Evropski svet v letu 2014 - Europa · In nazadnje, odnosi med Evropo in Združenimi državami ... do Rusije in Ukrajine ter pripravi vrhunskega srečanja vzhodnega partnerstva maja

Evropski svet v letu 2014

FEBRUAR 2015

Evropski svet

Evropski svet v letu 2014

FEBRUAR 2015

Gradivo je pripravil generalni sekretariat Sveta.www.consilium.europa.euLuxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2015ISBN 978-92-824-4851-9ISSN 2363-3018doi:10.2860/398639© Evropska unija, 2015Ponovna uporaba je dovoljena ob navedbi vira.Printed in BelgiumNatisnjeno na ekološkem papirju

3

Kazalo

Evropski svet v letu 2014, poročilo predsednikov Evropskega sveta

Spopad z izzivomDonald Tusk, predsednik od 1. decembra 2014

Občutek smiselnosti 5

Obeti za prihodnost 7

Usmerjenost v rezultateHerman Van Rompuy, predsednik do 30. novembra 2014

Skupno usmerjanje 9

Krepitev naših gospodarstev 10

Unija v svetu 13

Obravnavanje vprašanj podnebnih sprememb in energetike 17

Novi voditelji in strateška agenda v času sprememb 20

Sklepi Evropskega sveta in izjave voditeljev držav in vlad 27

4

Evropski svet, december 2014.

55

Občutek smiselnosti

1. decembra 2014 sem iz Varšave prišel v Bruselj in prevzel naloge predsednika Evropskega sveta. Za institucije Unije je bilo to zadnje dejanje v obdobju politične prenove, ki se je začelo z evropskimi volitvami. Zame pa je bil to začetek novega življenja, velika čast in velik izziv.

Prepričan sem bil in sem še vedno, da mora Evropska unija v teh težkih časih dokazati, da zna biti uspešna, tokrat bolj kot kdaj koli prej. Predsedniki držav in vlad, združeni v Evropskem svetu, morajo k temu odločilno prispevati. Za uspešnost Unije danes so po mojem mnenju potrebne štiri stvari. Najprej se moramo jasno zavedati, da so naše temeljne vrednote solidarnost, svoboda in človekovo dostojanstvo, vključno s pravico do življenja brez strahu. Obenem pa se moramo spopasti z nasprotniki teh vrednot – kdor koli in kjer koli že so.

Drugič, biti moramo trdno odločeni, da se bomo izkopali iz gospodarske krize in predvsem znižali brezposelnost. Odgovorni smo tudi za to, da ustvarimo resnično ekonomsko in monetarno unijo – to nalogo jemljem zelo resno. Še naprej si moramo prizadevati za zagotavljanje trdnosti naše skupne valute, evra.

Tretjič, Evropska unija mora odločno nastopati na mednarodnem odru. Podprli bomo tiste v sosedstvu, ki te vrednote delijo z nami. Unija ne bo gledala proč, ko se meje na naši celini spreminjajo z uporabo sile. Glede tega smo enotni in bomo še naprej. Le enotnost nam lahko prinese uspeh.

In nazadnje, odnosi med Evropo in Združenimi državami Amerike so temelj naše blaginje in svobode. Menim, da je eden izmed naših najpomembnejših izzivov, da napredujemo pri pogajanjih o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe. Evropa in Amerika bi si morali prizadevati za zaključek pogajanj do konca leta 2015.

Pri vseh navedenih prizadevanjih morajo sodelovati vse evropske institucije in si prizadevati za skupno dobro, ob tem pa spoštovati vlogo druga druge. Probleme, s katerimi se soočamo, bomo rešili le z energijo in optimizmom, sicer jih ne bomo. Gotovo je, da jih noben evropski narod, nobena država ne more rešiti sama. Kolegom sem prisegel, da bom uporabil vse svoje znanje in sposobnosti, da zagotovim, da bo delo Evropskega sveta še naprej usmerjeno v doseganje rezultatov na področjih, ki so zares pomembna. Vsi moramo ohraniti jasnost naše vizije in trden občutek smiselnosti.

Decembrski vrhPravijo, da tisti, ki skušajo braniti vse, ne obranijo ničesar. Če imate deset prednostnih nalog, dejansko nimate nobene. Zato sem na zasedanju Evropskega sveta 18. decembra, prvem v času mojega predsedovanja, pozval vodje vlad, naj se usmerijo na le dve bistveno pomembni vprašanji, ki ju moramo obravnavati nemudoma. To sta zagotovitev naložb v evropsko gospodarstvo in razmere na naših vzhodnih mejah z Ukrajino in Rusijo. Nekoliko sem se oddaljil od dolgoletne prakse in poskrbel, da je tokratni vrh trajal le en dan. Prav tako nam je uspelo, da so bili sklepi Sveta nenavadno kratki in zelo zgoščeni. Menim, da jedrnatost spodbuja odgovornost.

Pogovarjali in dogovorili smo se o načrtu za ustanovitev Evropskega sklada za strateške naložbe, ki ga je predsednik Komisije Juncker orisal kmalu po nastopu mandata. Na srečanju so voditelji izrazili svojo podporo in določili natančen časovni razpored. Komisija je od takrat predstavila svoj predlog z vsemi zakonodajnimi podrobnostmi, zdaj pa sta na vrsti Svet in Evropski parlament, da zagotovita, da bo sklad pripravljen do junija. Njegov cilj je, da se ustvari nov val naložb

Spopad z izzivomDonald Tusk

6

v evropsko gospodarstvo. Evropska investicijska banka lahko začne potrjevati prve projekte že januarja 2015. Seveda se vsi voditelji zavedajo, da ni nekega kamna modrosti, ki bi imel rešitev za naše trenutne gospodarske razmere. Za dejansko okrevanje bodo potrebni stalno delo, nove zamisli in zagon na vseh področjih. V zvezi s tem naložbeni načrt dopolnjuje gospodarsko strategijo Evropske unije, ki temelji na zdravih javnih financah in strukturnih reformah.

Voditelji so si odkrito izmenjali tudi strateške poglede glede razmer v Ukrajini in Rusiji. Dogovorili smo se, da je za zdaj najboljše, da odločitev glede sankcij ne spreminjamo. O nadaljnjih korakih se bomo odločili v marcu. Medtem pa bomo podpirali Ukrajino in njeno vlado, tudi finančno. Vsi člani Evropskega sveta smo prepričani, da je pomoč „novi Ukrajini“ dobra tudi za našo prihodnost. Zato smo razpravljali o možnosti povečanja finančne pomoči tej državi. Kmalu po vrhu je Komisija predlagala, da Ukrajini odobrimo posojilo v znesku 1,8 milijarde EUR. Voditelji so pozdravili tudi namero o povečanju humanitarne pomoči. Ukrajinci morajo vedeti in dojeti, da je Evropa z njimi.

Donald Tusk ob začetku zasedanja Evropskega sveta, december 2014.

7

Obeti za prihodnost

V prihodnjem letu bo naša glavna skrb še vedno namenjena gospodarstvu. Vse države članice EU in institucije Unije morajo storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi pospešile gospodarsko okrevanje. Kriza v Ukrajini in v zvezi z njo bo še naprej v središču naše pozornosti, enako tudi dogodki na širšem območju okoli nas, predvsem na jugu.

Na decembrskem zasedanju sem izkoristil priložnost, da določim jasen načrt za leto 2015. Voditelji bodo februarja razpravljali o načinih za izboljšanje upravljanja v naši ekonomski in monetarni uniji. Marca bomo razpravljali o energetski uniji, pa tudi o našem pristopu do Rusije in Ukrajine ter pripravi vrhunskega srečanja vzhodnega partnerstva maja v Rigi. Junija bomo odločali o enotnem digitalnem trgu, pregledali investicijski sklad in ponovno razpravljali o vprašanju izogibanja davkom. Pripravili bomo tudi več mednarodnih srečanj in vrhov.

V tem času se je zaradi dramatičnih dogodkov na naš politični dnevni red vrinilo več točk. Grozoviti napadi v Parizu na začetku leta 2015 so šokirali Francijo in celotno Unijo. Po posvetovanju s francoskim predsednikom sem se odločil, da na dnevni red srečanja voditeljev februarja uvrstimo razpravo o reševanju izziva, ki ga predstavljajo ti napadi. Prav tako bomo ponovno obravnavali razmere v Ukrajini. Nepredvideni dogodki oblikujejo politiko v enaki meri kot predhodno zasnovani načrti, zato se bo načrt, o katerem govorim, v letu 2015 brez dvoma še spreminjal.

