FISKALNI SISTEM IN POLITIKA FISKALNI SISTEM IN POLITIKA Splošno Splošno -Prihodki -Odhodki -Primanjkljaj -Javni dolg
Jan 03, 2016
FISKALNI SISTEM IN POLITIKAFISKALNI SISTEM IN POLITIKASplošnoSplošno
-Prihodki
-Odhodki
-Primanjkljaj
-Javni dolg
FUNKCIJE JAVNEGA SEKTORJAFUNKCIJE JAVNEGA SEKTORJA
Alokacijska funkcijaAlokacijska funkcija - zadovoljevanje potreb po javnih dobrinah- zadovoljevanje potreb po javnih dobrinah
proporcionalnost e=1, progresivnost e>1, regresivnost e< 1proporcionalnost e=1, progresivnost e>1, regresivnost e< 1
Prerazdelitvena funkcijaPrerazdelitvena funkcija – pravičnost, progresivnost– pravičnost, progresivnost
Stabilizacijska funkcijaStabilizacijska funkcija – – makroekonomska stabilnostmakroekonomska stabilnost
Tržna neučinkovitostTržna neučinkovitost- nekonkurenčna tržna strukturanekonkurenčna tržna struktura- javne (družbene) dobrinejavne (družbene) dobrine- eksterni učinkieksterni učinki- nepopolni trginepopolni trgi- pomanjkljive informacijepomanjkljive informacije- makroekonomska neravnotežjamakroekonomska neravnotežja
Javna preskrba, javno finansiranje in javna regulacijaJavna preskrba, javno finansiranje in javna regulacija
TRŽNA NEUČINKOVITOSTTRŽNA NEUČINKOVITOST
NEKONKURENČNO TRŽIŠČENEKONKURENČNO TRŽIŠČE: malo ponudnikov, patenti, naravni : malo ponudnikov, patenti, naravni monopolimonopoli
ČISTE JAVNE DOBRINEČISTE JAVNE DOBRINE: obramba, pravni red: obramba, pravni redJAVNE DOBRINEJAVNE DOBRINE: ceste, javna TV, javna razsvetljava: ceste, javna TV, javna razsvetljavaPRIVATNE DOBRINEPRIVATNE DOBRINE: šolstvo, zdravstvo: šolstvo, zdravstvoEKSTERNI UČINKIEKSTERNI UČINKI: onesnaževanje, črpanje naravnih virov, : onesnaževanje, črpanje naravnih virov, NEPOPOLNI TRGINEPOPOLNI TRGI: (na strani ponudbe) zavarovalništvo, bančništvo: (na strani ponudbe) zavarovalništvo, bančništvoPOMANJKLJIVE INFORMACIJEPOMANJKLJIVE INFORMACIJE: (na strani povpraševanja)zaščita : (na strani povpraševanja)zaščita
potrošnikovpotrošnikovMAKRO STABILIZACIJAMAKRO STABILIZACIJA: fiskalna politika, podpora brezposelnim: fiskalna politika, podpora brezposelnimMERITORNE DOBRINEMERITORNE DOBRINE: paternalizem: paternalizemREDISTRIBUCIJAREDISTRIBUCIJA: davčna politika, “welfare” programi: davčna politika, “welfare” programi
Vir:Kranjec M. Davki in proračun, FU 2004
RAZVITOST IN JAVNI SEKTORRAZVITOST IN JAVNI SEKTOR
30
35
40
45
50
55
60
40 60 80 100 120 140
Slovenija
Irska
Švedska
Latvija
