Filmska delavnica Strah in jeza v kontekstu družbene situacije

Filmska delavnicaStrah in jeza v

kontekstu družbene situacije

Janina Curk, II. gimnazija Maribor

Misli Strah je opij ljudstva! (4.d, 2010)

Menim, da bo prišel čas, ko bodo ljudje politični angažma nadomestili s socialnim in človeškim. Človek bo s tem pridobil, ker se bo lahko izražal bolje in globlje. (Jean Paul Sartre)

Well don't ya know that happiness is a warm gun, momma! (The Beatles 1968)

Uporabljeni film Bowling for Columbine

Leto produkcije: 2002

Država: ZDA

Režiser: Michael Moore

Žanr: dokumentarec

Nagrade: oskar za najboljši dokumentarec idr.

Psihološke vsebine v filmu

jeza in agresivnost strah predsodki vzroki nasilja medijska manipulacija glasba in nasilje avtoritarni značaj socialno vplivanje oglaševanje družbeni nadzor socialna prikrajšanost vojna terorizem

Osrednji dogodek20. aprila 1999 sta na šoli Columbine v Coloradu, poleg mesteca Littletona, kjer se nahaja tovarna orožja, dva najstnika z avtomatskim orožjem pobila 12 učencev in učitelja, na koncu pa ustrelila še sebe.Dogodek je sprožil razpravo o nadzoru nad orožjem v ZDA, o dostopnosti strelnega orožja in o vplivu agresivnosti v medijih na nasilje med mladimi.

Predvajanje filma do 0:23:13

Opredelitev strahu in jezeDijaki:

v kakšnih situacijah se pojavlja čustvo

razpoloženje in afekt

ali je enostavno ali sestavljeno, polarno

Ali se spomnite reka, pregovora, situacije …, ko sta strah in jeza neposredno povezana?

strah + jeza Ranjena žival je najnevarnejša.

Ničesar se ni treba bati, razen strahu samega.

Napad je najboljša obramba.

depresivnost (ženske) – agresivnost (moški)

avtoagresivnost (anksioznost – samopoškodovanje, droge …)

Zoran Kanduč o strahu

Strah je čustvo, ki naznanja konkretno ali abstraktno nevarnost, bodisi to, ki gnezdi v posameznikovi duševnosti, bodisi tisto, ki grozi od zunaj (ali pa kar obe hkrati). Po drugi strani pa utegne biti nevaren tudi človek, ki se boji, neredko celo bolj, kot je nevaren pojav, ki ga navdaja s strahom. (Zoran Kanduč, Onkraj zločina in kazni)

Hermann Hesse o strahu

Nenadno je vedel, kaj je strah in da ga lahko premaga samo tisti, ki ga spozna. Tisoč stvari se bojiš, bolečin, sodnikov, lastnega srca, bojiš se spanja, bojiš se prebujanja, samote, mraza, blaznosti, smrti, predvsem smrti. A vse to so samo maske in preobleke. V resnici se bojiš samo nečesa: zdrsnjenja z roba, koraka v negotovost, drobnega koraka tja čez vsakršno varnost. In kdor se enkrat, enkrat samkrat da, se enkrat osrči in se zaupa usodi, postane svoboden.

Carlos Castaneda o strahu

„In kaj lahko stori, da bi premagal strah?“„Odgovor je preprost: ne sme zbežati. Strahu se mora upreti in njemu navkljub stopiti naslednji korak naprej v učenju, in nato naslednjega in tako naprej. Strah ga mora vsega prežemati, pa se vendar ne sme ustaviti.In prej ali slej pride trenutek, ko se njegov prvi sovražnik umakne. Tedaj dobi človek zaupanje vase.“

Tolteška modrost o strahu

Naše planetarne sanje so ena sama bolezenska motnja, ljudje pa smo duševno bolni: bolehamo namreč za boleznijo, imenovano strah. Simptomi te bolezni so vsa tista čustva, zaradi katerih ljudje trpijo: jeza, sovraštvo, potrtost, zavist in izdaja. Kadar je strah prevelik, razum odpove, in potlej temu pravimo duševna bolezen. Psihotično vedenje se pokaže, kadar je um tako zelo prestrašen in so rane tako neznansko boleče, da se človeku zdi boljše pretrgati stike z zunanjim svetom.

