vorgányéve, aszt is fö kö
szeny-nyi, meg egy jó hónap múlva válosztanyi kö. Éppen ezérirok.
Nem nagyon jut el idájig a hire, hogy ki akar leny-nyi magyar
képviselΔ. Csag egyrΔ tudunk, aki annyirabisztos a dógába, hogy le
is mondott a direktorságrú, dea többi jelΔt meg nagyon hagat.
Legalább is itt Goricskúnnem járnak. Aranyos drága Naca Nyénye, ha
valamitmegtud, este 10 óra után má megföjΔnk, meg begyöjΔnka
mezΔrΔ, akko hijon fö telefonyon. Tuggya nagy gond-ba vajok, me úgy
láccik a százesztendΔs kalendárium jós-lata betelik. A zidin má
annyi rossz vót, hogy illen égi-háború után a zembör nem várhat
jót, csag sárga veszö-delmet, az meg van Kinába a zolimpijába,
sáskákat, amikmég gyΔhetnek, meg új képviselΔket, aki a biblijai
ve-szödelmet is túlszárnyhattyák. Gondulom Naca Nyénye,hogy maga,
meg a magáho hasonlú többi asszon erre aválasztásra is készΔl, me
mondom magának, hogy máeddig is sok fΔggött magoktú. De mast be kö
fejeznöm,me a zasszony kΔdob a házbú, ha nem mönök kombá-nyoznyi.
Útközbe maj fötöszöm a dopisznicát a postára.Aranyos Naca Nyénye,
várom a telefonnyát vagy a leve-lít. Vorgányát viszök. Üdvözli
Kuruc Pétör Goricskúrú.
Lipnica71-v8.qxp 11.08.08 14:20 Uhr Page 14
-
ÆIVLJENJE OB MEJI / ÉLET A HATÁR MELLETT
1514. avgust 2008
A maronyi szlovéniai reformatus közösség búcsúzik
tiszteletesét√l,Nagy Dániel lelkészt√l, aki közel egy és fél
évtizede istápolta a hi-veket, tanította a hittant és arra
törekedett, hogy nem csak atemplomaikban, hanem a hétköznapok
buktatóin is egymáshozközelebb hozza az embereket a határ
mentén.
A sors vargabetΔs útjain az élet több stációja után szinte
föl-dönfutóként érkezett családjával Erdélyb√l
Szentgyörgyvölgyre,majd elvállalta a szlovéniai falvakban a
kálomistáinak gondozásátis, hosszú útakat téve meg a zárt határok
tövében, hogy havontaegyszer, kétszer eljuthasson Szentlászlóra,
Csekefára, Szerdahelyre,
A 2007/2008-AS TANÉV PÁRTOSFALVÁN
AZ EREDMÉNY 289 ELISMERÉSÉS OKLEVÉL
DÁNIEL TISZTELES ÚR,KÖSZÖNJŰK...
Stran pripravlja in ureja: Ella Tomøiœ Pivar / Az oldalt készíti
és szerkeszti: Pivar Tomøiœ Ella
A közeled√ szeptemberrel újra megszólal a cseng√ és a
tanter-mekbe parancsolja a tanúlókat, pedig mindha csak tegnap
lettvolna vége a tanévnek. A pártosfalvi KétnyelvΔ Általános
Iskolá-ban már összegezték az eredményeket és az el√ttΔk álló
felada-tokra összpontosítanak, de mint Joæefa Herman
igazgatón√velkészített szlovén nyelvΔ beszélgetésΔnkb√l is kitΔnik,
az eredmé-nyekben gazdag esztend√re nem lehet egyszerΔen pontot
tenni,hiszen a 89 iskolás közΔl 9 arany, 44 ezΔst és 60
bronzérmestanulójuk volt, a tanév végén pedig összesen 282
elismerést ésoklevelet osztottak ki.
A kilencéves iskolát nyolc tanuló közΔl hat els√t√l az
utolsóosztályig kitΔn√vel végezte és a Timess kutatásai szerint
ezek amatematikai és természettudományi tantárgyak ismeretében
or-szágos viszonyban negyedik helyen kötöttek ki. Legsikerebbek-nek
Kalamár Goran, Novak Simon, Vugrinec Alen, Svetec Kimi,Végi Kalamár
Aleks, Végi Kalamár Alen bizonyultak, akik akitΔn√ eredmény mellett
számos országos versenyen nyert díja-kat, elsimeréseket is
felmutathatnak. A nyolcadikosok közΔl Ja-koøa Aleø és Gorza Mitja
remekeltek.