V tej brošuri se v glavnem oziramo na leto, ki je za nami. Kot politiki ne moremo graditi mostu v prihodnost, če ne vemo, od kod prihajamo. Kadar si politični dogodki sledijo z dih jemajočo hitrostjo – kot se to sedaj dogaja v Ukrajini, pred tem pa v zvezi z evrom –, je bistvenega pomena, da si osvežimo spomin in ohranimo občutek za pravo mero.

Želel bi izreči spoštovanje svojemu predhodniku Hermanu Van Rompuyu za uspešno krmarjenje Evropske unije skozi neurje brez primere in se mu zahvaliti za vse, kar sem se od njega naučil, ko sem ga kot eden od članov Evropskega sveta opazoval z druge strani mize. Zato se mu sedaj zahvaljujem in mu prepuščam besedo kot predsedniku Evropskega sveta do 30. novembra, da z nami deli svojo oceno dela institucije v letu 2014 in o tem, kako se je Svet spopadel z izzivi, ki jih danes obravnavamo.

DONALD TUSK

8

Slovesnost ob predaji poslov med odhajajočim predsednikom Hermanom Van Rompuyem in novim predsednikom Donaldom Tuskom.

99

Skupno usmerjanje

Leto 2014 za Evropo ni bilo le leto politično prenove, temveč tudi preizkusa njene vzdržljivosti in odločnosti. Po vrnitvi finančne stabilnosti konec leta 2012 se je izkazalo, da je pot do gospodarskega okrevanja in ustvarjanja novih delovnih mest daljša, kot so mnogi upali ali pričakovali. Nasilje v naši neposredni soseščini in na širšem Bližnjem vzhodu nas je prisililo k ponovnemu premisleku o naši varnosti. V takih okoliščinah državljani pričakujejo jasno usmeritev. Evropski svet je skupaj z drugimi institucijami EU v celoti odigral svojo vlogo pri usmerjanju na novi skupni poti.

V brošuri Evropski svet v letu 2014 so zajete dejavnosti te institucije v preteklem letu. Skozi vse leto smo nadaljevali prizadevanja za krepitev naših gospodarstev, s poudarkom na gospodarskih reformah, dobrem proračunskem stanju in v prihodnost usmerjenih naložbah. Poleg drugih mednarodnih dogodkov so bili dramatični dogodki v Ukrajini ena od najpomembnejših točk na dnevnem redu srečanj voditeljev. Sklenili smo tudi dogovor o podnebju in energiji, določili strateške prednostne naloge Evropske unije za naslednjih pet let ter po evropskih volitvah maja 2014 izbrali novo vodstveno ekipo Unije.

Evropski svet združuje voditelje Evropske unije na najvišji ravni: 28 voditeljev držav ali vlad, predsednika Evropske komisije in predsednika Evropskega sveta. Določamo politične prednostne naloge in prevzemamo odgovornost v kriznih razmerah. Visoka predstavnica EU sodeluje v vseh razpravah o zunanjih zadevah, vodja Evropske centralne banke se nam redno pridruži, kadar govorimo o gospodarskih zadevah, izjemoma pa imamo tudi druge goste.

V letu 2014 se je Evropski svet sestal na štirih uradnih zasedanjih (vključno decembrskim, ki mu je predsedoval moj naslednik Donald Tusk), dveh neuradnih in dveh izrednih zasedanjih, poleg tega pa je oktobrskemu zasedanju sledil še vrh držav evrskega območja. V tem letu smo pozdravili nove kolege (ali povratnike) in se poslovili od prejšnjih, saj so se zamenjale vlade v Belgiji, Bolgariji, na Češkem, v Estoniji, na Finskem, Poljskem, v Sloveniji in na Švedskem, zamenjala pa sta se tudi vodji Evropske komisije in naše institucije.

Menjave sestav Evropskega sveta so pogoste. Predsedniki vlad pridejo in grejo. Spremenljiva sestava te institucije se zelo razlikuje od nacionalnih vlad, ki jih ista ekipa vodi štiri ali pet let. V petih letih sem kot predsednik sodeloval z 69 voditelji držav ali vlad. Zato je krepitev zaupanja stalen proces; to je bila zame osnovna naloga od prvega dne. Zaupanje je predpogoj za sprejemanje skupnih odločitev.

Kot sem v svojem poslovilnem govoru na oktobrskem vrhu dejal voditeljem, sem vedno skušal delovati v imenu evropskih interesov. Ti so več kot le vsota osemindvajsetih nacionalnih interesov, vendar hkrati tudi to. Vsakič smo morali doseči soglasje – z osemindvajseterico. To nam ni vedno uspelo v prvem poskusu. Včasih se je bilo treba precej naprezati. Vendar smo v teh petih letih skupaj dokazali, kar se morda zdi neverjetno: da Unija z osemindvajsetimi državami lahko deluje in da dejansko deluje.

V prvih enajstih mesecih leta 2014 smo pogosto pokazali, da smo zmožni trdnih odločitev, ki so skrita prednost Evrope. In z Donaldom Tuskom na čelu naše institucije bo brez dvoma tako tudi v prihodnje.

Usmerjenost v rezultateHerman Van Rompuy

10

Krepitev naših gospodarstev

V začetku leta 2014 so se po pretresih v preteklih letih pokazali znaki gospodarskega okrevanja, vendar pa je bilo to okrevanje, kot smo v javnosti vsakič skrbno poudarili, „šibko, krhko in neenakomerno“. Vsi člani Evropskega sveta so pokazali vnemo, da naša srečanja izkoristimo za pospešitev okrevanja in okrepitev naših gospodarstev. To smo dosegli tako, da smo na vrsti srečanj (ki smo jih začeli že v letu 2013), namenjenih izboljšanju naše konkurenčnosti in spodbujanju ustvarjanja delovnih mest, združili nacionalna prizadevanja vseh držav z orodji Unije.

Na dnevni red marčevskega zasedanja Evropskega sveta sem uvrstil razpravo o industriji. Poudarili smo, da je industrija področje, ki zlepa ne bo zamrlo, saj doživlja preporod, zato moramo vanjo vlagati nova sredstva. Industrija predstavlja 25 % delovne sile v zasebnem sektorju, še mnogo več delovnih mest pa ustvarja na področju storitev; kolegi so poudarili, da bi bilo Evropi mogoče vrniti več delovnih mest v industriji, kar bi bilo tudi treba storiti. V sklepih smo se zavzeli predvsem za učinkovitejše evropsko sodelovanje pri razvoju ključnih omogočitvenih tehnologij, kot je izdelovanje akumulatorjev za električne avtomobile ali pametnih biomaterialov ter tudi za večjo vključenost industrije v izobraževanje in usposabljanje, s čimer bi obravnavali očitne pomanjkljivosti na področjih ključnih znanj, kot so znanstvene vede, matematika in tehnične študije.

Marca smo naredili tudi pomemben korak pri preprečevanju davčnih goljufij in utaj. V tehničnem smislu se je Evropski svet strinjal, da sprejme revidirano direktivo o obdavčevanju dohodka od prihrankov, in to po kar šestih letih pogajanj med vladami EU. V političnem smislu smo izpolnili obljubo, ki smo jo dali maja 2013, ter se odločno in soglasno zavezali

boju proti davčnim utajam na svetovni ravni. Ta boj ne zadeva samo javnih financ, pač pa načenja tudi vprašanja poštenosti in socialne pravičnosti.

V juniju smo se dogovorili o strateškem načrtu za naslednjih pet let (o tem več v nadaljevanju), pri čemer smo na področju gospodarstva poseben poudarek namenili ustvarjanju delovnih mest, rasti in konkurenčnosti. Na junijskem zasedanju smo si v okviru letnega cikla gospodarske politike izmenjali tudi mnenja o dobro znani dilemi – kako uravnotežiti fiskalno disciplino z nujnostjo spodbujanja rasti. Večinoma smo se strinjali, da morajo države članice hkrati nadaljevati reforme in fiskalno konsolidacijo (na rasti prijazen način in diferencirano) ter izvesti potrebne naložbe za prihodnost. Oboje je ključno za zdravo gospodarstvo. Evropski svet je sklenil, da si moramo vsi prizadevati za udejanjanje Pakta za stabilnost in rast ter da moramo čim bolje izkoristiti prožnost, ki je vključena v obstoječa fiskalna pravila.

