-
6. ZRANI TLAK IN GIBANJE ATMOSFERE6.1 ZRANI TLAK
Zrani tlak (pritisk): - Tea ozraja od povrja Zemlje do vrha
atmosfere (Sila s katero delujejo
molekule in atomi ozraja na povrje).- Enota: hektopaskal (1 hPa
= 1 mb)- Povpreni zrani tlak na morski gladini: 1013 hPa (760 torov
oziroma 760
mm ivosrebrnega stolpca pri 0 0C na 450 G).- Spreminjanje
zranega tlaka z viino: Z naraanjem viine tlak pada, ker je
zrak vse redkeji.
Zrani tlak kot tea stolpca zraka
Znievanje zranega tlaka z viino
-
- Odnos med tranim tlakom in temperaturosegrevanje zraka
zmanjevanje gostote zraka padanje tlakaohlajanje zraka naraanje
gostote zraka naraanje tlaka
- Odnos med gibanjem zraka in zranim tlakomdotok toplega zraka
padanje tlakadotok hladnega zraka naraanje tlakadviganje zraka
padanje tlakaspuanje zraka naraanje tlaka
- Prikazovanje prostorske razporeditve zranega tlaka: izobare
rte, ki povezujejo na morski nivo (0 0C, 450 G) reducirane
vrednosti enakega izmerjenega ali izraunanega zranega tlaka.
-
- Oblike izobara. Obmoje nizkega tlaka (ciklon, depresija,
minimum; C, N, L)b. Obmoje visoke tlaka (anticiklon, maksimum; A,
V, H) c. Sedlo (podroje med dvema C in A)d. Dolina (v doloeno smer
razpotegnjeno obmoje C)e. Greben ( v doloeno smer razpotegnjeno
obmoje A)f. Sekundarni ciklon (manj izrazit ciklon v
dolini nizkega zranega tlaka)g. Sekundarni anticiklon (manj
izrazit A v
grebenu visokega zranega tlaka) Shematski prikaz vetrov pri tleh
v ciklonu in anticiklonu na severni in juni polobli
Oblike izobar v barinem reliefu
-
Globalna razporeditev zranega tlaka
Akcijski centri (Akcijska sredia): Velika sklenjena obmoja
zranega tlaka v doloenih G.
Permanentni (stalni) akcijski centri:- Ekvatorialni pas nizkega
zranega tlaka (ekvatorialna kotanja): Posledica
monega ogrevanja in dvigovanja zraka. - Subtropski anticikloni:
Obmoja grezanja zraka nad oceani v subtropskem
pasu (Azorski oz. Azorsko-Bermudski A, Havajski oz.
Severnopacifiki A, Junoatlantski A oz. A Sv.Helene, Junopacifiki A,
Junoindijski A oz Mauricijski A).
- Cikloni v subpolarnem pasu: Posledica dviganje zraka v obmoju
polarne fronte (Islandski C, Aleutski C, Subantarktini C.
- Anticikloni v polarnih predelih: Posledica grezanja zraka nad
polarnimi ledenimi pokrovi (Arktino in Antarktino obmoje visokega
tlaka).
Sezonski akcijski centri: Izmenina zimska obmoja visokega tlaka
in poletna obmoja nizkega zranega tlaka nad kontinenti.
- Anticikloni: Sibirski, Kanadski, Avstralski (mono ohlajanje
povrja pozimi). - Cikloni: Severnoameriki, Junoazijski oz.
Tibetanski (mono segrevanje
povrja poleti), Sredozemski (toplo morje pozimi).
-
- Sezonske spremembe v prostorski razporeditvi akcijskih centrov
zranega tlaka
Razporeditev povprenega zranega tlaka januarja
Razporeditev povprenega zranega tlaka julija
- Okrepitev subpolarnih C- Nastanek kontinentalnih A nad
Sibirijo in Kanado- Pomik ekvatorialne kotanje na
juno poloblo
- Oslabitev subpolarnih C- Okrepitev subtropskih A severne
poloble- Nastanek kontinentalnih C nad
Azijo in JZ S Ameriko- Pomik ekvatorialne kotanje na
severno poloblo
-
6.2 GIBANJE ATMOSFERE
- Cirkulacija zraka: Krono (celino) gibanje zraka.- Veter:
Gibanje zraka v doloeni smeri in z doloeno hitrostjo zaradi razlik
v
zranem tlaku (veter imenujemo po smeri iz katere piha).- Sile,
ki vplivajo na gibanje zraka:
- Gradientna sila zranega tlaka (zrak se giblje od visokega
proti nizkemu zranemu tlaku).