Odlomek iz filma Apocalypto: 13:30

„Zaskrbljen si.“„Ja, sem.“„Tisti ljudje v gozdu, kaj si videl na njih?“„Ne razumem.“„Strah. Globok, hudoben strah. Okuženi so z njim. Si videl? Strah je bolezen. Splazil se bo v dušo vsakega, ki ga bo pritegnil. Tvoj mir že ima madež. Nisem te vzgajal, da bi te videl živeti v strahu. Izpusti ga iz srca. Ne nosi ga v našo vas. Ob prvem svitu se bomo zbrali z našimi starešinami na svetem hribu naših očetov. Tam bomo poklicali njihove duhove, da nas bodo vodili.“

Aldous Huxley (iz Kontrapunkt življenja)

Ko bi ljudje hodili okoli in zadovoljevali svoje nagonskeželje le tedaj, kadar jih v resnici občutijo, kakor živali,ki jih tako prezirate, bi se vedli neprimerno bolje,kakor se večina civiliziranih ljudi vede današnje dni.

Iz Tolteških modrosti:Česa se bojiš? V peklu si tako

ali tako že! Verstva pravijo, da je pekel kraj kazni, strahu, bolečine in

trpljenja, kraj, kjer te žge večni ogenj. Toda ta ogenj gori iz občutij, ki jih poraja strah! Ko čutimo jezo, ljubosumje, zavist ali sovraštvo, nas v notranjosti žge ogenj. Takrat živimo v sanjah pekla. Če razumemo pekel kot stanje duha, je pekel vse okrog nas. Drugi nam grozijo, da bomo šli v pekel, če ne bomo storili, kar hočejo od nas. Pa še kaj! Saj smo ŽE v njem – z nami vred pa tudi ljudje, ki nam to dopovedujejo. Nihče ne more nikogar obsojati na pekel, saj smo že v peklu. Naše osebne sanje se lahko sprevržejo v nenehno moro, v kateri živimo in trpimo v stalnem strahu. Ni pa TREBA, da nas tlačijo takšne more. Prav tako lahko uživamo tudi v prijetnih sanjah.

Svet je črno-bel, pobarvanka, stvar izbire Sartre: Zaprta vrata

Vzroki nasilja, avtoritarni značaj

Predstavnik tovarne orožja pojasnjuje razumevanje vzrokov nasilja med mladimi. Ocenite njegove argumente!

Sledijo dramatični prikazi ameriških vojaških intervencij skozi zgodovino. Glasbeno ozadje: Louis Armstrong: What a wonderful world, 1967. Kakšne občutke vzbuja glasba? Kakšen je odnos med glasbo in sliko?

Sledi dogodek na šoli Columbine. Presodite obnašanje medijev v kritičnih trenutkih dogajanja na šoli.

Igralec Charlton Heston. Presodite njegov značaj in vrednote.

Ogled odlomka 0:23:13 do 0:37:15

Chris Rock o nadzoru nad orožjem

You don't need no gun control. You know what you need? We need some bullet control. I think all bullets should cost $5,000. You know why? People would think before they killed somebody if a bullet cost $5,000. 'Man, I would blow your fuckin' head off... if I could afford it! I'm a get me another job, I'm a start saving some money, then you a dead man!' (Chris Rock, ameriški glasbenik in komik)