Težave konec poletja

Poleti so najnovejši gospodarski podatki potrdili, da je okrevanje še vedno šibko, inflacija izjemno nizka, brezposelnost pa nesprejemljivo visoka. To je še posebej veljalo za evrsko območje in velja še vedno. Evropski svet je 30. avgusta na izrednem zasedanju o drugih nujnih zadevah izkoristil priložnost, da okrepi pritisk na gospodarska prizadevanja, ki potekajo na ministrski ravni. Odločili smo se tudi, da v oktobru izvedemo vrh evrskega območja in da se – na pobudo italijanske vlade – zberemo na konferenci o brezposelnosti mladih. V jesenskih mesecih smo se vse bolj strinjali glede tega, da so v Evropi potrebne dodatne naložbe.

1111

Razprave v Evropskem svetu.

12

S tem vprašanjem se je ukvarjal moj naslednik na decembrskem zasedanju Evropskega sveta.

Vrh o zaposlovanju mladih je potekal 8. oktobra v Milanu. Sama izvedba konference seveda ne rešuje težav, vendar pa spodbuja njihovo reševanje. Srečanje v Milanu je bilo dobra priložnost, da preučimo in preusmerimo prizadevanja na področju boja proti brezposelnosti. Na moje presenečenje so se voditelji ne glede na lastne analize problematike zbližali v treh točkah, ki so bile pri reševanju tega vprašanja najnujnejše.

Prvič, preusmerjanje davčne obremenitve z dela na druga področja, kar je lahko najpomembnejša spodbuda za zaposlovanje. Evropski Svet in Komisija nenehno opozarjata na to vprašanje, in končno so se začeli kazati rezultati. Drugič, zagotavljanje večje prožnosti naših trgov dela. Prožnost ne pomeni zgolj nižanja plač ali ukinjanja delovnih mest; pomeni, da se podjetjem in delavcem ponudi več svobode pri odločanju, kako bi se kar najbolje prilagodili razmeram na trgu v skladu z našimi socialnimi modeli. Tretjič, premagovanje naraščajočega razkoraka na trgu dela med „vključenimi“ in „izključenimi“ delavci; z drugimi besedami, med tistimi, ki so zaščiteni, in tistimi z začasnimi, nezaščitenimi delovnimi mesti – večinoma ženskami, mladimi in nekvalificiranimi delavci migranti. Več članov Evropskega sveta je v svojih državah izvedlo pomembne reforme, povezane s tem vprašanjem.

Dokončno oblikovanje monetarne unijeEvropski svet je v letu 2014 budno spremljal razvoj ekonomske in monetarne unije, čeprav ni bilo potrebno, da bi imel sam pri tem odločilno vlogo. Po gašenju požara v obdobju 2010–2012 in v prihodnost usmerjenih prizadevanjih v obdobju 2012–2013 je bilo delo, povezano z evrsko skupino, v tem letu manj intenzivno. Marca smo pozdravili dogovor glede zadnjih nerešenih podrobnosti enotnega mehanizma za reševanje, ki so ga dosegli finančni ministri – kot se pogosto zgodi, kadar je treba rešiti težavna vprašanja – le nekaj ur pred srečanjem voditeljev v Bruslju. To je bil pomemben korak k dokončni vzpostavitvi bančne unije, ki je uradno začela delovati 1. novembra, ko je bil uveden enotni mehanizem nadzora. Oktobra smo se dogovorili, da se mora izboljševanje usklajevanja ekonomskih politik – druga glavna nerešena zadeva – nadaljevati tudi v letu 2015.

1313

Unija v svetu

Leto 2014 je prineslo največje varnostne izzive na evropskih mejah po dolgem času. Invazija Rusije na Krim in nato priključitev tega polotoka, zatem pa dramatični dogodki v vzhodni Ukrajini (ki se v času pisanja še kar vrstijo) so spremenili varnostne razmere, kot smo jih od konca hladne vojne poznali na naši celini. Reševanja tega vprašanja so se morali lotiti voditelji. V tem letu je Evropski svet narekoval delovanje Unije, tako v zvezi z Ukrajino kot v zvezi z Rusijo. Obravnavali pa smo tudi druge resne zunanjepolitične izzive, nenazadnje razmere na Bližnjem vzhodu.

Po KrimuV prvih dneh leta 2014 nihče ni pričakoval – ne na eni ne na drugi strani –, da bodo protestniki na trgu Majdan v Kijevu zdržali dolge tedne kljub mrazu in zatiranju. Vendar so. Ko sva se s predsednikom Komisije sestala s predsednikom Putinom na rednem vrhu EU-Rusija konec januarja v Bruslju, so bile napetosti očitne, vendar pa se še niso zdele nepremostljive. Mesec dni pozneje se je z dogodki na Krimu vse spremenilo.

Po invaziji na polotok sem sklical izredno zasedanje voditeljev držav ali vlad Evropske unije, ki je potekalo 6. marca. (To je bilo šele drugo izredno zasedanje v zvezi z zunanjepolitično krizo v času mojega mandata – prvo je bilo izredno zasedanje o Libiji leta 2011.) Na začetku zasedanja je predsednik ukrajinske vlade Jacenjuk podal intenzivno in streznjujočo oceno razmer v njegovi državi. Med razpravo smo prejeli prva poročila o bližajočem se referendumu na Krimu, ki bi brez dvoma pomenil kršitev ukrajinske ustave, kar je samo še okrepilo našo odločnost.

Na tem vrhu 6. marca je Evropski svet ostro obsodil Rusijo zaradi neizzvanega kršenja ukrajinske suverenosti

in ozemeljske celovitosti ter pozval Moskvo, naj takoj umakne svoje oborožene sile. Voditelji so določili okvire evropskega odziva na dejanja Rusije in se dogovorili za tristopenjski pristop. Glavni cilj je bil umiritev razmer. Prvi korak, o katerem smo se dogovorili takoj, je bil sestavljen iz političnih ukrepov: prekinitev dvostranskih pogovorov z Rusijo, na primer glede dostopa do vizumov; podpora odločitvi evropskih članic, da do nadaljnjega prekinejo sodelovanje na vrhu G8 (ki naj bi potekalo junija v Sočiju). Drugi korak, ki bi ga naredili, če se razmere ne bi kmalu izboljšale, je zajemal dodatne ukrepe, kot so prepoved potovanja za posameznike, zamrznitev sredstev in odpoved vrha EU-Rusija. Tretji in zadnji korak bi bil sestavljen iz konkretnih gospodarskih sankcij („dodatne in obsežne posledice za odnose na številnih raznolikih gospodarskih področjih“); ta najostrejša vrsta odziva bi sledila, če bi Rusija naredila korake, ki bi še dodatno destabilizirali razmere. Ti okviri so določali naše odzive v celotnem letu.

Prav tako v zvezi z Ukrajino je bila na zasedanju 6. marca določena smer za odziv Evrope: tej državi smo dali politično podporo in poudarili svojo zavezanost podpisu pridružitvenega sporazuma še pred ukrajinskimi volitvami 25. maja. Zavezali smo se tudi, da bomo zagotovili finančno podporo, in sicer tako, da bomo pomagali ponovno vzpostaviti makroekonomsko stabilnost, in se dogovorili o posebnih trgovinskih ukrepih, ki bi enostransko koristili ukrajinski strani – v zvezi s temi vprašanji je Evropska komisija opravila zahtevno delo. Pri spodbujanju demokratičnih sprememb naša podpora ni bila brezpogojna: že na samem začetku smo poudarili, da morajo biti volitve svobodne in poštene, da je potrebna ustavna reforma in da je nujna uvedba preiskav nasilnih dejanj; poudarili smo tudi, da mora biti vlada vključujoča do vseh regij,

14

ljudi in manjšin in da se mora boriti proti korupciji ter izpeljati širše gospodarske reforme.