- Coriolisova sila (odklon vetra na desno v smeri gibanja na
severni polobli oziroma na levo na juni polobli).
- Sila trenja podlage (nasprotna smeri vetra, deluje do viine
cca. 1 km nad povrjem; nad to viino geostrofski veter: veter je
rezultat gradientne in Coriolisove sile).
Sila trenja upoasni veter in ga usmeri pod kotom na izobare
-
6.2.1 Splona cirkulacija atmosfereSplona cirkulacija atmosfere
(splono kroenje ozraja, globalna zrana
cirkulacija, planetarno kroenje zraka):- Izmenjava zranih gmot
nad povrjem Zemlje zaradi razlik v prejeti energiji
Sonevega sevanja (in razlik v temperaturi in zranem tlaku) med
nizkimi in visokimi geografskimi irinami.
- Je mehanizem, ki uravnava razlike med toplimi tropskimi in
hladnimi polarnimi predeli.
Enocelini model splone cirkulacije atmosfereHipotetini model:-
Zemlja je pokrita z vodo- Sonce je v zenitu nad ekvatorjem- Zemlja
se ne vrti severna in juna Hadleyeva celica
-
Tricelini model splone cirkulacije atmosfereModel, ki upoteva:-
Vpliv kopna- Navidezno gibanje Sonca- Rotacijo Zemlje Tricelino
kroenje ozraja: Hadleyeva, Ferrelova in polarna celica
-
Hadleyeva celica
- Celino kroenje ozraja med ekvatorjem in povratnikoma v
tropskem pasu.- Zaradi monega segrevanja in dviganje zraka nad
ekvatorjem je pri tleh nizek
zrani tlak (ekvatorialna kotanja) in brezvetrje (ekvatorialne
tiine, doldrums). - Zaradi dviganja toplega in vlanega zraka
nastajajo veliki oblani sistemi in
vsakodnevne plohe in nevihte.- Pod tropopavzo se ohlajeni zrak
razteka (antipasati) proti subtropskim G (300
S in JG), kjer se greza, segreva in sui.- Pri tleh je zato
obmoje visokega zranega tlaka s ibkimi vetrovi in brezvetrjem
(subtropske tiine, konjske irine).- Iz obmoja subtropskih
anticiklonov severne in june poloble se zrak pri tleh
(pasati) steka proti ekvatorju, kjer se zdrui v intertropski
konvergenni coni (ITCZ).
-
Ferrelova celica
- Kroenje zraka med povratnikoma in teajnikoma v srednjih G.- Od
subtropskih A se zrak pri tleh kot zahodniki (Ferrelovi zahodniki,
glavni
zahodniki) razteka proti teajnikoma, kjer se srea s hladnimi
polarnimi zranimi gmotami (polarna fronta).
- Ob frontalni ploskvi se zrak dviga (nizek zrani tlak pri tleh)
in v viinah raztekaproti povratnikoma oziroma poloma.
- Ferrelova celica ni posledica razlik v ogretosti, ampak lege
med Hadleyevo in polarno celico (indirektna celica).
Polarna celica- Kroenje zraka med teajnikoma in poloma v
polarnem pasu.- Del zranih gmot, ki se dviga ob polarni fronti, se
na viini tropopavze giba proti
poloma.- Nad poloma se greza (visok zrani tlak pri tleh) in se
ob povrju kot polarni
vzhodniki razteka proti polarni fronti.