Militarist Heston – avtoritatrni značaj

Značilnosti avtoritarnega značaja (Adorno, 1950): zaprto mišljenje (dogmatičnost, tradicionalnost,

konvencionalnost) zagovarjanje ustaljenih in splošno veljavnih norm odpor do sprememb nekritično sledenje ljudem, ki so hierarhično nad

njimi, obenem pa agresivno izkazovanje moči nad podrejenimi ali manjšino

nagnjenost k etnocentrizmu oz. nacionalizmu obrambni mehanizmi, zlasti projekcija šibka osebnost brez samozaupanja pod močno

fasado

Antisocialna osebnostna motnja

neupoštevanje drugih ljudi (kršenje njihovih pravic, laganje, prizadevanje, manipuliranje, izkoriščanje za lastno korist in užitek)

pogosto disocialno vedenje, neupoštevanje socialno-moralnih norm (v različnih stopnjah, do antisocialnih dejanj)

impulzivnost, agresivnost, nezanesljivost, neodgovornost (na področju družine, financ, dela), konflikti z avtoritetami

šibek ego in superego, kar se kaže v pomanjkanju občutij krivde in težnji po takojšnji zadovoljitvi potreb

Predvajanje filma: 0:37:15 – 0:42:20

Glasba in nasilje: vprašanja

Kakšno glasbo najraje poslušaš: klasiko, hard rock, soft rock, metal, rave, tehno, rap, reggae, pank …?

Ali posvečaš pozornost tudi besedilom pesmi? Ali meniš, da poslušanje glasbe z agresivno

vsebino vpliva na počutje (razmišljanje, vedenje) poslušalca?

Ali meniš, da bi morala biti agresivna besedila cenzurirana?

Ko sem odraščal, mi je glasba pomenila beg. Bila je edina stvar, ki ni obsojala ničesar. (Marilyn Manson)

Glasba in nasilje Več raziskav ugotavlja pozitivno povezanost med poslušanjem

agresivnih glasbenih besedil in agresivnostjo. Ker gre za korelacijske, ne eksperimentalne študije, ne

moremo vedeti, kaj je vzrok in kaj posledica. Ali poslušanje nasilne glasbe stopnjuje agresivnost, ali tisti, ki so agresivnejši, pogosteje poslušajo agresivno glasbo? Ali so različni vplivi tako prepleteni med seboj, da jih sploh ni mogoče ločiti?

Vsekakor so za te vplive bolj dovzetni mladostniki:o ki imajo že sicer večjo dispozicijo za manj prilagojeno vedenje:

sugestibilni, manj avtonomni, nagnjeni k pretiranemu identificiranju z idoli

o manj sposobni besedila razumeti metaforično ali ironičnoo z manj starševskega nadzora

Ogled odlomka 0:42:20 do 0:50:0O

Vsebina animiranega filma

Zakaj so Američani tako nori na orožje? Zakaj so tako militarizirani? Zakaj so tako odvisni od nasilja? In zakaj se pobijajo med sabo?

Belci pridejo v Ameriko, kjer nabašejo na Indijance. Ustrašijo se jih, zato jih pobijejo. Iz Afrike pripeljejo sužnje, brezplačno delovno silo, toda tudi njih se ustrašijo, zato se oborožijo. In ker se mastno oborožijo, tudi mastno obogatijo. Da bi ohranili bogastvo in status quo, izumijo posebna, brzostrelna orožja, orožja za množično uničevanje, vključno s Ku klux klanom. Ko se je KKK prisiljen umakniti v ilegalo, ustanovijo NRA - Nacionalno strelsko zvezo. In ko se črnci preselijo v mesta, belci iz strahu zbežijo v predmestja, kjer pa jih strah ne mine, zato si nabavijo na tone in tone orožja, da bi zaščitili lastnino, red in mir. /…/ Ja, belci le panično skačejo sem ter ja - z enega konca zemljevida na drugega. Količina orožja, ki ga posedujejo, se veča premo sorazmerno z njihovim strahom. /…/ Bolj kot so Američani prestrašeni, bolj se oborožujejo, in bolj ko se oborožujejo, bolj so prestrašeni.«