O razmerah v Ukrajini smo razpravljali na vseh poznejših zasedanjih Evropskega sveta. Na našem rednem spomladanskem zasedanju, ki je sledilo nezakonitemu referendumu na Krimu, smo potrdili začetek druge faze sankcij ter odpovedali dvostranska srečanja in na seznam posameznikov, za katere velja prepoved izdaje vizumov in zamrznitev sredstev, dodali dvanajst oseb. Podpisali smo tudi politične določbe pridružitvenega sporazuma z Ukrajino. Na junijskem zasedanju smo po izmenjavi mnenj z novim predsednikom Petrom Porošenkom podprli njegov mirovni načrt za končanje vojaških spopadov v vzhodni Ukrajini. Na ganljivi slovesnosti smo podpisali tudi preostale dele pridružitvenega sporazuma z Ukrajino ter pridružitvenih sporazumov z Gruzijo in Moldavijo – daljnosežne dvostranske sporazume z močnim gospodarskim in geopolitičnim vplivom. 16. julija smo na izrednem zasedanju Evropskega sveta, sklicanem za druge zadeve, zaradi dejstva, da so se razmere v vzhodni Ukrajini slabšale, sprejeli strožje sankcije, na primer zaustavili smo dotok javnega denarja EU v Rusijo in dodatno zmanjšali naložbe na Krimu.

Drugi mejnikSestrelitev malajskega letala z oznako leta MH-17 nad vzhodom Ukrajine 17. julija je bila drugi mejnik v tej krizi, ki je sledil prvemu – invaziji na Krim. S tem je postalo jasno, da moramo uvesti tretjo fazo sankcij – raznolike gospodarske sankcije. Nismo se več spraševali o njihovi časovni umestitvi, obsegu ali učinkovitosti. Dvom, ali naj odziv okrepimo, se je razblinil. Po intenzivnih stikih so vsi voditelji konec julija naročili veleposlanikom svojih držav pri EU, naj sprejmejo to

odločitev. Vendar so se razmere še poslabšale, saj so izbruhnili intenzivni spopadi, iz Rusije v Ukrajino pa so prehajali borci in orožje. Na zasedanju 30. avgusta smo se dogovorili, da moramo vse napore usmeriti v to, da bi zaustavili prelivanje krvi. Mirovni dogovor je bil podpisan 5. septembra v Minsku, a doslej se – kljub večkratnim opozorilom ruskemu vodstvu – še ne izvaja v celoti.

Skoraj leto dni po tem, ko se je nasilje začelo stopnjevati, so uvidi jasni. Kot sem dejal septembra pred Generalno skupščino Združenih narodov: „Ko posegaš v meje, se igraš z mirom.“

Vrhunska srečanjaKrizne razmere v naši vzhodni soseščini so bile tudi na dnevnem redu številnih mednarodnih srečanj z našimi partnerji z vsega sveta. Eno izmed najpomembnejših je potekalo 4. in 5. junija, ko je Evropska unija zaradi odpovedi srečanja skupine G8, ki naj bi bilo izvedeno v Sočiju, prvič gostila vrh skupine G7. To je bila pomembna potrditev novo pridobljenega diplomatskega položaja Unije ter resnično zelo posebno srečanje. Razpravljali smo o vseh vprašanjih, ki so redno na dnevnem redu (svetovno gospodarstvo, trgovina, energija, podnebje in razvoj), ter seveda o Ukrajini. Na srečanju se je jasno pokazalo, kako so se članice skupine G7 in Evropska unija enotno odzvale na krizo, tako pri odzivu na dejanja ruske agresije kot pri pripravi pozitivnega programa za umiritev in stabilizacijo razmer.

Bruselj je postal središče svetovne diplomacije tudi ob drugih dogodkih, nenazadnje spomladi. Konec marca smo se srečali s predsednikom Obamo na rednem vrhunskem srečanju med Združenimi državami in Evropsko unijo. Teden dni pozneje smo gostili vrh

15

Zasedanja na vrhu in srečanja s tretjimi državami.

16

med EU in Afriko, ki je bil plodno srečanje in izjemen logistični izziv, saj je bilo v stavbi Sveta prisotnih kar 70 voditeljev držav in vlad. V istem obdobju je institucije EU obiskal tudi kitajski predsednik, le malo pozneje pa smo gostili vrhunsko srečanje z Japonsko. Oktobra smo imeli v Milanu dvostranski vrh med evropskimi in azijskimi voditelji (ASEM); ob robu tega vrha je potekalo odmevno srečanje med predstavniki evropskih držav in ruskim predsednikom, ki pa ni prineslo konkretnih rezultatov.

Poleti so se razmere poslabšale tudi na Bližnjem vzhodu – v Libiji, na območju Gaze, zlasti pa v Iraku in Siriji. Na zasedanju Evropskega sveta 30. avgusta so voditelji izjavili, da so zgroženi nad grozodejstvi, ki jih je zagrešila Islamska država (ISIS); zunanje ministre so prosili, naj preučijo, kako bi ISIS odvzeli prihodke od nezakonite prodaje nafte. Voditelji, zaskrbljeni zaradi vse večjega števila mladih moških in žensk, ki iz naših držav potujejo v to regijo, so preprečevanje radikalizacije v domačih državah razglasili za eno izmed najpomembnejših prednostnih nalog. Zato smo se dogovorili, da bomo pospešili ukrepe za zaustavitev pretoka tujih borcev; to vprašanje je bilo nekaj tednov pozneje tudi na dnevnem redu Varnostnega sveta ZN – pomembnega srečanja, ki mu je predsedoval predsednik Obama.

Še en dramatičen potek dogodkov v naši soseščini, ki smo se jim morali posvetiti, je bila epidemija ebole, ki je prizadela Liberijo, Sierro Leone in Gvinejo. Na oktobrskem zasedanju smo milijardo EUR namenili za boj proti tej moderni kugi (celotni znesek financiranja, ki so ga namenile države članice EU in institucije Unije). Evropa se je strinjala, da bo poleg financiranja okrepljeno podprla države zahodne Afrike, ki jih je kriza najbolj prizadela, in sicer s strokovnim znanjem na zdravstvenem področju in s podpornim osebjem. Na začetku leta 2015 se zdi, da se razmere umirjajo.

Obisk Hermana Van Rompuya na Trgu neodvisnosti v ukrajinskem Kijevu.

17

Obravnavanje vprašanj podnebnih sprememb in energetike

V preteklem letu je bilo vprašanje energetike eno najpomembnejših na dnevnem redu. To je bilo deloma zaradi nestabilnosti Ukrajine, deloma pa tudi, ker smo morali pred prihodnjimi pogajanji ZN o globalnem segrevanju skleniti dogovor o podnebnih in energetskih ciljih Evrope. Po mojem mnenju je ta dogovor eden od ključnih uspehov Unije v letu 2014, saj smo z njim potrdili, da odločno nadaljujemo pot do nizkoogljičnega gospodarstva.

Vprašanje energetike je vedno v središču pozornosti predsednikov držav in vlad. Cene energije so pomembne za potrošnike in industrijo, čista energija je ključna v boju proti podnebnim spremembam in očitno je, da ima energija posledice tudi na geopolitičnem področju. Brez odločnega ukrepanja bodo naše države čez dvajset let na področju nafte in plina do 80 % odvisne od uvoza, v večjem delu od enega samega dobavitelja, kar k naši varnosti ne pripomore.

Evropski svet se je v zadnjih letih že večkrat – denimo februarja 2011 in maja 2013 – sestal le zaradi razprav o energiji. Lani je bila energija na dnevnem redu treh zasedanj, in sicer marca, junija in oktobra. Na teh zasedanjih se je izkazalo, da se je preteklo delo izplačalo.

Energetska unijaMarca smo razpravljali zlasti o tem, kako bi zmanjšali našo visoko energetsko odvisnost (to vprašanje je postalo še pomembnejše zaradi razmer v Ukrajini), in o tem, kako bi lahko obvladovali cene energije (vprašanje, ki je od tedaj zaradi hitro padajočih cen nafte postalo nekoliko manj pomembno).

Vsi zbrani smo se odločno strinjali, da potrebujemo nov način sklepanja energetskih poslov, da moramo pri pogajanjih o naročilih ukrepati bolj skupinsko, si izmenjevati več informacij ter povečati preglednost glede pogojev naročanja. Z vsem tem bi okrepili našo skupno pogajalsko sposobnost. Kot sem dejal na zaključni tiskovni konferenci po tem vrhu: „Evropa je sprva temeljila na skupnosti za premog in jeklo. Štiriinšestdeset let pozneje so okoliščine drugačne; zavedamo se, da moramo narediti korak naprej in vzpostaviti energetsko unijo.“

S to novo odločenostjo, da zagotovimo energetsko varnost, smo se junija dogovorili o krepitvi naših mehanizmov za hitro ukrepanje – načrtih ukrepov, čezmejni infrastrukturi in zmogljivosti skladiščenja. Okrepili smo tudi sodelovanje s sosedi na Balkanu in v vzhodni soseščini. Evropski svet je oktobra sprejel konkretne odločitve o pospešitvi prizadevanj za vzpostavitev povezav in izmenjavo informacij, kar so ukrepi v smeri istega cilja.