razvitost
javni izdatki/BDP
DELEŽI JAVNEGA SEKTORJA V BDPDELEŽI JAVNEGA SEKTORJA V BDP
Leto NL F N Jap. ZDA Italija GB
1938 21.8 42.4 30.3 21.7 18.5 29.2 28.81950 27.6 30.4 19.8 26.8 22.5 30.3 34.21965 38.4 36.6 19.0 38.7 27.4 34.3 36.11973 38.5 41.5 22.4 45.8 30.6 37.8 40.61982 50.4 49.4 33.7 61.6 36.5 47.4 47.11988 50.3 46.6 32.9 57.9 36.3 50.8 43.21995 46.9 46.3 54.8 49.7 31.9 45.6 38.12004 46.6 53.4 46.9 48.6 43.72008 45.5 52.7 43.9 48.7 44.4
TRANSFERI JAVNEGA SEKTORJATRANSFERI JAVNEGA SEKTORJA
% BDP % javnih dohodkov
1960 2004 1960 2004
Avstrija 14.8 31.8 51.8 62.2
Danska 7.6 35.4 35.1 65.6
Finska 9.0 30.7 41.6 62.7
Francija 16.3 33.2 53.5 61.7
Nemčija 14.1 30.7 50.2 63.4
Italija 11.2 28.8 45.4 60.6
Portugalska 3.7 25.8 24.5 55.0
Švedska 8.6 37.7 32.2 64.4
UK 9.0 26.2 30.7 62.1
Japonska 4.5 15.1 34.5 38.6
USA 6.0 15.4 24.4 43.1
DAVKIDAVKI
Delitev po davčni osnovi:Davki na dohodek, davki na dobiček (podjetij in posameznikov), davki na
potrošnjo, davki na transakcije, davki na premoženje, davki na dediščino, davki na darila, davki na bivanje (glavarina)
Posredni (povečujejo cene, se prevaljujejo naprej)
Neposredni (zmanjšujejo dohodek, se prevaljujejo nazaj)
Načela dobrega davčnega sistema (Stiglitz)
- ne deformira ekonomskih odločitev
- pravičnost, vsak prispeva po sposobnostih
- administrativna enostavnost
- prilagodljivost gospodarskim razmeram
- transparenten rezultat političnega odločanja
DAVKI PO OECD KLASIFIKACIJIDAVKI PO OECD KLASIFIKACIJI
Davki na dohodek, dobiček in kapitalske dobičke posameznikov
Davki na dobiček in kapitalske dobičke korporacij
Prispevki za socialno varnost, delodajalcev, delojemalcev, samozaposlenih
Davki na plačilno listo
Davki na premoženje – nepremično premoženje, neto premoženje, zapuščine, dediščine in darila, finančne in kapitalske transakcije
Davki na blago in storitve – davki na proizvodnjo, prodajo, prenos in najem blaga in storitev, davki na uporabo blaga
STRUKTURA DAVŠČIN V EU IN SLOVENIJISTRUKTURA DAVŠČIN V EU IN SLOVENIJI
EvropskaUnija Slovenija %BDP %davščin %BDP%davščin
Posredni davki 13.6 32.6 16.3 37.9Socialne dajatve 15.0 36.0 16.8 39.1Neposredni davki 13.1 31.4 9.9 23.0 -gospodinjstva 9.7 23.2 6.5 15.1 -gospodarske družbe 2.4 5.8 1.2 2.8 -ostali 1.0 2.4 2.2 5.1Skupaj 41.7 100.0 43.0 100.0
ENOTNA DAVČNA STOPNJAENOTNA DAVČNA STOPNJA
• Dohodki: 1000, 3000, 10000
• Davčne stopnje: 0.20
• Splošna olajšava: 500
efektivna stopnja