A felsorolásnál tartva be kell mutatni az iskola folklór
cso-portját, amelyet Horvát Melani, Kalamár Chiara
Franceska,Karmberger Jan, Meøiœ Laura, Varga Endrina, Kranjec
Patricija,Sapaœ Lea, Sever Kaja, Tamaskó Sara, Györek Domen, Hari
Ma-rinela, Laura Német, Hahn Nadja, Tamaskó Adriana, Könye
Ana-mari, Kerœmar Domenika, Kerœmar Martina, Koœiø Mendi,
SeverSamanta, Tivadar Martina, Janko Aleø, Német Goran, Kovaœ
Alenés Jakoøa Aleø alkotják.
Hagyománya van a méhészeti szakkörnek is, és a fiatal tagoka
tavalyi tanévben számos elismerés mellett Jakoøa Aleø és Ko-vaœ
Alen 2 ezΔst érmével is öregítették az iskola hírnevét.
Mégsorolhatnánk az elismeréseket, kitΔntetéseket, hiszen az
iskolántöbb szakkör is mΔködik és még ide tartozik, hogy a
tanulókszlovén valamint magyarnyelvΔ veresenyeken mérettetik meg
rá-termettségΔket, tudásukat,.
Nem csak a tanulókra vonatkozik sazkmai képzés elve, hanema
pedagógusokra is. Így tavaly országos szinten részt vettek
négyszéleskörΔ, a tananyag elsajátítását öztönz√ programban. A
Pár-tosfalvi KÁI közremΔködik több országos szintΔ felmérésben,
ha-todik éve az ekoøola/-ekoiskola programban és az
eko-zászlóbΔszke tulajdonosai, hiszen az elmúlt tanévben is arra
törekedtek,hogy a tanúlókat ráaszoktassák a hulladékanyag
csökkentésére, avillanyárám-, és a víz használatának korlátozására.
A projektbe be-vonták a szül√ket, az iskola dolgozóit és a többi
polgárt is.
Mivel az iskolát Hodos, Øalovci és Moravske Toplice közsé-gek
kétnyelvΔ falvaiból látogatják a tanulók, igy ezekkel
szoroskapcsolatot alakítottak ki, együttmΔködnek a bogojinai és
fokov-ci iskolákkal, de kapcsolatik kiterjednek az ország más
tájaira ésa szomszédos országokra is.
Nagy Dániel
kal, ékes igével újra betöltötte a kis templomokat, érz√en
búcsúz-tatta a halottakat, mert sajnos a sorvadó kis közösségben
egyregyakrabban jelzi a lélekharang, hogy még kevesebben
maradtak.
Voltak álmai. Tanítványai közΔl szerette volna négyszáz évután
kinevelni az els√ helyi születésΔ lelkészt. Megálmodta
aszentlászlói új templomot és amikor két évvel ezel√tt
nyugdíjbavonult, lelkiismeretfurdalást érzett, de tovább is
gondozta a gyü-lekezetet, mígnem a dunántúli püspökdég helyébe mást
nemajánlott... Pedig erejéb√l még futotta volna...
Gyenge két évtizeddel ezel√tt, a kilencvenes évek elején
volt,amikor az egykori híres szentgyörgyvölgyi gyülekezetbe,
ahova1919 el√tt a szentlászlóiak és a többi szlovéniai reformátusok
is tar-tóztak, új pársztor telepedett át. Nagy Dániel és családja
szegényen,személyes holmijával érkezett a romos paplakba, de
felvirágoztatta,majd id√vel, amikor már érezte, hogy a sors
könyvében ez a kez-detekt√l református település van megírva a
végállomásának, szin-te egymagában, barátai segítségével, két
kézével felépítette a csalá-di fészket, hiszen tudta, hogy neki már
itt élni és halni kell: »Itt vanmár a hazám, az otthonom,
Erdélyországhoz csak a gyermekoriemlékek kötnek, meg azok a
famunkák, a székelykapu, amely amagány óráiban faragtam és számomra
köt√dést jelentenek. A sokmegpróbáltatás mellett volt egy szép
dolog az életemben itt a vé-geken: a szlovéniai reformátusok papja
lehettem. Azon kedves em-berek köthettem össze életemet, amelyek
emlékeztettek szül√falumnépére. Bár a kezdetben, mint romániai
magyarnak, nehézségeimvoltak a határátkelésnél, de ma a határmenti
falvakba úgy járok át,mintha haza mennék. Most már tudom, hogy ha
letelepülésem ide-jén választhattam volna, biztosan Szentlászlón
vagy valamelyik má-sik szlovéniai református faluba kötök
ki...«
Ne szomorkodjon Tiszteles Úr, nincsenek már határok, a ker-tek
alatt is átjárhat Szentlászlóra, hiszen Póth Károly, NarancsikPál
után Ön is beírta a nevét az itteni emberek szívébe és ha
is-mer√söket keres, akkor az erd√n át sétáljon át baráti
látogatásra.Nem mindig a hivatalos cím, a funkció a dönt√, hanem az
em-berség, Önt pedig örökre err√l tartják számon. Várják a
Tóthék,Nemesék, Kocánék, Károlyék, Dórák, Bogdánok, Zsohárok,
Balai-cok, a kilencven éves Vilma néni, s hogy ne is soroljam,
várjákminden háznál, legyenek reformátusok, evangélikusok,
katoliku-sok. Így a búcsú nem is igazi elvállás, hiszen a baráttól
sosem le-het elszakadni, f√leg, ha még köszönettel is tartoznak
neki....