-
Idealizirana shema povrinskih vetrov- Zemlja kot homogeno
telo
Dejavniki, ki vplivajo na dejanski potek vetrov- Rotacija
Zemlje- Menjavanje kontinentov
in oceanov- Potek gorovij in ravnin- Sezonske spremembe
insolacije- Morski tokovi
-
Glavne komponente splone cirkulacije atmosfereIntertropska
konvergenna cona (ITCZ)- irok, vzporedno z ekvatorjem potekajo pas
nizkega zranega tlaka, kjer se
stekajo SV in JV pasati (S in J tropske zrane mase).- ITCZ se
premika v skladu z navideznim gibanjem Sonca.Ekvatorialne tiine
(doldrums)- Obmoja brezvetrja (zelo ibkih vetrov) znotraj
ITCZ.Pasati- Stalni in ibki vetrovi (3-6 m/s) vzhodnih smeri (SV,
JV), ki pihajo iz
subtropskih A proti ekvatorialni kotanji.- Izraziteji so nad
oceani (trgovski vetrovi).- Ob V obalah oceanov so suhi (grezanje
zraka), ob zahodnih obalah pa vlani.
Obmoje pasatov in ekvatorialnih tiin
-
Ekvatorialni zahodniki- Povrinski vetrovi nizkih G, ki
nastanejo, ko pasati prekajo ekvator in dobijo
zaradi Coriolisove sile zahodno smer (poletni monsun).Subtropske
tiine (konjske irine)- Obmoja brezvetrja (ibkih vetrov) v srediu
subtropskih anticiklonov.Zahodniki- Vetrovi, ki prevladujejo (nad
oceani) med 40 in 700 S in JG kot posledica
gibanja zraka od subtropskih anticiklonov k subpolarnim
ciklonom.- Vetrovno shemo pogosto poruijo potujoe depresije- Moneji
so na juni polobli, kjer ni obsenih kopnih povrin (viharne
tiridesete, besne petdesete, strane estdesete).Polarni
vzhodniki- ibki vetrovi, ki pihajo iz polarnih A
proti subpolarnim C.
Kolumbova pot v Novi svet in razumevanje splonih vetrov v
Atlantiku
-
Vetrovi v zgornjem delu troposfere- Z naraanjem viine postaja
smer vetrov conalna (V-Z) in jim naraa hitrost.- Veter se pribliuje
geostrofskemu vetru (rezultat gradientne in Coriolisove
sile).Viinski zahodniki- Najmoneji med 30 in 400 G (v povp.: 125
km/h; v max.: nekaj 100 km/h).- Viinski zahodniki S poloble: moneji
pozimi (veja temp. razlika med
tropskim in zmernim pasom).- Viinski zahodniki J poloble: manje
hitrosti kot na S polobli (vodna polobla
manje temperaturne razlike med tropskim in zmernim pasom in med
zimo in poletjem.
- Polarni jet stream (polarni vetrovni stren): Obmoje najmonejih
zahodnikov na viini troposfere (12 km) v obmoju polarne fronte (v
max.: do 800 km/h) kot posledica velikega temp. gradienta med
polarnim in subtropskim zrakom.
Poloaj polarnega in subtropskega jet streama
Shema poloaja polarnega jet streama
-
Rossbyjevi valovi: - Meridionalni tokovi v splonih zahodnikih,
ki nastanejo zaradi nehomogenosti
Zemljinega povrja (velika gorstva, razlike kopno - morje, morski
tokovi).- Tokovi omogoajo prenos toplote od ekvatorja proti
poloma.- Ob majhni amplitudi valovanja (prevlada zahodnika), se
temperaturne amplitude
med tropskimi in polarnimi predeli poveujejo, ob nastopu
meridionalnih vetrov pa se zmanjujejo.
- Na S polobli imajo Rossbyjevi valovi vejo amplitudo in krajo
valovno dolino (cirkumpolarni vrtinec J poloble je manj
valovit).
- Valovi veinoma potujejo v isti smeri kot piha zahodni veter,
hitrost premikanja valov pa je precej manja od hitrosti vetra.
- Bistveni so za oblikovanje anticiklonalnihin ciklonalnih
obmoij pri povrju (vzhodnood maksimuma vala anticiklon; vzhodnood
minimuma vala ciklon).
Nastanek Rossbyjevih valov v viinskih zahodnikih S poloble.
-
- Subtropski jet stream (subtropski vetrovni stren): Ozek trak
monih viinskih zahodnikov nad subtropskimi anticikloni, posledica
velikega temp. gradienta med ekvatorialnim in subtropskim zrakom
(polarna stran Hadleyevecelice).