• T(1000) = 0.20 * (1000-500) = 100 t=0.10
• T(3000) = 0.20*(3000-500)= 500 t=0.167
• T(10000)=0.20*(10000-500) = 1900 t=0.19
NAVADNA PROGRESIJANAVADNA PROGRESIJA
• Dohodki: 1000, 3000, 10000
• Davčne stopnje: 0.10 (do 2000), 0.20 (2000-4000), 0.30 (nad 4000)
• splošna olajšava: 500
efektivna stopnja
• T(1000) = 0.10 * (1000-500) = 50 t=0.05
• T(3000) = 0.20*(3000-500)= 500 t=.167
• T(10000)=0.30*(10000-500) = 2850 t=.285
STOPNIČASTA PROGRESIJASTOPNIČASTA PROGRESIJA
• Dohodki: 1000, 3000, 10000
• Davčne stopnje: 0.10 (do 2000), 0.20 (2000-4000), 0.30 (nad 4000)
• Splošna olajšava: 500
efektivna stopnja
• T(1000) = 0.10 * (1000-500) = 50 t=0.05
• T(3000) = 0.10*(2000-500)+0.20*(3000-2000)=150+200=350 t=0.167
• T(10000)=0.10*(2000-500)+0.20*(4000-2000)+0.30*(10000-4000)=150+400+1800=2350 t=0.235
PRIMERI RAZLIČNIH OBDAVČITEV DOHODKOVPRIMERI RAZLIČNIH OBDAVČITEV DOHODKOVpredpostavke: 3 razredi:0-2000:t=.10, 2001-4000:t=.20, nad 4001:t=.30
splošna olajšava: 500, enotna stopnja t=.20 enotna stopnja navadna progresija stopničasta progresija
Dohodek davek efektivna stopnja
davek efektivna stopnja
davek efektivna stopnja
1000 100 10% 50 5% 50 5%
2000 300 15% 150 7.5% 150 7.5%
3000 500 16.7% 500 16.7% 350 11.7%
4000 700 17.5% 700 17.5% 550 13.7%
5000 900 18% 1350 27% 850 17%
6000 1100 18.3% 1650 27.5% 1150 19.2%
∑ 21000 ∑ 3600 17.1% ∑ 4400 20.9% ∑ 3100 14.8%
PRIKAZ TREH PRIMEROV OBDAVČITVEPRIKAZ TREH PRIMEROV OBDAVČITVE
0
5
10
15
20
25
30
1 2 3 4 5 6
enotnadavcnastopnja
navadnaprogresija
stopnicastaprogresija
efektivnadavcnastopnja
STOPNJE DOHODNINESTOPNJE DOHODNINE
začetna stopnja najvišja stopnja nad €Avstrija 21.0 50.0 50870Belgija 26.8 56.4 43870Danska 38.0 59.0Finska 29.8 52.8 55200Francija 15.0 57.6 47131Nemčija 19.9 51.2 55008Italija 24.2 46.1 70000Luxemburg 8.2 38.9 34500Nizozemska 32.9 52.0 49464Portugalska 12.0 40.0 52276Japonska 15.0 50.0 133000ZDA 17.0 (NY) 41.8 (NY) 274314Slovenija 17.5 41.0 35816
STOPNJE OBDAVČITVE GOSPODARSKIH DRUŽB, STOPNJE OBDAVČITVE GOSPODARSKIH DRUŽB, 20012001
zakonska efektivna (2)/(1)
Avstrija 34.0 27.9 0.82
Belgija 40.2 34.5 0.86
Danska 30.0 27.3 0.91
Finska 39.0 26.6 0.68
Francija 36.4 34.7 0.95
Nemčija 39.4 34.9 0.89
Italija 40.2 27.6 0.68
Luxemburg 37.4 32.2 0.86
Nizozemska 35.0 31.0 0.89
Portugalska 35.2 31.0 0.88
EU 33.8 28.3 0.84
DAVEK NA DODANO VREDNOST IN TROŠARINEDAVEK NA DODANO VREDNOST IN TROŠARINE
DDV - nov davek, 1949 Japonska, 1954 Francija, 1967 Brazilija