Odlomek 0:49:16 do 0:50:00: kritični statistični razmislek

Režiser navaja podatke o številu smrti zaradi orožja v različnih državah. Toda števila ljudi, ki v posameznih državah letno umrejo zaradi orožja, niso relativna. Ali so absolutna števila primerljiva? Ali je režiser potvoril podatke? Spodaj je navedeno število ljudi, ki v posameznih državah letno umrejo zaradi orožja (po informacijah v filmu) in število prebivalcev (Wikipedia 2009). Država Število prebivalcev

v milijonihŠtevilo mrtvih zaradi orožja na leto

ZDA 298,4 11.127Japonska 127,4 39Nemčija 82,4 381V. Britanija 60,6 68Kanada 33,1 165Avstralija 20,3 65Francija 60,9 255

Odlomek 0:54:21 do 1:09:47: medijska manipulacija

Odlomek prikazuje, kako mediji vzbujajo strah med ljudmi z dramatičnim prikazovanjem namišljenih nevarnosti. Kakšne so pozitivne in kakšne so negativne lastnosti medijev?

Marilyn Manson v intervjuju z režiserjem Michaelom Moorom: Mediji raje vse obrnejo po svoje in podžigajo strah. Potem ljudje gledajo poročila, ki strašijo s poplavami, aidsom, umori … cut! – zdaj pa reklame: kupite Acuro, kupite Colgate, če imate slab zadah, se nihče ne bo hotel pogovarjati z vami, če boste mozoljavi, punce ne bodo več hotele spati z vami … V osnovi vsega je kampanja strahu in potrošnje. Vse temelji na zamisli, da bodo ljudje več trošili, če jih bo strah.

Ogled filma od 0:50:00 do 1:09:47

Vpliv medijev – „masovna psihoza“

Vladajoča ideologija svečano razglaša, da ni nihče več nikjer varen. Dejansko je videti, kot da nevarnosti prežijo na vsakem koraku, kot da se že za prvim vogalom skriva katastrofa, kot da se bo zdaj zdaj zgodilo nekaj nepojmljivo uničujočega ali pogubnega (morda pa se že je, le da tega še ne vemo, nočemo vedeti, ali pa se delamo, kot da ne vemo. (Zoran Kanduč)

Nevarnosti prežijo na vsakem koraku

Je voda, ki jo pijem, sploh pitna? Ali zrezek, ki me vabljivo pogleduje na krožniku, izvira iz normalne

ali nore živali? So sončni žarki, ki me blago božajo po telesu, resnično

dobronamerni in dobrodejni? Ali ima duhovnik, ki sem mu zaupal otroka, res pred očmi le

duhovno oskrbo in nravno korekcijo, ali pa ga že vznemirja misel, da bi se prikupni ovčici približal še na drugačne načine?

Je neznanec, ki si ga plašno ogledujem skozi kukalo, trgovski potnik ali ropar?

So mladeniči, ki se smukajo okoli moje hiše, naključni radovedneži ali prihuljeni vlomilci, ki si ogledujejo možno tarčo?

In tako naprej, brez konca in kraja. Nauk, ki od tod sledi, je jasen: stalno moraš biti na preži.

Npr. strah pred izgubo službe …

Strah je nadvse prikladen nadzorovalni pripomoček. Pomislimo na strah, da ne najdeš spodobne zaposlitve ali izgubiš službo in zaslužek. Ta strah v potrošniški družbi dela čudeže. Krivi hrbtenice pokončnih in zdravih ljudi (in jih neredko spravi na kolena). Pripravi jih do tega, da so pogosto pripravljeni požreti dobesedno sve i svašta: ponižanja, žalitve, šikaniranje, nasilje, kršenje pravic, predolg delovni čas, pretirane obremenitve, nemogoče medsebojne odnose ali zdravju škodljivo okolje. Iz njih dela krotka, koristna, marljiva in resna bitja, ki pa so po drugi strani sovražno razpoložena do vseh, ki bi jih lahko izrinili na stranski tir ali prehiteli …  

Strah pred krizo, revščino

… strah pred konkurenco, strah, da te ne bo premagal ali celo požrl tekmec v neusmiljeni ekonomski vojni, strah pred gospodarsko krizo, strah pred znižanjem življenjske ravni, strah, da se boš prisiljen odreži potrošniškemu fiksu, na katerega si se že navlekel in postal od njega psihično odvisen, zato te ne osrečuje več in moraš lesti čedalje višje in čedalje hitreje, novim in novim delovnim in potrošniškim izzivom naproti … (Zoran Kanduč)

Oglaševanje – zloraba psihologije!