Hodosra, Domaföldre igéthirdetni, a vallás alapjait ok-tatni.
Annyira megkedvelték,hogy a szüleik még a másvallásu gyereket is
elküldtékDani bácsi hittanóráira. So-káig árvaságban
teng√d√szlovéniai reformátosokat lé-pésr√l lépésre újra
nevelte,házaknál látogatta a fiatalo-kat, aggokat, elesetteket
ésígy lett egyike a »közΔlΔnkvalónak«, aki együtt tudottörΔlni
sírni az itteni emberrel.Az id√s nénik abban gyö-nyörködtek, hogy
zsoltárok-
Az ÉVKÖNYV-ZBORNIK kiadóbizottsága készíti a másodikfΔzetet és
ez uton is felhívjuk mindazok figyelmét, akiknek ja-vaslataik,
írásaik volnának, hogy ezekkel augusztus végéig ke-ressék fel Pivar
Ellát a 041 298-210-es telefonon, vagy e-mai -lon:
[email protected], de irhatnak a Lipnica szerkeszt√sé-gébe is:
Lipnica – Obœina Moravske Toplice címre
Lipnica71-v8.qxp 11.08.08 14:20 Uhr Page 15
-
PREJELI SMO
Vem, da je v vaøi obœini v navadi, da si vse poveste iz oœi v
oœi in ohranjate v pisni obliki za zanamce le v nebo vpijoœezadeve.
Zato sem dolgo razmiøljala, ali naj napiøem te vrstice,saj se kot
kak nedeljski priølek nimam pravice vtikati v lokalnezadeve. A kaj,
ko mi kalimerov kompleks malega œloveka ne damiru. (Za osveæitev
spomina in za mlajøo generacijo: Kalimeroje lik iz risank moje
generacije, tisti mali piøœek, ki se je æe obizvalitvi in nato v
svojem daljnem æivljenju na vsakem korakusreœeval z zlo usodo bitja
na obrobju.)
Ja, in v œem je pravzaprav ta moja ihta, da vam piøem
sredinajveœje æege? Kot æe tolikokrat, sem bila zopet na
Goriœkem,kot tudi mi primestni – ne meøœani, ne kmetje –
pravimohribovitemu delu te naøe pokrajine. Hodila sem po stezah
svojemladosti, kot sem pred niti ne vem koliko desetletji po
odredbitakratnega øolskega ministra obiskovala na domu svoje
uœenceiz Ivanjøevcev, Lonœarovcev ter Srediøœa. Priznam, v
svojizagnanosti sem takrat mislila, da bom reøila svet,
tamkajønjodeco poslala na fakultete, da se jim bodo sredi te
œudovitekrajine odprla nebesa. Pa ni bilo œisto tako. Oni so se
odselili v tujino, v Mursko Soboto v tovarno, kriæev pot
semnadaljevala drugod, a sem ostala povezana s tukajønjimi ljudmiin
priznam, v svoji brezizhodnosti se pogosto vraœam sem pomir in
spokoj. Tako pogosto, da mi te vasi postajajo drugidom, œeprav
nimam tu ne hiøne øtevilke ne strehe nad glavo.Œudovito je sedeti
pod staro hruøko tepko, hoditi po starihpokopaliøœih, se ustaviti
pri Juliøki, Kalmiju, Beli, teti Elzi,Margiti, Jolanki, Lajœiju in
se pogovarjati o tistih naøih œasih.Ja, o tistih preteklih œasih,
ker sedanjega skorajda ni. Nebogljenimali ljudje, ki so ostali tu,
preæivljajo svoj enoliœni vsakdan, letisti tujci, ki redko zaidejo
na ta ozka pota, nudijo nekaj snoviza ugibanje. A je bil dacar,
mogoœe Angleæ, ki bo poceni kupilMankino hiøko, ali pa kakøen
gobar? Vendar jih najveœ le potuje mimo, saj tu ni niti gostilne,
le Kozicov muzej v Ivanjøevcih, predvsem pa njegova medena palinka,
ki jo tako radodarno, skoraj brezplaœno ponuja, zadræi popotnika za
kakøno urico ... Tu je zvonik, edinstven v tem delu, ki mu ni para
ne na tej ne na oni strani meje. In ta zvonik. Kot tudivse drugo,
poœasi naœenja zob œasa, œeprav bi ga za malodenarja z nekaj doma
stesanimi hlodi lahko obnovili vprvotnem sijaju. Pa ne z æaganimi
hlodi, kakor so v posmehizroœilu naredili v sosednji obœini. Potem
so tu øe leseninagrobniki v Srediøœu, Œikeœki vasi in Motvarjevcih,
edinstveniprotestantski spomeniki tudi v dræavnem merilu ..., in
stare hiøes trnacom, kostanjeva pot, endemiti rastlinskega sveta,
kot soøota, zvezdaste narcise, nadalje bistri viri vode ... Niti ne
bomnadaljevala naøtevanja, saj bi utegnili pomisliti, da
kandidiramza æupanjo, ali vsaj za obœinsko svetnico.