18

Dosega dogovoraTo pa še zdaleč ni vse. Lani smo se tudi dogovorili o prenovljenem okviru podnebne in energetske politike do leta 2030. Marca smo si v uvodni razpravi postavili rok za dosego dogovora najpozneje oktobra 2014. Na moje zadovoljstvo in na presenečenje številnih opazovalcev smo to obljubo držali. Ta dogovor Evropi omogoča, da določa poudarke naslednjega kroga mednarodnih pogajanj o podnebju, in sicer pred konferenco ZN o podnebnih spremembah v Parizu konec leta 2015. Pomembnosti tega dogovora ne bi smeli podcenjevati, saj je podlaga za dolgoročni energetski prehod, ki bo koristil odpornosti in varnosti Evrope na področju energije.

Nastal je v okviru pazljivo pripravljenih in na trenutke izjemno kompleksnih pogajanj. Voditelji so kljub enournemu čakanju zadnji večer oktobrskega zasedanja potrdili štiri krovne cilje. Ti so usmerjeni v zagotavljanje okolju bolj prijazne in varnejše energije po sprejemljivejših cenah.

Najprej, cilj na področju podnebja: do leta 2030 zmanjšanje za vsaj 40 % emisij toplogrednih plinov na ravni EU. Ta odstotek, ki se nanaša na ravni iz leta 1990, je zavezujoč. Približno polovica tega novega cilja bo dosežena v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami, in sicer v energetskem sektorju in industriji. Pri tem smo zagotovili, da naša skrb za okolje ne bo ogrozila niti naše mednarodne konkurenčnosti niti evropskih delovnih mest. Drugo polovico naših prizadevanj pa bomo uresničili v drugih sektorjih, in to prek mehanizmov, ki zagotavljajo, da so naša skupna prizadevanja kar najbolj stroškovno učinkovita.

Prva polovica leta 2014, med šestmesečnim predsedovanjem Grčije Svetu ministrov EU.

1919

Druga polovica leta 2014, med šestmesečnim predsedovanjem Italije Svetu ministrov EU.

Takoj po dosegi dogovora o emisijah toplogrednih plinov je generalni sekretar ZN Ban Ki Mun pozdravil nenehno vodilno vlogo Evropske unije na svetovni ravni; naš cilj na področju podnebnih sprememb je bil postavljen za zgled drugim vodilnim akterjem.

Drugi cilj: čista energija. Zavezali smo se, da bo do leta 2030 delež energije iz obnovljivih virov najmanj 27-odstoten. Ta odstotek pomeni delež celotne porabljene energije (in skoraj dvakratni sedanji delež obnovljivih virov energije), cilj pa je zavezujoč na ravni EU.

Tretji cilj: prihranek energije. Zavezali smo se, da bomo za vsaj 27 % povečali energetsko učinkovitost. Ta odstotek je – kot že v prejšnjem programu – okviren in upošteva projekcije za leto 2030 na podlagi trenutne porabe in tehnologije. Do leta 2020 bo še pregledan, da bi dosegli 30 %.

Četrti in zadnji cilj: povezovanje energetskih omrežij. Prek povezav bi lahko uskladili čezmejno ponudbo in povpraševanje, poleg tega pa lahko te povezave služijo tudi kot varovalo v primeru lokalnih motenj. Cilj je uresničitev konkretnih projektov po vsej Evropi, s katerimi bi zagotovili dobavo plina in vzpostavili energetske povezave, ki predstavljajo 15 % skupne ponudbe do leta 2030.

S takšnimi konkretnimi projekti bomo najlažje resnično vzpostavili energetsko unijo, kar je projekt, za katerega vem, da je zelo pomemben tudi za mojega naslednika.

20

Novi voditelji in strateška agenda v času sprememb

Na več vrhunskih srečanjih med majem in avgustom so se voditelji seznanili z volitvami v Evropski parlament in sprejeli odločitve glede sestave nove ekipe voditeljev EU. Dogovorili smo se tudi o strateški agendi za Evropsko unijo za prihodnjih pet let.

Po volitvahEvropske volitve so potekale od 22. do 25. maja; za 27. maj sem sklical poseben sestanek, na katerem smo prvič razpravljali o nadaljnjih korakih. Seveda so se rezultati volitev od države do države razlikovali, v njih so se odrazile tako kontinuiteta kot spremembe, na splošno pa so volivci poslali jasno sporočilo, ki smo se mu v razpravi posebej posvetili.

Prva naloga Evropskega sveta je bila, da Evropskemu parlamentu predlaga kandidata za predsednika Evropske komisije, in sicer „ob upoštevanju volitev (...) in po opravljenih ustreznih posvetovanjih“, kot je navedeno v Pogodbi. Člani Evropskega sveta so me na majskem zasedanju pooblastili, da se posvetujem z vodji političnih skupin v Parlamentu. Veliko poslancev Evropskega parlamenta je že med volilno kampanjo nakazalo, da bi si lahko predstavljali le, da jih zastopa kandidat zmagovalne stranke – Evropske ljudske stranke. Na našem rednem zasedanju konec junija in po obširnih posvetovanjih, ki sem jih opravil do takrat, je Evropski svet sprejel sklep, v katerem je za predsednika Komisije predlagal Jeana-Clauda Junckerja. To smo storili po formalnem glasovanju s kvalificirano večino; vse države

Slovesnost ob odkritju klopi miru, ki so se je ob Menenskih vratih v Iepru udeležili člani Evropskega sveta.

21

razen Združenega kraljestva in Madžarske so kandidata podprle. Pomembno je, da je bil volilni program kandidata zelo podoben političnim prednostnim nalogam Unije, ki jih je Evropski svet določil prejšnji večer (glej spodaj). Parlament je Jeanu-Claudu Junckerju izrekel zaupanje tri tedne pozneje.

30. avgusta smo se dogovorili o imenovanjih na ostale najpomembnejše funkcije. O tem smo že prej razpravljali na zasedanju 16. julija, po katerem sem se večkrat posvetoval z vsemi člani Evropskega sveta in tako zagotovil, da smo se ob podpori vseh odločili pravilno. Zato sem novinarjem z veseljem objavil imeni poljskega predsednika vlade Donalda Tuska kot novega predsednika Evropskega sveta ter italijanske zunanje ministrice Federice Mogherini kot naše nove visoke

predstavnice za zunanjo in varnostno politiko. Pozneje sta oba z velikim ponosom in odločnostjo prevzela svoje nove naloge.

Pri Menenskih vratihJunija se izjemoma nismo zbrali v Bruslju, pač pa v Iepru, blizu bojišč na poljih Flandrije, kjer je med prvo svetovno vojno umrlo na tisoče ljudi. Pred tem srečanjem smo na mojo pobudo obeležili spomin na žrtve ob spomeniku pri Menenskih vratih. Komemoracija je bila še bolj ganljiva, kot sem si prestavljal. Čustvenost in zavedanje zgodovinskega pomena sta nas spremljala ves večer, v katerem smo določili in potrdili pet prednostnih nalog, ki bodo v prihodnjih letih oblikovale evropsko agendo.

22

Skratka, v mestni hiši v Iepru smo se dogovorili o naslednjih petih prednostnih nalogah:

• močnejša gospodarstva z več delovnimi mesti

• opremljanje družb za to, da bodo spodbujale in varovale vse državljane

• prihodnost z zagotovljeno energetsko in podnebno varnostjo

• zaupanja vredno območje temeljnih svoboščin

• učinkovito skupno ukrepanje po svetu.

Okvirno smo opredelili konkretne ukrepe, ki jih je treba sprejeti glede vsake od navedenih petih točk. Vendar pa glavni namen Evropskega sveta ni bil določitev podrobnosti, temveč opredelitev usmeritev za delo na zakonodajnem področju v prihodnjih petih letih, torej udejanjanje pričakovanj, ki jih imajo naši državljani od Evrope. Teh pet prednostnih nalog mora biti podlaga za ukrepanje in načrtovanje institucij EU v prihodnjih letih, pri tem pa je pomembno, da vse institucije ustrezno organizirajo svoje delo.