Cilj oglaševanja je povečati povpraševanje po določenem produktu, storitvi ali ideji, v končni fazi povečanje potrošnje in spodbujanje materialističnih vrednot. Primerjajmo ta cilj s ciljem psihologije kot znanosti: psihologija preučuje duševne procese, osebnost in vedenje posameznika, njegov odnos do sebe in drugih. Pri tem uporablja znanstvene metode, s katerimi poskuša ustrezno razlagati, napovedovati in/ali spreminjati vedenje, v dobro človeku.

Je oglaševanje človeku v dobro?

Zapravljam, torej semSem oglaševalec: ja, onesnažujem svet. Sem tip, ki vam prodaja sranje. Ki vas sili, da sanjate o rečeh, ki jih ne boste nikoli imeli. Ko boste toliko našparali, da vam bo le ratalo vplačati avto vaših sanj, bom vmes poskrbel, da ta ne bo več moderen. Tri korake sem pred vami in vedno poskrbim, da ste ravno prav frustrirani. Glamur je dežela, v katero se nikoli ne pride. Fiksam vas z novostmi – prednost novosti pa je ta, da nikoli ne ostane nova. Vedno je nekje ena novost, ki postara prejšnjo.Sem povsod. Ne morete mi pobegniti. Kamor koli pogledate, kraljuje moja reklama. Terorizem novosti mi pomaga pri prodajanju praznine. Moje poslanstvo je, da se vam cedijo sline. V mojem poklicu si nihče ne želi vaše sreče, saj srečni ljudje ne trošijo. Vaše trpljenje je tisto, kar poganja posel. Hedonizem ni humanizem: je cash flow. In njegov moto? Zapravljam, torej sem.(Frédéric Beigbeder: 14,99 evra) 

Komedija!

Oglaševalski kodeksi ravnanja vzdržujejo pri življenju fikcijo, ki meji na komedijo. 'Kodeks oglaševalskih standardov in ravnanj' določa, da 'noben oglas ne sme vsebovati opisov, trditev ali ilustracij, ki bi eksplicitno ali implicitno zavajale'. Predvsem pa ne sme 'noben oglas zavajajoče trditi, da ima oglaševani proizvod kakšno posebno lastnost, ki je ni mogoče dokazati'. Če bi te kriterije etičnega ravnanja vlade vzele resno, bi lahko kar takoj ukinili oglaševalsko industrijo. (Clive Hamilton: Fetiš rasti)

Slovenski oglaševalski kodeks

Člen 4: Poštenost: Oglaševanje ne sme biti oblikovano tako, da bi zlorabljalo zaupanje potrošnikov, izkoriščalo njihovo pomanjkljivo izkušenost oziroma znanje ter jih s tem zavajalo.

Člen 5: Resničnost: Opisi, ki so objavljeni v oglasnih sporočilih, morajo biti dokazljivi. Sporočila ne smejo vsebovati trditev ali vizualnih predstav, ki neposredno ali posredno zavajajo potrošnika o namenu izdelka ali o oglaševalcu samem in s tem lahko na nelojalen način škodujejo drugim izdelovalcem oziroma oglaševalcem. Neresnice ali pretiravanja, katerih namen je zabavati ali zbujati pozornost, so dovoljeni le, če je jasno, da gre za humor, parabolo ali očitno pretiravanje, ne pa za dejstvo, ki ga je treba sprejeti kot takega.

