FIZIOLOGIJA PREHRANE - sc-s.si - fiziologija prehrane.pdf · FIZIOLOGIJA PREHRANE •Zgradba prebavil •Funkcija prebavil •Hormoni •Presnova. PREBAVILA so organski sistem, ki

FIZIOLOGIJA PREHRANE

• Zgradba prebavil

• Funkcija prebavil

• Hormoni

• Presnova

PREBAVILA

so organski sistem, ki omogoča telesu:

• sprejemanje

• razgradnjo

• vsrkavanje

• odstranjevanje neprebavljenih ostankov

Zgradba prebavil

Prebava

razgradnja velikih molekul v manjše s

pomočjo

poteka v

PREBAVNI CEVI

s pomočjo PREBAVNIH ŽLEZ

kemijske

prebave

mehanske

prebave

Prebavna cev

• ustna votlina

• žrelo

• požiralnik

• želodec

• tanko in debelo črevo

• danka

• zadnjik

Ustna votlina

• začetek prebavne cevi

• sprejemanje hrane

• mehanska in kemijska prebava

• sestavljena iz: ust, sluznice, zob, jezika,

sokovi žleze slinavke

ustna votlina ustna votlina z žlezami

slinavkami (1,2,3)

Slina

• je bistra vodna raztopina soli, sluzi in

obrambnih celic

• dnevno izločimo do 1,5l sline

Vloga sline

vlaži špranje v ustni sluznici

mehča hrano

olajša požiranje

obrambne celice med žvečenjem uničujejo

mikrobe v hrani

s pomočjo encima α amilaze poteka

kemijska razgradnja škroba

Žrelo

• križišče dihalne in prebavne poti

• hrana se iz žrela pomakne v požiralnik

Požiralnik

• je mišična cev

• leži med sapnikom in hrbtenico

• po njem se hrana pomika s pomočjo

peristaltike (ritmično krčenje mišic vzdolž

požiralnika)

Želodec

• je najširši del prebavne cevi

• v njem se hrana začasno shranjuje ter

mehansko in kemijsko razgrajuje

• ob vhodu in izhodu sta dve krožni mišici

(ustje in vratar)

Želodčna stena

Zgrajena je iz:

- sluznice,

- mišičja in

- trebušne mrene.

V srednji plasti so tri plasti gladkih mišic.

Mišice omogočajo krčenje želodca v vseh

smereh GNETENJE HRANE

Želodčna sluznica

• je nagubana

• v njej so cevaste žleze, ki imajo v stenah tri

vrste žleznih celic, ki izločajo:

SLUZ HCl

prebavne ENCIME

Želodčni sok

• kisla brezbarvna tekočina

• pH 1-2

• sestavljen iz: sluzi, prebavnih encimov in

HCl

• izločanje uravnava središče podaljšanje

hrbtenjače

Klorovodikova kislina

• deluje bakterocidno

• sesiri beljakovine

• aktivira pepsin (cepi beljakovine v

oligopeptide)

Premikanje hrane preko želodca

• v želodcu prebava hrane poteka do 8 ur

(mastna hrana, ogljikovi hidrati najmanj)

• tekočina odteka neposredno v tanko črevo

• hrana gre iz želodca sunkoma – v curkih

peristaltični pomik hrane proti izhodu želodca

refleksno odpiranje vratarja

prehod hrane v tanko črevo

HCl vzdraži sluznico dvanajstnika

vratar se zapre

Tanko črevo

Sestavljeno iz treh odsekov (5-7m):

1. DVANAJSTNIK (30cm)

2. TEŠČE

3. VITO ČREVO

Črevesna sluznica pod mikroskopom

Dvanajstnik

• je podkvaste oblike

• sluznica krožno nagubana

• vanj se skozi izvodili iz jeter in trebušne slinavke izlivata žolč in trebušna slina, ki nevtralizirata kislo vsebino, žolč pa emulgira maščobo