Ta v prihodnost zazrt načrt je bil izdelan v prelomnem trenutku: ne le na začetku novega petletnega cikla, ampak tudi v času, ko se naše države počasi prebujajo iz krize, ki je bila za mnoge med njimi najhujša v tej generaciji, ter ko so ljudje vse bolj razočarani nad politiko. Vsi voditelji so dobro seznanjeni s to dvojno razsežnostjo in želijo dokazati, da lahko s skupnim ukrepanjem na ravni Unije dosežemo rezultate, ki so ljudem pomembni.

Evropa: prostor ali kraj?Včasih je pomembno stopiti korak nazaj od neposrednega odločanja in se spomniti temeljev. To vsekakor drži, ko delo Unije in njen pomen ocenjujejo državljani. Zdi se, da ljudje danes Evropsko unijo krivijo za to, da se počutijo nemočni in da nimajo vpliva na odločanje – a zgrajena je bila ravno zato, da bi bili močnejši in bi lahko ponovno sami usmerjali svojo zgodovino. Če hočemo bolje razumeti to razočaranje javnosti, kot sem dejal že maja 2014 v svojem govoru ob prejemu nagrade Karla Velikega v Aachnu, se moramo zavedati, da ljudje Unijo doživljajo predvsem kot prostor in skoraj nikoli kot kraj.

Prostor in kraj v resnici ne pomenita eno in isto. Kraj nam prinaša varnost, stabilnost in občutek pripadnosti. To je dom, kjer se ljudje počutijo doma. Prostor pa nas na drugi strani žene naprej in nam odpira možnosti. Tu gre za vprašanje smeri, hitrosti in časa. Kot človeška bitja potrebujemo oboje. Prostor, v katerem lahko poletimo, in gnezdo, kjer smo doma. Ljudje smo zelo preprosta bitja.

Pri evropskem povezovanju nam je šlo vedno za prostor. Kar spomnite se. Že od vsega začetka smo skušali predvsem odpraviti meje za pretok blaga ali naložb oziroma gibanje delavcev, da bi se osebam in podjetjem omogočilo gibanje, da bi prevzemali pobude, izkoriščali priložnosti. Tudi danes skušamo – na tako različnih področjih, kot so energija, telekomunikacije ali digitalno gospodarstvo – predvsem odpreti meje in ustvariti ta

Herman Van Rompuy s Federico Mogherini in Donaldom Tuskom, novoimenovanima visoko predstavnico EU ter predsednikom Evropskega sveta.

23

velik skupni prostor. Vendar Evrope nikoli nismo imeli za svoj dom, za pribežališče, za kar danes plačujemo visoko ceno.

Dolga desetletja nam je to povsem ustrezalo. Z odprtimi mejami so se odprle tudi velikanske priložnosti za delo, trgovino in študij v tujini. Manj privlačnih plati odpiranja večinoma nismo občutili zaradi hkratne gospodarske rasti in države blaginje. Ključno je, da so bila prizadevanja vsa ta leta porazdeljena tako, da je Evropa odpirala, nacionalne vlade pa so ščitile. Nihče ni pričakoval česa drugega. Vendar je zdaj drugače. Globalizacija ogroža države blaginje. Institucije Evropske unije so prisiljene zaradi krize prevzeti novo vlogo.

Posledica je dramatičen in nenaden preobrat: če je za Evropo desetletja veljalo, da odpira, razbremenjuje, odstira, osvobaja, krepi ..., danes zanjo med ljudmi včasih velja, da se vmešava, sodi, predpisuje, narekuje, popravlja, celo kaznuje. Evropo, to veliko „okno“ priložnosti, danes mnogi dojemajo kot nezaželeno „vsiljivko“, zaveznica miru in odprtosti kar naenkrat predstavlja nevarnost zaščiti in kraju.

Treba je najti pravo ravnotežje. Bistveno je, da nas Unija tudi ščiti. Ljudje jo morajo dojemati kot koristno tako za podjetja kot za zaposlene; tako za „tiste, ki odhajajo in prihajajo“, kot za „tiste, ki ostajajo“; tako za tiste z diplomami in znanjem več jezikov kot za vse ostale; za ljudi tako v vlogi potrošnikov, ki so jim všeč poceni izdelki in široka izbira, kot v vlogi delavcev, ki v drugih vidijo konkurenco za svoja delovna mesta.

Kako najti to ravnotežje? Glede vprašanja zaščite se od Evropske unije pričakuje dvoje. Prvič, Unija naj bi posredovala pri težavah, ki so za posamezne države prevelike, da bi jim lahko bile kos. Pri globalnih in čezmejnih vprašanjih državljani od Evrope predvsem pričakujejo, da bo ščitila njihove interese in zajezila grožnje. In drugič, ljudje pričakujejo, da Unija ne bo v napoto, kadar lahko nacionalni organi učinkoviteje zagotavljajo oskrbo. Obstajajo namreč primeri, ko mora Unija ravno zaradi svoje razsežnosti ukrepati previdno. Ne sme drezati v tradicionalna območja zaščite in pripadnosti – od nacionalne izbire socialnega sistema ter regionalnih tradicij in identitet pa vse do lokalnih sirov –, temveč jih spoštovati.

Jean‑Claude Juncker, novoimenovani predsednik Evropske komisije, in Herman Van Rompuy, julij 2014.

24

S tega vidika je jasno, kakšno je sporočilo državljanov Uniji. Kot je Evropski svet poudaril v junijskih sklepih: „Unija mora biti močnejša navzven, a bolj skrbna navznoter.“ Meni se to zdi eden od glavnih izzivov, s katerimi se moramo uspešno spopasti, če želimo spodbuditi zaupanje ljudi v našo Unijo. In verjamem, da se bo nova vodstvena ekipa s to pomembno odgovornostjo tako v letu 2015 kot po njem odločno soočila.

HERMAN VAN ROMPUY

Nagrada Karla Velikega, Aachen.

25

V ozadju zasedanja Evropskega sveta.

2727

Sklepi Evropskega sveta in izjave voditeljev držav ali vlad

Neuradno zasedanje voditeljev držav ali vlad o Ukrajini – 6. marec 2014 29

Zasedanje Evropskega sveta – 20. In 21. marec 2014 31

Neuradna večerja voditeljev držav ali vlad – 27. Maj 2014 37

Zasedanje Evropskega sveta – 26. in 27. junij 2014 39

Posebno zasedanje Evropskega sveta – 16. julij 2014 46

Posebno zasedanje Evropskega sveta – 30. avgust 2014 48

Zasedanje Evropskega sveta – 23. in 24. oktober 2014 51

Vrh držav euroobmočja – 24. oktober 2014 57

Zasedanje Evropskega sveta – 18. december 2014 58

29

1. Danes smo se sestali z ukrajinskim predsednikom vlade Arsenijem Jacenjukom, ki nam je poročal o razmerah v državi. Ukrajinskemu narodu čestitamo za pogum in vztrajnost v zadnjih mesecih in tednih.

2. Potrjujemo sklepe, ki jih je 3. marca sprejel Svet. Odločno obsojamo neizzvan poseg Ruske federacije v suverenost in ozemeljsko nedotakljivost Ukrajine ter Rusko federacijo pozivamo, naj svoje oborožene sile nemudoma umakne na območja, na katerih so v skladu z ustreznimi sporazumi stalno nameščene. Rusko federacijo pozivamo, naj mednarodnim opazovalcem omogoči takojšen dostop. Rešitev krize v  Ukrajini mora temeljiti na ozemeljski nedotakljivosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine, pa tudi doslednem spoštovanju mednarodnih standardov. Menimo, da je odločitev Vrhovnega sveta Avtonomne republike Krim, da izvede referendum o  prihodnjem statusu ozemlja, v nasprotju z ukrajinsko ustavo in zato nezakonita.

3. Za Evropsko unijo so odnosi z  Ukrajino in Rusko federacijo pomembni, zato se zavzema za iskren in odprt dialog z  njima. Unija je posebno odgovorna za mir, stabilnost in blaginjo v Evropi. Za te cilje si bomo prizadevali z  uporabo vseh razpoložljivih sredstev in predstavnike EU pozvali, naj sprejmejo vse potrebne pobude. Evropska unija bo poleg tega sodelovala pri večstranskem mehanizmu (kontaktna/koordinacijska skupina), ki se prav zdaj vzpostavlja za umirjanje razmer in katerega namen bi moral med drugim biti vzpostavljanje zaupanja med stranema, nadzorovanje ozemeljske nedotakljivosti in suverenosti države, zaščita vseh državljanov pred ustrahovanjem, nadzorovanje pravic manjšin, pomoč pri organizaciji svobodnih in poštenih volitev ter spremljanje izvajanja sporazumov in izpolnjevanja zavez.