Tip davka: bruto proizvodni, dohodkovni, potrošni – upoštevanje investicij in amortizacije, davčna osnova=prodaja-vrednost nabav, davek na plače in dobiček
Število stopenj in oprostitve: ena; standardna in znižana, izvzetje, ničelna stopnja, neto in bruto cena
Izjeme in specifični režimi: storitve, kmetijstvo in majhna podjetja
Koordinacija sistemov: načelo destinacije, uvoz, izvozno povračilo, metoda odloženega plačila
Pomen DDV: EU15 12.4% (10.5%-14.2%) BDP, 30.4% (21.4-41.3%)davščin
Trošarine: luksuzne dobrine, neelastično povpraševanje, fleksibilnost:
tobak, alkohol, mineralna goriva, avtomobili
KRIVULJA POVPRAŠEVANJAKRIVULJA POVPRAŠEVANJA
.Elastično ovpraševanje Togo povpraševanje
trošarina
prodaja
trošarina
prodaja
k1 k0 k1 k0
c1
c0
OCENJENE CENOVNE IN “DOHODKOVNE” OCENJENE CENOVNE IN “DOHODKOVNE” ELASTIČNOSTI POVPRAŠEVANJA PO BENCINU ELASTIČNOSTI POVPRAŠEVANJA PO BENCINU
cenovna
elastičnost
“dohodkovna” elastičnost
R2
Avstrija -0.824
(-3.02)
0.970
(9.00)
0.70
Hrvaška -1.514
(-8.03)
0.419
(13.7)
0.81
Madžarska -2.416
(-5.01)
0.094
(1.60)
0.39
Italija -1.665
(-2.75)
1.535
(11.37)
0.76
notranjost -0.028
(-0.20)
0.972
(8.58)
0.83
trend
OCENJENE CENOVNE IN “DOHODKOVNE” OCENJENE CENOVNE IN “DOHODKOVNE” ELASTIČNOSTI POVPRAŠEVANJA PO DIZELSKEM ELASTIČNOSTI POVPRAŠEVANJA PO DIZELSKEM
GORIVUGORIVU
cenovna
elastičnost
osebni
avtomobili
tovorni
avtomobili
R2
Avstrija -1.218
(-3.19)
1.107
(8.78)
- 0.72
Hrvaška -0.421
(-2.36)
0.310
(10.67)
0.625
(7.86)
0.86
Madžarska -0.495
(-1.95)
0.272
(9.21)
0.791
(10.99)
0.83
Italija -1.50
(-3.03)
0.95
(7.46)
1.22
(10.07)
0.84
notranjost -0.839
(-4.19)
0.695
(3.70)
0.565
(5.43)
0.85
OCENA DEJANSKE PRODAJE DIZELSKEGA GORIVA V OCENA DEJANSKE PRODAJE DIZELSKEGA GORIVA V NOTRANJOSTI IN PRODAJE OB STABILIZACIJSKI NOTRANJOSTI IN PRODAJE OB STABILIZACIJSKI
TROŠARINSKI POLITIKITROŠARINSKI POLITIKI
28,000
32,000
36,000
40,000
44,000
48,000
52,000
56,000
2006:01 2006:07 2007:01 2007:07 2008:01 2008:07 2009:01 2009:07
dejansko
ocen jeno
politikatrosarin
000 litrov
1a. Sprememba prodanih količin pri dizelskem gorivuK1(pri trošarini iz leta 2009) – K0 (pri dejanski trošarini)
000 litrov
AT HR HU IT ∑meje notranje Skupaj
2008/11 0 0 0 0 0 0 0
12 217 27 21 371 637 1382 2018
2009/1 625 74 63 1006 1767 3652 5419
2 613 82 74 1156 1924 4285 6210
3 847 125 105 1964 3042 6807 9849
4 883 138 101 1937 3059 6398 9456
5 975 146 114 2231 3465 7098 10563