Trebušna slina

vsebuje številne encime

tripsin

amilaza

maltaza

lipaza

Tešče in vito črevo

• tu se dokonča prebava

• vsrkajo se vse hranilne snovi

• črevesne resice močno povečajo resorpcijsko površino

• resica je enoplastna vrhnjica tankega črevesa s celicami srkalicami

• v notranjosti resice je omrežje krvnih in limfnih kapilar

Črevesne resice

Črevesni sok

• izločajo ga žleze, ki se nahajajo v sluznici

tankega črevesa

• vsebuje vodo, mineralne snovi in encime

(erepsin, maltaza, saharaza, laktaza, lipaza)

Vsrkavanje prebavljenih hranilnih

snovi

• ritmično krčenje črevesnih resic

absorpcijske celice črevesnih resic

vsrkajo enostavnejše molekule

krvne

kapilare

limfne

kapilare

v vodi topne snovi

soli, vitamini, glukoza,

aminokisline

jetravena

vratarica

glicerol,

maščobne kisline

Prehod skozi membrane

• aktivni transport; prehod snovi s pomočjo prenašalnih molekul (glukoza); prehod iz nižje koncentracije v višjo konc.

• difuzija; prehod iz višje koncentracije v nižjo (fruktoza)

• ozmoza; prehod topila čez membrano

Resorpcija fruktoze z difuzijo

črevokri

nižja koncentracija višja koncentracija

Aktivni transport

kri tanko

črevo

črevesna

stena

prenašalna molekula

molekula, ki jo je potrebno transportirati

Debelo črevo

• nima prebavne funkcije

• v njem se vsrka voda, mineralne snovi in

vitamini

• mikroorganizmi prebavljajo še uporabne

snovi

• nerabni ostanki se izoblikujejo v blato

Stena debelega črevesa

• na notranji strani je sluznica z žlezami, ki

izločajo sluz

• sluz ovije blato, da lažje drsi čez črevo

Prebavne žleze

• ustne slinavke

• žleze v želodčni sluznici

• žleze tankega črevesa

• jetra

• trebušna slinavka

Jetra

• največja žleza človekovega telesa

• pri odraslem človeku so težka ca. 1500g

• prepredena z limfnimi žilami, žolčnimi vodi

in živci

Jetra v trebušni votlini

Krvni in žolčni vodi v jetrih (rdeče-arterije, modre-vene,

zeleni-žolčni vodi)

Dvojni dotok krvi v jetra

• vena vratarica; dovaja kri s hranilnimi snovmi iz tankega črevesa in odmrle eritrocite iz vranice do jeter

• jetrne arterije; po njih doteka v jetra kri bogata s kisikom, razveja se v kapilare med jetrnimi celicami

• jetrne vene; v njih se zbira venozna kri, ki odvaja kri v spodnjo telesno dovodnico

Jetrna kepica

• sestavljena iz jetrnih celic, žarkasto

razvrščene okrog osrednje vene in izločajo

žolč

• med celicami so žolčne in krvne kapilare

• žolčne kapilare zbirajo žolč žolčevod

žolčnik dvanajstnik

Prerez jetrne kepice

Žolč

• alkalna zelenkastorjava grenka tekočina

• vsebuje vodo, soli, žolčne kisline,

holesterol, maščobne kisline, žolčno barvilo

bilirubin in sluz

• nevtralizira HCl v dvanajstniku

• emulgira maščobe

• presežek se kopiči v žolčniku

Funkcije jeter

• iz krvi izločajo razne nepotrebne snovi, hkrati pa krvi dodajajo druge, življenjsko pomembne snovi

• so varovalni organ - razstruplja organizem

• presnavlja ogljikove hidrate, beljakovine, maščobe

• proizvajajo vitamine A, K

• iz jeter izvira velik del telesne toplote

Trebušna slinavka

• leži med želodcem in dvanajstnikom

ima prebavno in hormonsko funkcijo

izloča prebavne

sokove z encimi

v dvanajstnik

izloča inzulin in

glukagon v kri

• INZULIN

• GLUKAGON

• ADRENALIN

• KORTIKOID

• RASTNI HORMON

• PARATHORMON

• KALCITONIN

• TIROKSIN

Hormoni, ki uravnavajo presnovo

• INZULIN;

- hormon trebušne slinavke,

- zavira razgradnjo glikogena v glukozo v jetrih,

- omogoča prehajanje glukoze iz krvi v celice,

- pospešuje tvorbo glikogena v jetrih in mišicah,

- pospešuje sintezo maščob iz glukoze v jetrih in

maščobnem tkivu,

- preprečuje vstopanje prostih maščobnih kislin v

kri,

- zmanjšuje količino krvnega sladkorja.