4. Nemudoma je treba oživiti skupna prizadevanja Evropske unije in Ruske federacije za odnose, ki temeljijo na skupnih interesih in spoštovanju mednarodnih obveznosti. Bilo bi res obžalovanja vredno, če Ruska federacija ne bi ukrepala v tej smeri in zlasti, če bi še naprej zavračala ploden dialog z ukrajinsko vlado. Danes smo se odločili sprejeti ukrepe, med katerimi so tudi ukrepi, ki jih je 3. marca predvidel Svet, da namreč začasno ustavimo dvostranske pogovore z Rusko federacijo o vizumskih vprašanjih ter pogovore s to državo o novem sporazumu. Podpiramo odločitev evropskih članic skupine G8 in institucij EU, da do nadaljnjega ne sodelujejo več pri pripravah na vrhunsko zasedanje skupine G8.

5. Rešitev za krizo je treba najti s pogajanji med vladama Ukrajine in Ruske federacije, tudi z  morebitnimi

večstranskimi mehanizmi. Takšna pogajanja se morajo začeti v naslednjih dneh in hitro prinesti rezultate. Če takšnih rezultatov ne bo, bo Evropska unija odločala o dodatnih ukrepih, kot so prepovedi potovanj, zamrznitve sredstev in preklic vrha EU-Rusija. Komisija in ESZD bosta nadaljevali pripravo teh ukrepov.

Kakršna koli nadaljnja dejanja Ruske federacije za destabilizacijo razmer v  Ukrajini bi imela dodatne daljnosežne posledice za odnose med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi strani na različnih gospodarskih področjih.

6. Evropska unija izreka pohvalo novi ukrajinski vladi za dosedanje premišljeno odzivanje. Ukrajinske oblasti spodbujamo, naj si v  okviru vključujočega procesa še naprej prizadevajo za izvedbo svobodnih in poštenih volitev, napredek pri ustavni reformi in preiskavo vseh nasilnih dejanj. Še naprej si je treba prizadevati za pomoč vsem ukrajinskim regijam in skupinam prebivalstva ter popolno zaščito pripadnikov narodnostnih manjšin, pri tem pa se opreti na znanje in izkušnje Sveta Evrope in OVSE.

7. Ukrajini stojimo ob strani in se zavezujemo, da jo bomo izdatno finančno podprli. Pozdravljamo obsežen sveženj pomoči, ki ga je predstavila Komisija, in vse ustrezne organe Sveta pozivamo, naj ga hitro obdelajo. Podpora MDS bo ključna za sprostitev pomoči Evropske unije. Prva prednostna naloga je ponovna vzpostavitev makroekonomske stabilnosti s  trdno fiskalno in monetarno politiko ter politiko deviznega tečaja. Hkrati pozivamo vlado, naj nujno začne ambiciozne strukturne reforme, vključno z bojem proti korupciji in izboljševanjem preglednosti. Pozdravljamo sklep Sveta o  zamrznitvi in odvzemu premoženja osebam, za katere je bilo ugotovljeno, da so odgovorne za nezakonito prisvojitev državnih sredstev. Prav tako smo se pripravljeni takoj odzvati na prošnje za humanitarno pomoč.

8. Evropska unija in Ukrajina sta že občutno poglobili medsebojne odnose, ko sta parafirali pridružitveni sporazum, ki vključuje vzpostavitev poglobljenega in celovitega območja proste trgovine. Znova potrjujemo, da je Evropska unija zavezana podpisu pridružitvenega sporazuma, ki vključuje vzpostavitev poglobljenega in celovitega območja proste trgovine. Zelo kmalu bomo podpisali vsa politična poglavja, kar je za nas prednostna naloga. Evropska unija namerava sprejeti enostranske ukrepe, na podlagi katerih bi lahko Ukrajina izdatno izkoristila prednosti, ki jih ponuja poglobljeno in celovito območje proste trgovine. Med temi ukrepi bi bila možnost

NEURADNO ZASEDANJE VODITELJEV DRŽAV ALI VLAD

O UKRAJINI – 6. MAREC 2014

Izjava

30

uporabe določb v zvezi z uvozom blaga po znižanih tarifah in odprtje tarifnih kvot s tako imenovanimi avtonomnimi trgovinskimi ukrepi.

9. Evropska unija ponovno poudarja zavezanost krepitvi medosebnih stikov med državljani Evropske unije in Ukrajine, med drugim z liberalizacijo vizumskega režima v skladu s pogoji, dogovorjenimi v okviru akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima.

10. Energetika in energetska varnost sta pomemben del zunanjih odnosov Unije. Še naprej si bomo prizadevali za zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo. Pozivamo tudi k učinkovitemu in doslednemu izvajanju tretjega energetskega svežnja s strani vseh akterjev na evropskem

energetskem trgu. Evropska unija je prav tako pripravljena pomagati Ukrajini pri zagotavljanju oskrbe z energijo, in sicer z  nadaljnjo diverzifikacijo, večjo energetsko učinkovitostjo ter učinkovitimi povezavami z Evropsko unijo.

11. Evropska unija namerava dodatno okrepiti politično in gospodarsko povezovanje z  Gruzijo in Republiko Moldavijo. Potrjujemo, da nameravamo najpozneje do konca avgusta 2014 podpisati pridružitvena sporazuma, ki vključujeta vzpostavitev poglobljenega in celovitega območja proste trgovine ter ki smo ju parafirali novembra lani v Vilni.

31

I. RAST, KONKURENČNOST IN DELOVNA MESTA

A. EVROPSKI SEMESTER1. Evropski svet je decembra 2013 potrdil pet širših

prednostnih nalog politik Evropske unije in njenih držav članic, določenih v letnem pregledu rasti za leto 2014: izvajanje diferencirane in rasti prijazne fiskalne konsolidacije, ponovno dajanje posojil gospodarstvu, spodbujanje rasti in konkurenčnosti, spopadanje z  brezposelnostjo in socialnimi posledicami krize ter posodobitev javne uprave. Da bi Evropski svet usmeril razprave Sveta o evropskem semestru 2014, je posebno pozornost namenil politikam, ki izboljšujejo konkurenčnost, podpirajo ustvarjanje delovnih mest in prispevajo k odpravljanju brezposelnosti, zlasti mladih, ter nadaljnjemu ukrepanju po reformah za izboljšanje delovanja trga dela. V  nacionalnih programih reform ter programih za stabilnost in konvergenco bi bilo treba ob doslednem upoštevanju razprav Sveta v  okviru

evropskega semestra obravnavati vprašanja, navedena v  lanskoletnih priporočilih za posamezne države in v nedavni analizi Komisije v okviru celovitega nadzora nad makroekonomskim in fiskalnim neravnotežjem, tudi v njenih poglobljenih pregledih ter Paktu za stabilnost in rast.

2. Evropski svet je na podlagi sporočila Komisije ocenil izvajanje strategije Evropa  2020. Tudi v  prihodnje bo ključno uresničevanje cilja strategije za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Zaradi krize se je upočasnil napredek pri uresničevanju ključnih ciljev strategije, še vedno pa ostajajo dolgoročni izzivi, ki vplivajo na rast v  Evropi. Evropski svet poziva k  intenzivnejšim prizadevanjem za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020 in z zanimanjem pričakuje pregled strategije Evropa 2020, načrtovan za leto 2015.

* * *

ZASEDANJE EVROPSKEGA SVETA – 20. IN 21. MAREC 2014

Sklepi

Evropski svet je imel poglobljeno razpravo o razmerah v Ukrajini. Sprejel je odločno sporočilo v podporo Ukrajini in se v zvezi s tem dogovoril o več konkretnih ukrepih. EU in njene države članice so podpisale politične določbe pridružitvenega sporazuma z Ukrajino. Evropski svet odločno obsoja priključitev Krima in Sevastopola Ruski federaciji in je ne bo priznal. Ker za umiritev razmer ni bilo storjeno nič, je Evropski svet sklenil razširiti prepoved izdajanja vizumov in zamrznitev sredstev, odpovedal pa je tudi naslednji vrh med EU in Rusijo. Evropski svet sicer dopušča možnost dialoga, vendar ni izključil dodatnih in daljnosežnih posledic za odnose z Rusijo, če bi slednja še naprej destabilizirala razmere v Ukrajini, obenem pa je pozval Komisijo in države članice, naj pripravijo morebitne ciljne ukrepe. Hkrati se je odločil, da bo pospešil podpis pridružitvenih sporazumov z Gruzijo in Moldavijo.