Shematski prikaz splone cirkulacije atmosfere in poloaja glavnih
jet streamov
-
Viinski vzhodniki:- Med 300 S in JG (ibki, maks. hitrosti do 20
km/h na 3 km viine).- Meja med zahodniki in vzhodniki (viinskimi in
povrinskimi) se med letom
spreminja, ni navpina (v tropih pri tleh pihajo vzhodniki, v
viinah pa zahodniki).- Vzhodniki pihajo na vseh viinah samo v
manjem obmoju Zemljine atmosfere.- Tropski jet stream (tropski
vetrovni stren, ekvatorialni vetrovni stren):
Poleti nad cca. 100 SG (J Azija, Indija, Afrika) kot posledica
temp. razlik med vroimi celicami v teh G nad kontinenti in nekoliko
manj vroimi predeli ob ekvatorju (na ekvatorialni strani Hadleyeve
celice).
Vloga tropskega jet streamapri poletnem monsunu
-
6.2.2 Cikline spremembe v sploni cirkulaciji atmosfereEl
Nio-Juna oscilacija (ENSO)- ENSO: skupno ime za souinkovanje oceana
in atmosfere v ekvatorialnem
delu Pacifika in podnebne posledice na juni polobli. - El Nio:
Periodien pojav toplega toka ob obalah Ekvadorja in Peruja
(obiajno
okoli boia), ki je imel katastrofalne posledice za ribitvo ob
obalah Peruja in Ekvadorja.
- Juna oscilacija: Spremembe v Walkerjevi cirkulaciji zraka
(cirkulacija zraka v Hadleyevi celici v vzporedniki smeri med
anticikloni z grezanjem zraka nad oceani in cikloni z dviganjem
zraka nad kontinenti) in vremenskih znailnostih.
Obiajna atmosferska in oceanska cirkulacija v junem delu
Pacifika
-
Hladna (normalna) faza ENSO- V junem Pacifiku poteka v
vzporedniki smeri obiajna zrana cirkulacija v
Walkerjevi celici.- Pasati pihajo iz podroja visokega zranega
tlaka ob obali June Amerike proti
obmoju nizkega zranega tlaka nad Indonezijo.- Vetrovi potiskajo
toplo povrinsko vodo proti srednjemu delu Pacifika in
Avstraliji,
kar povzroi dvigovanje hladne globinske vode ob pacifiki obali J
Amerike in hladen Humboldtov tok (termoklina je blizu povrja).
- V Z delu Pacifika je povrinska voda do 8 oC topleja od V dela
ogrevanje ozraja nestabilna atmosfera padavine.
- V V delu Pacifika suho podnebje zaradi grezanja zraka v
anticiklonu.
Obiajne razmere v tropskem delu Pacifika
-
El Nio (topla faza ENSO)- Obrat v prevladujoi shemi zranega
tlaka, vetrov, povrinske temperature
oceana, morskih tokov in vremenskih razmer.- Zrani tlak nad
Indonezijo in Z Pacifikom naraa (sune razmere), pada pa nad
osrednjim in V delom Pacifika (obilne padavine).- Pasati
oslabijo, namesto njih zano pihati zahodni vetrovi.- Povrinski
oceanski tok dovaja k pacifikim obalam June Amerike toplo vodo,
termoklina se spusti do 150 m globine (Humboldtov tok
oslabi).
Razmere v tropskem delu Pacifika ob El Niu
-
La Nia- Izrazita hladna faza ENSO.- Izrazito moni pasati,
izrazito topla oceanska voda ob Indoneziji, mono dviganje
globinske vode ob obalah Peruja in Ekvadorja.
Periodinost ENSO- 3 do 10 let, povpreno vsaka 4 leta.- Pojav
traja od nekaj mesecev do enega leta (izjemoma 2 leti).- Najveja
intenzivnost ob koncu leta (El Nio deek, Jezuek).- Intenzivnost
pojava je v zadnjih desetletjih veja (globalno segrevanje ?).-
Pojav poteka e vsaj 13.000 let (rekonstrukcija s pomojo rasti
koralnih
grebenov).