• GLUKAGON;

- hormon trebušne slinavke,

- antagonist inzulina,

- povečuje razgradnjo glikogena v jetrih,

- spodbuja nastajanje glukoze,

- v mišičnem tkivu nima učinka,

- zvišuje količino krvnega sladkorja.

• ADRENALIN;

- hormon sredice nadledvične žleze,

- je antagonist inzulina,

- pospešuje razgradnjo glikogena v mišicah in

jetrih,

- zvišuje količino krvnega sladkorja.

• KORTIKOIDI;

- hormon skorje nadledvične žleze,

- pospešuje tvorbo glukoze iz aminokislin in

maščobnih kislin,

- povečuje razgradnjo glikogena,

- zavira razgradnjo glukoze v CO2 in vodo,

- zvišuje količino krvnega sladkorja

• RASTNI HORMON;

- hormon hipofize,

- je antagonist kortikoidov,

- zavira razgradnjo aminokislin,

- pospešuje tvorbo beljakovin,

- zavira razgradnjo glukoze,

- zvišuje količino krvnega sladkorja.

• PARATHORMON;

- hormon obšitnic,

- pospešuje vsrkavanje kalcija v tankem črevesu,

- povečuje sproščanje kalcija iz kosti v kri,

- zmanjšuje izločanje kalcija skozi ledvice,

- zvišuje količino kalcija v krvi.

• KALCITONIN;

- hormon ščitnice,

- povečuje nalaganje kalcija v kosteh,

- zmanjšuje količino kalcija v krvi.

• TIROKSIN;

- hormon ščitnice,

- vsebuje jod,

- pospešuje oksidacijske postopke v celicah,

- v primeru prekomernega izločanja tiroksina, se pospešijo osnovni procesi presnove,

- pri pomanjkanju joda, se zmanjša količina tiroksina v telesu in upočasnijo se osnovni procesi presnove utrujenost, brezvoljnost, golšavost.

Celična presnova

• pridobivanje energije pri razgradnji sestavin

hrane in telesu lastnih snovi

• biološka oksidacija; proces v katerem se v

celici sprošča energija in nastaja voda

Biološka oksidacija (shema)

hranilna snov

vodik

vodakisik

vdihani zrak

energijaenergijaenergija

2H O+ 2-

toplotna in kemijska energija

Toplotna in kemijska energija

• TOPLOTNA ENERGIJA; za vzdrževanje

telesne temperature

• KEMIJSKA ENERGIJA;

- sprva se uporablja za nastanek energijsko

bogatih fosfatnih vezi

- spojine z energijsko bogatimi vezmi lahko

energijo teh vezi znova oddajo

Poraba energije

toplotna energija

kemijska energija

vzdražnost in prevajanje

vzburjenja po

živčnih celicah

razgradnja/gradnja

snovi

transport snovi

gibanje mišic

uravnavanje telesne

temperature

Soodvisnost

med osnovnimi hranilnimi snovmi

Ogljikovi hidrati:

glikogen glukoza

glicerol glukoza

aminokisline glukoza

razgradnja

sinteza

razgradnja

razgradnja

Maščobe:

maščobne kisline

enostavni sladkorji glicerol

aminokisline

Beljakovine:

enostavni sladkorji

maščobne kisline

neesencialne

aminokisline

Soodvisnost med hranilnimi snovmi

zagotavljajo celicam:

1. ENERGIJO;

2. SESTAVINE ZA OBNAVLJANJE oz.

SINTEZO TELESU LASTNIH SNOVI

Priloga

• Tabela: Celična presnova

Izločanje presnovnih produktov

pri razgradnih procesih presnove nastanejo

Izločijo se tudi neprebavljene snovi:

celuloza, višek vode, odvečne snovi, strupi

voda ogljikov dioksid

sečnina-dušik

Produkti presnove se izločajo skozi:

- pljuča; voda, ogljikov dioksid

- ledvica; voda, sečnina, v vodi raztopljene

snovi

- črevo; voda, vlaknine

- kožo; voda, v vodi raztopljene snovi