6 1017 149 108 2049 3322 6674 9996
7 855 176 122 2223 3376 7783 11159
8 1004 147 97 1599 2848 6522 9370
9 753 133 111 1806 2802 6891 9694
1b. Sprememba vrednosti prodaje pri dizelskem gorivuY1 (pri trošarini iz leta 2009) – Y0 (pri dejanski trošarini)
000 €
AT HR HU IT ∑meje notranje Skupaj
2008/11 0 0 0 0 0 0 0
12 35 -34 -19 111 93 -238 -145
2009/1 98 -89 -56 293 246 -613 -366
2 97 -100 -66 340 270 -725 -455
3 131 -149 -93 567 456 -1131 -675
4 141 -170 -92 578 457 -1099 -642
5 158 -182 -105 673 544 -1234 -690
6 171 -193 -104 643 518 -1207 -689
7 146 -231 -119 705 500 -1422 -922
8 172 -194 -95 510 393 -1198 -805
9 129 -176 -109 577 422 -1269 -847
FISKALNA POLITIKAFISKALNA POLITIKA
Fiskalna politika – obdavčevanje in trošenje za usmerjanje agregatnega povpraševanja
zmanjšanjefiksnih davkov
povecanjefiksnih davkov
zmanjšanjevariabilnih davkov
povečanjevariabilnih davkov
učinki transfernihdohodkov
Y1 Y Y2 Y1 Y Y Y1
C C C
POLITIKA POVPRAŠEVANJA IN POLITIKA POLITIKA POVPRAŠEVANJA IN POLITIKA PONUDBEPONUDBE
politika javnih izdatkov politika ponudbe
D1
DS
DS
S1
P1
P
Y Y1
PP1
Y Y1
DAVČNA POLITIKA IN POLITIKA TROŠENJADAVČNA POLITIKA IN POLITIKA TROŠENJA
Y = C + I + G
C = a + b(Y-T) ,
T =T0 + tY
*********
Y = a + b(Y - T0 - tY) + I + G
Y = a + bY - bT0 – btY + I + G
Y(1-b+bt) = a - bT0 + I + G
Y = 1/(1-b+bt)*a – b/(1-b+bt)*T0 + 1/(1-b+bt)*I + 1/(1-b+bt)*G
– b/(1-b+bt) davčni multiplikator – “supply side” ekonomika ponudbe
1/(1-b+bt) multiplikator javnih izdatkov – ekonomika povpraševanja
DAVČNA POLITIKA IN POLITIKA TROŠENJA -DAVČNA POLITIKA IN POLITIKA TROŠENJA -primerprimer
Y = C + I + GC = 100 + 0.75*(Y-T) , T =50 + 0.2*Y Y = 1/(1-b+bt)*a – b/(1-b+bt)*T0 + 1/(1-b+bt)*I + 1/(1-b+bt)*G
Davčni multiplikator– 0.75/(1-0.75+0.75*0.2)=-0.75/0.40=-1.75 davčni multiplikator – “supply side” ekonomika ponudbe
Multiplikator trošenja 1/(1-0.75+0.2*0.75)=1/0.4=2.5 multiplikator javnih izdatkov – ekonomika povpraševanja
JAVNI DOLG/BDPJAVNI DOLG/BDP
19851985 19901990 19951995 20002000 20032003 20072007 20102010Avstrija 49.1 57.2 69.2 67.0 64.9 59.5 78.0Belgija 118.1 129.5 139.5 115.1 105.1 83.9Danska 80.6 70.8 79.5 54.3 50.1 26.2Finska 18.5 16.6 65.8 53.2 51.6 35.1Francija 38.0 39.5 62.9 65.2 71.1 63.9 92.0Nemčija 40.8 41.5 57.1 60.9 65.1 65.1 82.0Italija 89.1 111.6 132.4 120.4 116.7 104.1 127.0Luxemburg 5.4 6.7 5.5 4.9 6.3Slovaška 21.1 43.9 42.9 29.4Kanada 66.9 74.5 100.8 82.0 75.6Japonska 71.4 68.6 87.1 134.1 157.3ZDA 59.0 66.6 74.2 58.8 62.8 65.7 92.0Slovenija 17.5 23.8 25.9 23.4