Iz člena 12: Otroci in mladostniki: Oglasna sporočila ne smejo zlorabljati naravne lahkovernosti otrok ali pomanjkanja njihovih življenjskih izkušenj. V sporočilih otrokom ni dovoljeno uporabljati neposrednih pozivov k nakupu, razen če gre za izdelke, ki jih zanimajo, in če je možno pričakovati, da si jih bodo lahko tudi privoščili. Sporočila ne smejo neposredno vplivati na otroke, da ti silijo svoje starše ali skrbnike k nakupu izdelka. Sporočila ne smejo ustvarjati podobe, da bodo otroci inferiorni drugim otrokom, če ne bodo kupili določenega izdelka oziroma jim ga ne bodo kupili njihovi starši ali skrbniki.

(Slovenska oglaševalska zbornica 1999)

O POHLEPU

Pohlep človeške vrste je nenasiten, je zapisal Aristotel pred 2300 leti, ko je razlagal, kako se ljudem po zadovoljitvi vsake želje vselej pojavi nova. Ruski pisatelj Tolstoj je zapisal: Poskusite med ljudmi, od berača do milijonarja, najti le enega, ki je zadovoljen s svojim imetjem, in ne boste našli takega med tisočimi. Danes moramo kupiti plašč in galoše, jutri žepno uro, naslednji dan se moramo naseliti v stanovanje z zofo in lučjo iz brona, potem moramo imeti tapete in žametne halje, potem hišo, konje in kočije, slike in okrasje.

O POHLEPURaziskovalec Lewis H. Lapham (v Nihče nima nikoli dovolj, 2001) je v 90. letih povprašal ameriške državljane, koliko denarja bi potrebovali, da bi bili srečni. Ne glede na višino njihovega dohodka je bilo neverjetno veliko število Američanov prepričanih, da bi na mah izginile vse njihove težave, če bi prejemali dvakrat večji dohodek, kot ga imajo.

Mož, ki prejme 15.000 dolarjev na leto, je prepričan, da bi se odrešil skrbi in žalosti, če bi zaslužil 30.000, za moža z milijonom dolarjev na leto pa bi bilo vse v najlepšem redu, če bi zaslužil dva milijona. Nihče nima nikoli dovolj, ugotavlja Lapham, in nadaljuje: Če so človeške želje v resnici neskončno raztegljive, je potrošništvo na koncu nezmožno zagotoviti izpolnitev - to je dejstvo, ki ga rada spregleda ekonomska teorija. Kot so v zadnjem času pokazale študije Michaela Argyla z univerze v Oxfordu, glavne determinante osebne sreče v življenju v nasprotju s splošnim mnenjem niso povezane s potrošništvom, temveč je z osebno srečo povezano zlasti zadovoljstvo z družinskim življenjem, sledi zadovoljstvo z delom in prostim časom za razvoj talentov in prijateljstev.

Srečni ne nakupujejo po nepotrebnem

Nakupovanje je odgovor na našo eksistencialno depresivnost, ko se nam zdi, da nas je svet pokopal pod svojo težo, ko čutimo, da smo na tem planetu samo zato, da se prebijamo skozi garaško življenje. Za trenutek pač izbruhnemo in se upremo in gremo po nakupih.Vendar nam to ne more prinesti olajšanja, nasprotno, samo še bolj nas zaplete. Minljivi občutek moči, ki pride z nakupom, pušča za seboj le še večjo praznino, ki jo je treba zapolniti. To je nekako tako, kot bi se hoteli izkopati iz živega peska – bolj ko si prizadevamo, da bi se izkopali, globlje tonemo v tla.Clive Hamilton: Fetiš rasti

Po statistikah za leto 2012 smo v Evropi na petem mestu po številu kvadratnih metrov nakupovalnih središč na prebivalca. Pred nami so le severne dežele, Avstrijo in Švico smo pustili za seboj. Če bi upoštevali naših uradno več kot sto tisoč nezaposlenih in več kot pol milijona upokojencev, uf, bi vse preostale države lizale prah z marmorja naših nakupovalnih svetišč. Postali smo svetilnik Evrope. (Miha Mazzini, Prazni, ki so, 2013)