Razmere v tropskem delu Pacifika ob La Nii
-
Posledice El Nia
Klimatske (zajamejo 60% Zemlje, veino J poloble):- Poplave ob
pacifiki obali J Amerike in Z obali S Amerike.- Sue v Avstraliji in
Indoneziji, Srednji
Ameriki in Braziliji, J Afriki.- Poveano tevilo tropskih
ciklonov
v Pacifiku.Ekonomske- Velika koda ribolovu in ribji
industriji
v Peruju (zaradi tople vode izginejo obiajne vrste rib; prelov
ob La Nii).
- Velika materialna koda zaradi poplav in su.
Spremembe v biosferi- Migracije obiajnih vrst rib in ptiev
v Pacifiku.- Izumiranje koral zaradi pretople vode.- Unienje
gozdov zaradi poarov.
Podnebne posledice ob El Niu
-
Severnoatlanska oscilacija (NAO)- Nihanje v intenzivnosti
azorskega anticiklona in islandskega ciklona.- Vzrok za velika
vremenska nihanja pozimi v irem obmoju severnega
Atlantika od srednjega dela S Amerike preko Evrope do S
Azije.
Pozitivna faza NAO- Poveana dejavnost azorskega anticiklona
in islandskega ciklona.- Poveana razlika v zranem tlaku
povzroa globlje ciklone nad Atlantikom,ki se nad Evropo pomikajo
severneje.
- To povzroa mileje in bolj vlane zimev Evropi ter mrzle in suhe
zime v severniKanadi in na Grenlandiji.
- V Sredozemlju je bolj suno.
Posledice pozitivne faze NAO
-
Negativna faza NAO
- Zmanjana dejavnost azorskega anticiklona in islandskega
ciklona.- Zaradi zmanjanega gradienta zranega tlaka so cikloni nad
Atlantikom manj
pogosti in plitveji.- Prevladujoe poti ciklonov so juneje
in bolj v smeri ZV.- V Sredozemlju je bolj vlano, v Severni
Evropi pa suho in mrzlo vreme.
Posledice negativne faze NAO
Indeks NAO
-
6.2.3 Regionalni in lokalni vetrovi
Monsuni- Vetrovi z izrazitim menjavanjem smeri glede na toplo in
hladno obdobje
leta (mausim arabsko, letni as, sezona).- Znailni so za tropske
in subtropske predele, kjer prihaja do sezonskih razlik
v zranem tlaku med kopnim in blinjimi oceani zaradi razlinega
segrevanja vodnih in kopenskih gmot.
- Povezani so s sezonskim spreminjanjem poloaja
intertropskekonvergenne cone in z njo povezanimi pasati.
- Pri Indijskem monsunu imata pomembno vlogo tudi subtropski in
tropski(ekvatorialni) jet stream.
- Obmoja z izrazito monsunsko cirkulacijo zraka: J in JV Azija,
tropski in subtropski del Afrike, Indonezijsko otoje in S
Avstralija.
Obmoja z monsuni
Monsunsko deevje (Bombay)
-
Indijski (Azijski) monsun- Zimski monsun: ITCZ in ekvatorialna
kotanja sta J od ekvatorja, od obmoja
visokega tlaka nad Azijo in Gangekim niavjem pihajo ez J in JV
Azijo suhi in hladni vetrovi severnih smeri (zimski monsun SV
pasati). Izpod J kraka subtropskega jet streama se zrak spua in
konvergira J od Himalaje (vzdruje obmoje visokega zranega
tlaka).
Zimski monsun
-
- Poletni monsun: Nad Azijo in J od Himalaje se oblikujeta
obmoji nizkega zranega tlaka, globoko v J Azijo se pomakne tudi
ITCZ. Od obmoja visokega zranega tlaka iznad Indijskega oceana J od
ekvatorja pihajo proti obmojem nizkega tlaka J pasati (poletni
monsun JV pasati, ki prestopijo ekvator ekvatorialni zahodniki), ki
se nad morjem navlaijo in prinaajo J Aziji obilne padavine. Tropski
(ekvatorialni) jet strem J od Himalaje pospeuje konvergiranje zraka
v tem obmoju in vzdruje obmoje z nizkim tlakom.