JAVNOFINANČNI SALDO IN JAVNI DOLGJAVNOFINANČNI SALDO IN JAVNI DOLG
primanjkljaj/BDPprimanjkljaj/BDP javni dolg/BDPjavni dolg/BDP
20102010 20112011 20102010 20112011
AvstrijaAvstrija -5.5-5.5 -5.8-5.8 7878 8282
NemčijaNemčija -5.3-5.3 -4.6-4.6 8282 8585
GrčijaGrčija -9.8-9.8 -10.0-10.0 123123 130130
FrancijaFrancija -8.6-8.6 -8.0-8.0 9292 9999
IrskaIrska -12.2-12.2 -11.6-11.6 8181 9393
ItalijaItalija -5.4-5.4 -5.1-5.1 127127 130130
NizozemskaNizozemska -5.9-5.9 -5.3-5.3 7777 8282
PortugalskaPortugalska -7.6-7.6 -7.8-7.8 9191 9797
ŠpanijaŠpanija -8.5-8.5 -7.7-7.7 6868 7474
Velika BritanijaVelika Britanija -13.3-13.3 -12.5-12.5 8383 9494
ZDAZDA -10.7-10.7 -9.4-9.4 9292 100100
PRIMANJKLJAJ IN NJEGOVO FINANSIRANJEPRIMANJKLJAJ IN NJEGOVO FINANSIRANJE
T – G = BT – G = Bgpgp + B + Bgfgf + dH + dR + PP + dZ + dH + dR + PP + dZ
T- G = BT- G = Bgp gp + B+ Bgfgf + dH + dHProblemi:Problemi: dH – inflacija dH – inflacija
BBgpgp – izrivanje (fizično, finančno) – izrivanje (fizično, finančno)
BBgfgf - tuji prihranki, monetizacija - tuji prihranki, monetizacija
dH – tiskanje denarjadH – tiskanje denarja
dH = ( p + r )/v = p/v + r/vdH = ( p + r )/v = p/v + r/v
dH = p/v (inflacijski davek) + r/v (seignorage)dH = p/v (inflacijski davek) + r/v (seignorage)
**************Bgp – zadolževanje doma, Bgf - zadolževanje v tujini, H – primarni denar,
dR – zmanjšanje deviznih rezerv, PP – prodaja premoženja, Z - zamude
p – inflacija, r – gospodarska rast, v – hitrost kroženja denarja
STABILIZACIJA DOLGA IN PRIMANJKLJAJ
DDtt = D = Dt-1t-1*(i-r) + PR*(i-r) + PRtt
dD = 0 dD = 0 0 = D 0 = Dt-1t-1*(i-r) + PR*(i-r) + PRtt
- D- Dt-1t-1*(i-r) = PR*(i-r) = PRtt
- PR- PRtt = D = Dt-1t-1* (i-r)* (i-r)
D – javni dolg/BDP, PR – primarni primanjkljaj/BDP , i – obrestna mera,
r – gospodarska rast, Primer: Kolikšen mora biti primarni presežek, da se javni dolg ne bo
povečal?
Dt-1=0.5*GDP, i=0.05, r=0.04 0 = 0.5*(0.05-0.04) + PRt
-PRt = 0.5*(0.05-0.04)=0.5*0.01 = 0.005 oz. 0.5%GDP
JAVNI DOLG, PRIMANJKLJAJ IN INFLACIJA
dDt = Dt-1 * (i-r) + PRt – dHt
dDt = 0 0 = Dt-1*(i-r) + PRt – (p+r)/v (p+r) = v*(Dt-1*(i-r)+PRt)
p = v* Dt-1* (i-r) + v*PRt – r
D – javni dolg/BDP, PR – primarni primanjkljaj/BDP , p – inflacija, i – obrestna mera, r – gospodarska rast, v – hitrost kroženja denarja
Primer: Kolikšna bi bila inflacija, če bi preprečili povečanje dolga s tiskanjem denarja?