Øalo na stran. Gospod æupan, resno vas spraøujem, zakajimajo ti
ljudje, ki so »bogu za hrbtom«, obœutek, da so oniKalimeri Obœine
Moravske Toplice. Morda zato, ker v temtrenutku niso razvojno
perspektivni, nimajo hotelov, bazenov,velikih parkiriøœ za
avtobuse, niti otrok, ampak le nekajvinotoœev, tu in tam kakøno
vaøko krœmo, nekaj zasebneiniciative, ki pa zaradi nezadostne
materialne osnove instrokovne pomoœi ne more zaæiveti? Kalimero paœ
ostajaKalimero. Pa bi ravno ta drobni piøœek rabil pomoœ: veliki so
zadosti pametni in prebrisani, da znajo izkoristiti
zakone,ugodnosti predpisov, malemu, pridnemu œloveku,
njegoviskupnosti,bi moral nekdo krepko seœi pod pazduho, ga
podpreti ter ga pokonœno peljati skozi labirinte administracije.Œe
æe dræava tega ne dela, pa bi lahko lokalna skupnostustvarila
œudeæe. Ne pravim, naporno je, a se izplaœa, œe æe ne zaradi
drugega, pa vsaj za narodov blagor
na Goriœkem in za mirno vest obœinske uprave, svetnikov in
nenazadnje vas, gospod Æupan.
Mislim, da je zaradi ljubega miru zdaj œas postaviti piko na
konec tega pisma. Æelim vam veliko uspehov, predvsem pa veœ
razumevanja za Kalimere, ki so øe ostali in straøno so navezani na
svoje vasi.
Ella Pivar Tomøiœ
Spoøtovani gospod Æupan!
16 14. avgust 2008
Goriœanke
POZIMI MOØKI PRAZNIK,SPOMLADI ÆENSKI IZLET
Pozimi moøki praznik, spomladi æenski izlet, je bil moto æensk
zgoriœkega dela naøe obœine. Med mnoæico praznikov, ki se zvrsti-jo
marca za æene, so letos praznovali svoj veœer tudi moøki. Zamajhno
pozornost so gospe prispevale v lastni reæiji, mnoæicomoæ pa je
razveselila Franœkoliza.
Da se æenske ne bi poœutile v œem prikrajøanem, so se odlo-œile,
da se podajo na izlet v Savinjski gaj. Aprila se je 44
æenskzapeljalo proti Mozirju. Kakor smo paœ vajeni, smo se
najprej
DRUÆINI PRIJAZNO OKOLJE?
V juliju je obiskovalce moravske trim steze v Œreti prijetno
pre-senetil letak z logotipom Terme 3000, ki je naznanjal
certifikatDruæini prijazno okolje.
Tisti, ki smo bili na stezi v tistih dneh, se nismo mogli
znebi-ti obœutka, da bo Œreta prijazno okolje morda postala, ko bo
ne-kdo oœistil steze, odstranil vejevje, odlomljeno med nevihto,
od-stranil poruøena debla, pokosil koprive ob cesti in poteh,
zadelalkotanje im mlake (zlasti na severnem delu steze), ki silijo
spre-hajalce in tekaœe, da jih preskakujejo ali se jih na øiroko
ogiba-jo, posul steze z lomljencem, na novo postavil tista
telovadnaorodja, ki jih je uniœil ali naœel zob œasa ...