Poletni monsun
-
Fenski vetrovi
- Suhi, topli vetrovi, ki pihajo na zavetrni strani gorskih
pregrad.- So posledica sprememb temperature (zvianje temperature)
in vlage
(znianje RV) zraka.- Kot fen (foehn, fn) poznani v alpskem delu
Evrope (S in J fen).- Pojavljajo se tudi v drugih gorstvih
sveta:
Chinook: zahodnik, V podgorje Skalnega gorovja od Mehike do
Kanade Santa Ana: SV, v Kaliforniji pod Sierro Nevado, Zonda: SZ,
vzhodno predgorje Andov v Argentini in Urugvaju Samun (Samoon): SZ
veter s Kurdistanskega viavja v Iranu
Dva naina nastanka fena: Fen zaradi padavin na privetrni strani
pregrade Viinski fen
-
Fen zaradi padavin na privetrni strani gorske pregrade
1. Pregrada sili dotekajo zrak k dvigovanju - adiabatno
ohlajanje (10 /100m), ne nastajajo oblaki.
2. Zrak se ohlaja do temp. rosia (kondenzacijski nivo prisilnega
dviga).- Vedno ve vodne pare se kondenzira, nastajajo oblaki,
padavine.- Nianje absolutne vlage, relativna je 100%.
- Sproa se latentna toplota, ki zavira ohlajanje (0,50/100
m).
3. Zrane mase doseejo najvejo viino oblaki se zanejo
razkrajati.4. S padavinami na privetrni strani se del kondenzirane
vode izloi, ostanek vode na
zavetrni strani izhlapi do toke 4 zrak je tu topleji in lahko
sprejme ve vodne pare. Od tu naprej se nenasien zrak spua in ogreva
za 1 0C/100 m.
5. Topleji in bolj suh (manj vlaen) zrak kot na zaetku.
-
Viinski fen
- Zajezen hladen zrak na privetrni strani pregrade.
- Horizontalni gradient pritiska preibek, da bi hladen zrak
potisnil ez pregrado.
- Hladen zrak oblei pred pregrado.
- Zrani tokovi so le v toplejem zraku nad hladnim zrakom.
- Na zavetrni strani pregrade se topleji zrak spua, se segreva,
vlanost zraka se zniuje.
- Ob vznoju pregrade piha topel in suh fen.
-
Vremenske razmere ob fenu na obmoju slovenskih Alp Severni
(anticiklonalni) fen
Ciklon (NZP) juno in vzhodno od Alp, anticiklon (VZP) pa SZ od
Alp. V Sloveniji znan kot karavanki fen (karavanka burja) zrak se
ob SZ
vetrovih pretaka preko Julijskih Alp, Karavank in
Kamniko-Savinjskih Alp na drugo stran.
Najpogosteji pod Karavankami, v dolini Save Bohinjke in Dolinke,
podKamniko-Savinjskimi Alpami, v Logarski dolini, pod Pohorjem.
Juni (ciklonalni) fen Ciklon nad SZ Evropo, anticiklon nad
Sredozemljem ali vzhodno od Alp. Ob junih vetrovih nastane pri nas
fen na zavetrni strani alpsko-dinarske
pregrade (pod Gorjanci, Javorniki, v Bohinju,...) Ni tako
izrazit
Fenski zid nad Kamniko-Savinjskimi Alpami ob severnem fenu
-
Vplivi in posledice fenskih vetrov
Moan porast temperature (za 10 0C in ve) v Alpah pozimi juni fen
prinese odjugo in pospei taljenje snega (sneni plazovi).
ist zrak, odlina vidljivost (znailni leasti oblaki na nebu).
Izsuevanje zraka poveana nevarnost poarov. Poveana transpiracija
nevarnost fizioloke sue pri rastlinah. Lokalno lahko dosega velike
hitrosti pokodbe na vegetaciji in objektih
(vetrolomi). Negativen vpliv na lovekovo poutje (motnje
koncentracije, glavoboli).