v=5, D=0.5*GDP, PR=0.02*GDP, i=0.05, r=0.04 p = 5*0.5*(0.05-0.04)+5*0.02-0.04
p = 2.5*0.01+0.10-0.04=0.025+0.10-0.04=0.085
FISKALNI SISTEM IN FISKALNI SISTEM IN POLITIKAPOLITIKA
SlovenijaSlovenija
JAVNOFINANČNI SEKTOR V SLOVENIJIJAVNOFINANČNI SEKTOR V SLOVENIJI
Državna blagajna, ZPIZ, ZZZ, občinske blagajnePrihodki - lastni, deljeni, transferni
- davčni, nedavčniDavki - posredni, neposredni
- proporcionalni, progresivni, regresivni- nominalni, efektivni
Davčne funkcije T = t * Y davek = davčna stopnja * davčna osnova
Lafferjeva krivulja, Tanzijev učinekOdhodkiPrimanjkljaj in njegovo finansiranjeJavni dolg
Relativna velikost blagajn (nekonsolidirana)
0.0
0.1
0.2
0.3
0.4
0.5
0.6
92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05
drzavni proračun
obcinski proracuni
ZZZ
ZPIZ
ZNAČILNOSTI FISKALNE POLITIKE ZNAČILNOSTI FISKALNE POLITIKE SLOVENIJE PRED KRIZOSLOVENIJE PRED KRIZO
(1) Velik in precej nespremenjen delež javnih izdatkov v BDP
(2) Visoka obremenitev dela s prispevki in davki
(3) Transferi med štirimi blagajnami; postopno utapljanje pokojninskega sistema v državnem proračunu
(4) Relativno visoka progresivnost dohodnine
(5) Majhen delež davkov na dobiček in premoženje
(6) Uravnotežen proračun brez kvazi fiskalnih operacij BS
ODVISNOST SOCIALNIH BLAGAJN OD DRŽAVNEODVISNOST SOCIALNIH BLAGAJN OD DRŽAVNEdelež transferjev v prihodkih
0
10
20
30
40
92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05
ZPIZ
obcine
ZZZ
%
PRIMANJKLJAJ V SLOVENIJIPRIMANJKLJAJ V SLOVENIJI
Primanjkljaj:
- Proračunski primanjkljaj = Prihodki – Odhodki
- Primarni primanjkljaj = Prihodki – Odhodki (ki ne vsebujejo obresti)
- Tekoči primanjkljaj = Prihodki – Odhodki (brez investicijskih)
Slovenija: 2004 - 2009Leto prihodki odhodki proračunski primarni tekoči
2004 mil € 6323 6659 -335 -1 216
2005 6801 7181 -379 -44 173
2006 7396 7628 -232 119 423
2007 7800 7763 +37 377 888
2008 8535 8470 +65 371 1094
2009 7531 9260 -1729 -1417 -804
FINANČNI UČINKI UKREPOV V 2008 IN 2009FINANČNI UČINKI UKREPOV V 2008 IN 2009
prihodkirihodki odhodkiodhodki skupajskupaj prihodkiprihodki odhodkiodhodki skupajskupajmil.€mil.€ % BDP% BDP
učinki ukrepov v 2008,učinki ukrepov v 2008, razna znižanje davkov in razna znižanje davkov in uvedbe subvencij uvedbe subvencij - 468- 468 -248-248 -716-716 -1.3-1.3 -0.7-0.7 -2.0-2.0proti-krizni ukrepi proti-krizni ukrepi (znižanje davka na dobiček(znižanje davka na dobiček in razne subvencijein razne subvencije -68-68 -577-577 -645-645 -0.2-0.2 -1.6-1.6 -1.8-1.8stabilizacija javnih financstabilizacija javnih financ(dvig trošarin)(dvig trošarin) +345+345 +345+345 +1.0+1.0 +1.0+1.0delovanje avtomatičnih stabilizatorjev delovanje avtomatičnih stabilizatorjev (zmanjšanja davčnih prihodkov(zmanjšanja davčnih prihodkov zaradi krčenja osnov)zaradi krčenja osnov) -772-772 -772-772 -2.1-2.1 -2.1-2.1