Œreta je v resnici oaza hladu; blagodejno ga razdaja
obisko-valcem tudi v najbolj pasjih dneh; prijazno okolje pa bo
postala,ko bodo vsak opravil svoje delo: tisti, ki jo ponuja, prav
tako patudi lastnik.
Ludvik Soœiœ
ustavile na kavi in nato odøle v gaj. Naø øofer Marjan je
pravil,da je roæice pripeljal k roæicam. Se lepo sliøi, mar ne? Po
ogledugaja smo se odpravile na vrtnarijo Skorenøek v Mozirju, saj
natej vrtnariji æivi ustanovitelj Savinjskega gaja. Po ogledu
vrtnarijein seveda tudi nakupih smo se odpeljale v Slamnjak pri
Ljuto-meru, kjer smo imele bolj pozno kosilo. Ob dobri domaœi
hrani,izvrstni kapljici in zvokih harmonike je œas minil, kot bi
trenil.Polne lepih doæivetij in spoznanja, da nam je vsem bil ta
dan vveselje, smo se v veœernih urah podale proti domu.
Vesna Jakiøa
Lipnica71-v8.qxp 11.08.08 14:20 Uhr Page 16
-
1714. avgust 2008
KULTURA
Besedilo in fotografija: Geza Grabar
Zbor sestavlja 13 pevk iz Sebeborec in ena iz Puconec. Pevke sev
sejni sobi vaøko-gasilskega doma dobivajo dvakrat tedensko.Njihov
vsebinsko raznolik repertoar trenutno obsega program zadobrih 40
minut petja, v zboru pa si poleg enotnih oblaœil, karpa ne bodo
mogli uresniœiti brez pomoœi sponzorjev, prizadevajotudi, da bi
svoj repertoar sœasoma øe razøirile. Poleg nastopa vdomaœem kraju
so sodelovale tudi na pevski prireditvi v Beznov-cih v obœini
Puconci, kjer so prav tako navduøile øtevilne ljubite-lje
zborovskega petja.
»Na njihovo delo smo zelo ponosni in jim æelimo œim veœ
na-stopov tudi izven meja naøe vasi in obœine,« zakljuœuje
predsed-nica, ki pravi, da bodo sebeborske pevke nastopile tudi na
za-kljuœni obœinski proslavi, v zimskem œasu pa æe naœrtujejo
samo-stojni koncert.
Filovske pevke: prvih 20 let
PRAZNOVANJE JE VSELEJ NEKAJ LEPEGA
V tem duhu in z bogato sporoœilno vrednostjo pesmi je v
veœna-menskem prostoru v øportno-rekreacijskem centru v Filovcih
mi-nil bogat veœer z ljudsko pesmijo. Najprej so se jubilantke
pred-stavile z nekaj pesmimi, zatem so jim izroœili zahvalne
listine KTDza sodelovanje v skupini, ki so jih prejele: Marija
Vegi, KristinaGeriœ, Kristina Nemec, Marija Gyorek, Barica Gjerek,
Marija Oølaj,Marija Kerman, Marija Økerget, Darinka Horvat in
Alojzija Mauœec,pa tudi nekdanji œlanici Terezija Berden in Marija
Mesariœ.
»Praznovanja so vselej nekaj lepega, øe posebej, œe jih
proslavimo s tistimi, ki jih æelimo imeti ob sebi,« je z izbranimi
be-sedami zaœela napoved prireditve, na kateri so poœastili okrogli
jubilej delovanja Filovskih pevk, povezovalka sporeda An-drejka
Trajbariœ, sicer prizadevna predsednica Kulturno-turistiœnega
druøtva (KTD) Filovci, katerega œlanice so tudi pevke.Filovske
pevke je zdruæila ljubezen do pesmi in petja in jih druæi æe polnih
20 let, œlanicam zbora pa jim je pesem oziro-ma petje zagotovo
obogatilo marsikateri trenutek v æivljenju.
DKØT Ælaki Sebeborci
ÆENSKI PEVSKI ZBOR ÆLAKIØtevilnim delujoœim pevskim zborom v
naøi obœini se je nadomaœi gasilski sveœanosti konec junija tudi
uradno pridruæilæenski pevski zbor, ki deluje kot sekcija v Druøtvu
za kul-turo, øport in turizem (DKØT) Ælaki Sebeborci.
Predsednicadruøtva Irena Hüll pravi, da so se pevke pod vodstvom
zbo-rovodje Joæeta Vukana zaœele dobivati na zaœetku letoønje-ga
leta, œeprav je bila æelja po zboru prisotna