-
Katabatni (katabatini, padajoi, spuajoi) vetrovi- Ime se
uporablja za mone spuajoe vetrove (tehnino je vsak
spuajo tok zraka katabatni veter).- Nastanejo kot posledica
odtekanja za gorskimi pregradami zajezenega
hladnega zraka ali spuanja hladnega zraka z gorskih planot.-
Katabatni vetrovi po svetu:
- Antarktini in Grenlandski katabatni veter- Columbia Gorge wind
(veter s Kolumbijskega viavja v ZDA)- Mistral (veter s centralnega
masiva v Franciji po dolini Rhone)- Burja (vzhodna obala
Jadranskega morja)
Shematini prikaz nastanka katabatnega vetra
-
Burja Suh, hladen, moan in sunkovit veter iz vzhodnega kvadranta
(obiajno SV),
piha vzdol jadranskega Primorja, od Trakega do Medovskega
zaliva. Vzroki za nastanek so v meteorolokih in reliefnih razmerah
jadranskega
primorja. Dinarska pregrada louje topel primorski zrak od
hladnega v notranjosti
zajezen hladen zrak se preliva preko pregrade, spua proti
toplejemu morju ter se ob tem segreva (1 0C/100 m).
Najmoneja v zimskem asu zrak nad celino je hladneji, nad morjem
precej topleji.
Ob spuanju dosee hitrosti tudi do 200 km/h V Sloveniji piha JZ
od rte Snenik Javorniki Nanos Trnovski gozd
Banjice Korada.
Prelivanje hladnega celinskega zraka ez Trnovski gozd in
razkrajanje burjinega oblaka.
-
Tipi burje glede na vremensko situacijo ob nastanku:
Anticiklonalna oz. vedra burja:
Anticiklon nad V in JV Evropo, ciklonsko obmoje nad
Sredozemljem. Razmere najpogosteje nastopijo pozimi, zaradi
stabilnosti obmoja
visokega zranega tlaka lahko taka burja traja tudi ve dni.
Izredno mona in sunkovita. Prinese lepo, suho in mrzlo vreme, zato
tudi ime vedra burja.
Cikonalna oz. mrana burja: Anticiklon nad SV Evropo, ez Jadran
potuje od SZ proti JV ciklon. Na JV Jadranu piha jugo, na SZ
pa mrana burja prinaa padavine in tudi sneg do obale.
Ne traja dalj od enega dneva, pogosto le nekaj ur.
Vremenska situacija ob moni burji (21.1.1992)
-
Tipi burje glede na vzroke za premikanje zraka Zajezitvena
Med zranima masama na obeh straneh dinarske pregrade je prisotna
le temperaturna razlika (barinega gradinta ni oziroma je
majhen).
Nastopi zlasti pozimi po kotlinah nad celino se tvorijo jedra
hladnega zraka, nad primorjem je topleji zrak.
Razlika v pritiskih je posledica zajezitve hladnega zraka za
pregradami. Gradientna
Temperaturne razlike zranih mas na obeh straneh pregrad ni
oziroma je majhna, vzrok za premikanje zranih mas je velik barini
gradient.
Zrane mase se ne spuajo le ob pobojih ampak enakomerno po irem
obmoju. Zajezitveno gradientna
Na celinski strani dinarske pregrade je jedro hladnega zraka, na
primorski strani pregrade so vije temp. + moan gradient zranega
tlaka (nad notranjostjo je visok zrani tlak, nad primorjem nizek) -
najpogosteji tip burje.
Gradientno zajezitvena Temperaturna razlika zraka med obema
stranema pregrade je manja, temperatura
spuajoega se zraka se hitro izenai s temperaturo okolikega
zraka. Vertikalen pospeek hitro izgine in gibanje zraka se nekaj
asa vzdruje le zaradi
vztrajnosti. Nadaljnje gibanje zranih mas zagotavlja
horizontalni gradient, ki odvaja zrak proti
zahodnemu kvadrantu.
-
Posebne lastnosti burje Suh veter
Posledica tega je manja oblanost nad primorsko, visoke krake
planote in hribovja so ostra lonica med oblanim in padavinskim
vremenom za pregradami in jasnim vremenom nad primorjem.