SkupajSkupaj -963-963 -825-825 -1788-1788 -2.6-2.6 -2.3-2.3 -4.9-4.9
KRIZA IN PROGRAM STABILNOSTIKRIZA IN PROGRAM STABILNOSTI
20082008 20092009 20102010 20112011 20122012 20132013
Javno finančni prihodkiJavno finančni prihodki ( % BDP) ( % BDP) 42.442.4 40.340.3 *43,2*43,2 42,942,9 42,742,7 42,542,5
Javnofinančni odhodki Javnofinančni odhodki 44.244.2 46.046.0 *48,9*48,9 47,147,1 45,945,9 44,244,2
Javno finančni primanjkljajJavno finančni primanjkljaj -1.8 -1.8 -5.7*-5.7* -5,7-5,7 -4,2-4,2 -3,1-3,1 -1,6-1,6
Realni BDPRealni BDP 3.53.5 -7.3-7.3 0.90.9 2.52.5 3.73.7 3.53.5
Zasebna potrošnjaZasebna potrošnja 2.02.0 -2.0-2.0 0.00.0 1.01.0 2.32.3 2.52.5
Javna potrošnjaJavna potrošnja 6.26.2 3.23.2 -1.5-1.5 0.00.0 2.42.4 2.52.5
InvesticijeInvesticije 7.77.7 -21.0-21.0 -2.0-2.0 3.03.0 7.07.0 4.04.0
IzvozIzvoz 2.92.9 -17.9-17.9 4.14.1 6.86.8 7.57.5 7.57.5
UvozUvoz 2.92.9 -19.8-19.8 1.81.8 4.94.9 7.27.2 6.86.8
Rast zaposlenostiRast zaposlenosti 2.82.8 -2.4-2.4 -1.6-1.6 -0.9-0.9 0.70.7 0.70.7
Stopnja brezposelnostiStopnja brezposelnosti 4.44.4 5.75.7 6.76.7 7.37.3 7.27.2 6.86.8
JAVNI DOLGJAVNI DOLG
Struktura zadolževanja: - kratkoročni in dolgoročni (dolgoročni)- krediti (2%) in vrednostni papirji- obveznice (98%), - fiksna in spremenljiva obrestna mera (fiksna) - v tuji valuti, v domači valuti (v evrih)Državni dolg- 21.1% BDP v 1993, 19.3%BDP v 2008Državna poroštva: - 3.1% BDP v 1994, 12.7% BDP v 2008Stabilizacija dolga: - primarni presežek, seignorage in inflacijski davek, bankrotPolitični ciklusi: - volilni, strankarski
JAVNI DOLG V SLOVENIJI
Leto dolg tuji domači dolg/ tuji dolg/ tuji dolg/ BDP dolg
BDPmrd. SIT %
1993 303 39 264 21.1 12.9 2.71994 343 52 291 18.5 15.2 2.81995 418 72 346 18.6 17.2 3.21996 581 225 356 22.7 38.7 8.81997 673 273 400 23.1 40.5 9.41998 771 296 475 23.7 38.3 9.11998 892 394 498 24.5 44.1 10.82000 1013 551 462 24.0 54.3 13.02001 1229 594 635 25.9 48.3 12.52002 1423 586 837 26.5 41.2 11.12003 1490 578 912 25.6 38.8 10.02004 1600 534 1066 25.5 33.4 8.62005 1674 406 1267 24.7 24.3 6.12006 1739 375 1364 23.7 21.6 5.42007 (mil.€) 7395 2511 4884 21.5 33.9 7.42008 7181 2469 4712 19.3 34.4 6.6
JAVNI DOLG IN POROŠTVAJAVNI DOLG IN POROŠTVA
0
4,000
8,000
12,000
16,000
20,000
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
dolg
dolg in garancije
garancije
mil €
JAVNI DOLG IN POROŠTVAJAVNI DOLG IN POROŠTVA
0
10
20
30
40
50
60
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
dolg in garancije
dolg
garancije
% BDP
JAVNI DOLG IN NJEGOVO SERVISIRANJEJAVNI DOLG IN NJEGOVO SERVISIRANJE
2008 2009 2010 2011 2012 2013
SALDO -103 -2005 -2014 -1716 -1157 -526
% BDP -0.3 -5.6 -5.5 -4.5 -3.1 -1.6
zadolževanje
DOLG (mil. €) 8373 10614 12992 15217 17202 18664
% BDP 22.6 29.6 35.7 40.0 42.6 43.8
servisiranje
PLAČILA OBRESTI 317 352 518 671 827 935
% BDP 1.1 1.2 1.8 1.8 2.0 2.1