Padavine so redke Obiajno le ob zaetku burje (ko je proces pred
burjo povzroal obilne
padavine) Mona burja iz zaledja prinaa dene kaplje (sneinke) vse
do morja
alohtone padavine. Ne sega vije od reliefnih ovir pri nas redko
nad 1400 m. Dolgotrajneja in moneja je pozimi tekom dneva dosee
najvejo mo
obiajno zjutraj. Vpliv na ivljenje in pokrajino vetrovne kronje
dreves, veja sunost
(poari), arhitekturne posebnosti (kamenje na strehah, brez oken
in vrat na burjini strani hi, teave v prometu (zapore cest, zameti,
ovirana hoja).
Vetrovna kronja zaradi burje (Trnovski gozd)
Opozorilo na mono burjo na primorski AC
-
Termini vetrovi
Razvijejo se v anticiklonih, ob jasnem in stabilnem vremenu, ko
so sploni vetrovi ibki in kot posledica specifinih lokalnih
razmer.
Razlino segrevanje in ohlajanje povrja zrane mase razlinih
temperatur in gostot horizontalne razlike v pritisku.
Odvisni od dnevnega asa, imajo znailen dnevni hod. Pihajo na
kratke razdalje zanemarljiva sta vpliva deviacijske in
centrifugalne
sile. Pihajo v prizemni plasti ozraja pomemben je vpliv trenja.
Dosegajo majhne hitrosti veinoma do 3 (5) m/s.
-
Obalna zrana cirkulacija Gibanje zraka zaradi dnevnih in nonih
temperaturnih razlik med morjem
(jezeri) in kopnim. Intenzivneje ogrevanje in ohlajanje kopna
(manja toplotna kapaciteta
povrja, slaba prevodnost toplote v nije plasti, tanji aktivni
sloj - < 1m). Morje velik rezervoar toplote se poasneje ogreva
in ohlaja (veji
albedo, sevanje prodre do 20 m globoko ogreva se veja vodna
masa). Razlino ogrevanje kopna in morja se kae v dnevnem in letnem
kolebanju
temperature zraka meanje razlino ogretih zranih mas vetrovi. ez
dan veter z morja na kopno
maestral (mornik, zmorec). Ponoi veter s kopna na morje
burin (kopnik).
Odnos med temp. zraka, hitrostjo vetra in ohladitvenim indeksom
ob obalni zrani cirkulaciji (Letalie Portoro, 22.-26.7.1992)
-
Nad kopnim se zrak segreva in dviga (niji tlak) z morja (viji
tlak) doteka hladneji zrak.
Segret zrak se vraa nad morje, ohlaja in spua.
Maestral - mornik Burin - kopnik
Kopno se hitreje ohlaja kot morje (viji tlak) hladen zrak iznad
kopna se zane stekati nad topleje morje (niji tlak).
Hladen zrak se nad morjem segreva in dviga.
Vzpostavi se krono gibanje zraka
Vir: Vuet, 2001 Vir: Vuet, 2001
-
Poboni in dolinski vetrovi
Mehanizem nastanka podoben kot pri obalnih vetrovih. Pomembno
vlogo imata kratkovalovno sevanje Sonca, ki segreva poboja
in dolgovalovno sevanje, preko katerega se vije leei (osojni)
predeli povrja ohlajajo.
Pihajo v gorskih in hribovskih dolinah ob jasnem in stabilnem
vremenu. ez dan veter po s Soncem obsijanih pobojih navzgor dolnik
(nad
vrhovi nastajajo kopasti oblaki). Ponoi veter z ohlajenih
grebenov navzdol gornik. Ob stiku zranih mas s tlemi se pojavi
trenje, ki omejuje hitrost pobonih
vetrov - obiajno so to ibki vetrovi. Podobno kot obalna zrana
cirkulacija nakazujejo nadaljevanje jasnega in
stabilnega vremena.
-
ez dan piha veter iz dolin zrak se ob prisojnih in ogretih
pobojih dviga navzgor (dolnik vzponski anabatski veter).
Ob dovolj vlanem zraku na vrhovih nastaja kopasta oblanost.
Ponoi piha veter po pobojih navzdol zaradi ohlajanja vijih
predelov se zrak nad povrjem ohlaja.
Hladen in teji zrak se spua (gornik spuajokatabatski veter).
Princip nastanka dolnika
Princip nastanka gornika