Evropa se izvija iz finančne in gospodarske krize. Evropsko gospodarstvo se obnavlja po sedmih letih omejene ali celo negativne rasti. Obnavljanje bi naj bilo letos še intenzivnejše. Evropski svet je izmenjal mnenja o gospodarskih in socialnih razmerah in perspektivah. Razpravljal je predvsem o najprimernejših kratkoročnih in srednjeročnih političnih odzivih. Zaključil je prvo fazo evropskega semestra in opravil prvo razpravo o  izvajanju strategije Evropa 2020 pred vmesnim pregledom na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta leta 2015. Usmeril se je tudi na močnejšo evropsko industrijsko konkurenčnost, ki je gonilo za gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest. Opravil je prvo orientacijsko razpravo o okviru za podnebje in energetiko v obdobju 2020–2030 in se dogovoril o nadaljnjem delovanju. Opozoril je na pomembno povezavo med strategijo Evropa 2020, industrijsko konkurenčnostjo ter podnebnimi in energetskimi politikami.

Evropski svet je pozdravil doseženi dogovor glede uredbe o enotnem mehanizmu za reševanje, ki bo omogočil dokončno vzpostavitev bančne unije. To je še en ključen korak v  smeri močnejše in odpornejše ekonomske in monetarne unije. Obenem je bila s tem utrta pot za sprejetje direktive o obdavčevanju dohodka od prihrankov.

* * *

32

3. Evropski svet pogajalcem Evropskega parlamenta in Sveta čestita za dosego dogovora o uredbi o enotnem mehanizmu za reševanje. Ob današnji izmenjavi stališč med predsednikom Evropskega parlamenta in Evropskim svetom je bilo poudarjeno, da gre za zelo pomemben dosežek, ki bo omogočil dokončno vzpostavitev bančne unije. Sedaj je treba uredbo uradno sprejeti še pred koncem tega zakonodajnega mandata. Skupaj z  medvladnim sporazumom o  prenosu in združevanju prispevkov v okviru enotnega sklada za reševanje je to še en ključen korak v  smeri močnejše in odpornejše ekonomske in monetarne unije.

4. Evropski svet pozdravlja poročilo Komisije o  stanju pogajanj glede obdavčevanja dohodka od prihrankov z  evropskimi tretjimi državami (Švica, Lihtenštajn, Monako, Andora in San Marino) in te države poziva, naj se v celoti zavežejo izvajanju novega enotnega svetovnega standarda za samodejno izmenjavo informacij, ki ga je sprejela OECD in potrdila skupina G20, in pobudi za njegovo čimprejšnje sprejetje.

Evropski svet poziva Komisijo, naj hitro nadaljuje pogajanja s temi državami, da bi jih lahko zaključili do konca leta, in mu na decembrskem zasedanju poroča o  trenutnem stanju. Če ne bo zadostnega napredka, bi morala Komisija v  poročilu preučiti možnosti za zagotovitev skladnosti z novim svetovnim standardom.

Glede na navedeno bo Svet na naslednji seji marca 2014 sprejel direktivo o obdavčevanju dohodka od prihrankov.

Evropski svet poziva Svet, naj poskrbi, da bo pravo EU s sprejetjem direktive o upravnem sodelovanju do konca leta 2014 v celoti usklajeno z novim svetovnim standardom.

B. KONKURENČNOST INDUSTRIJE IN INDUSTRIJSK A POLITIK A

5. Evropa potrebuje močno in konkurenčno industrijsko bazo, tako z vidika proizvodnje kot naložb, ki bo ključno gonilo za gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest. Za konkurenčnost je potrebno stabilno, enostavno in predvidljivo okolje, vključno z boljšimi predpisi in zlasti ambicioznim programom ustreznosti in uspešnosti predpisov. Splošni okvir na evropski in nacionalni ravni mora v  večji meri prispevati k  naložbam, inovacijam in vrnitvi proizvodnje v matične države. V tej zvezi je pomemben prispevek sporočilo Komisije „Za oživitev evropske industrije“; Komisija naj predloži časovni načrt za nadaljevanje dela na tej podlagi.

6. Vprašanja v zvezi z industrijsko konkurenčnostjo bi morala biti sistematično vključena v vsa politična področja EU in biti del ocene učinka, da bi za naše gospodarstvo zagotovili močnejšo industrijsko bazo. Hkrati bi bilo treba preverjati vpliv na konkurenčnost. Države članice naj sprejmejo ukrepe, enakovredne ukrepom na evropski ravni, da bi izboljšale konkurenčnost industrije na nacionalni ravni.

7. Zato si je treba še naprej prizadevati za dokončno oblikovanje in čim boljše izkoriščanje potenciala

notranjega trga za blago in storitve, tudi na področju digitalnega gospodarstva, ter spodbujanje podjetništva. K temu cilju bo prispevalo pravočasno sprejetje svežnja „Povezana celina“. Treba je razvijati infrastrukturna omrežja, vključno z  digitalnimi, ter jih posodabljati s  pametnimi in inovativnimi tehnologijami. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti spodbujanju ustanavljanja in rasti malih in srednjih podjetij, vključno s poenostavljanjem dostopa do financiranja v vsej EU.

8. Evropska unija prispeva proračunska sredstva za industrijsko konkurenčnost. Instrumente EU, kot so program Obzorje 2020, instrument za povezovanje Evrope, evropski strukturni in investicijski skladi ter program COSME, pa tudi tržne in druge inovativne finančne instrumente, bi bilo treba kar najbolje izkoriščati ter tako podpirati konkurenčnost MSP in njihov dostop do financiranja.

V zvezi s  tem bi bilo treba na vseh ravneh spodbujati pametno specializacijo, med drugim z  učinkovitim vlaganjem javnih sredstev v raziskave. To bo olajšalo stike med podjetji in grozdi ter izboljšalo dostop do inovativnih tehnologij.

9. Konkurenčnost evropske industrije na mednarodnih trgih ni samoumevna. V skladu z načelom vzajemnosti in obojestranskih koristi si je še naprej treba prizadevati za boljši dostop do trga po vsem svetu s pospeševanjem vključevanja evropskih podjetij v globalne vrednostne verige ter spodbujanjem svobodne, pravične in odprte trgovine, hkrati pa uveljavljati lastne interese. Evropski svet poziva Evropsko investicijsko banko, naj še naprej prispeva k intenzivnejši internacionalizaciji in večji konkurenčnosti evropskih podjetij. Nadaljevanje ambicioznega programa na področju trgovine in naložb ter promoviranje evropskih in mednarodnih standardov in predpisov, vključno s preprečevanjem ponarejanja, so pomembni elementi, ki izboljšujejo industrijsko konkurenčnost EU v svetovnem merilu. To naj bi pripomoglo k odpiranju trgov, zaščiti interesov EU in aktivnemu zavzemanju za enake konkurenčne pogoje na tretjih trgih. Treba je tudi sprejeti dodatne ukrepe za zagotavljanje dostopa do osnovnih surovin.

Evropski svet pozdravlja načrte Komisije za posodobitev pravil o državni pomoči, ki bodo začela veljati junija 2014. Zlasti pozdravlja dejstvo, da namerava Komisija razširiti področje uporabe uredbe o splošni skupinski izjemi ter tako poenostaviti izvajanje širših politik in programov EU, vključno z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, hkrati pa ohraniti enake konkurenčne pogoje med državami članicami.

10. Za spodbujanje industrijske rasti Unije so potrebna ustrezna znanja. Evropski svet poziva Komisijo in države članice, naj se ob vse tesnejšem sodelovanju industrije prednostno posvetijo problemu pomanjkanja znanja na področju znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike. Javni in zasebni sektor bi se morala intenzivneje usmeriti v  spodbujanje mobilnosti, izobraževanja in poklicnega

33

usposabljanja. V  ta namen bi bilo treba uporabiti vse razpoložljive instrumente, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, program nove generacije Erasmus+, velika koalicija za digitalna delovna mesta, evropska koalicija za vajeništva ali pobuda za zaposlovanje mladih in jamstvo za mlade. Industrija bi morala biti močneje vključena v predvidevanje prihodnjih potreb po znanju in spretnostih.

11. Intelektualna lastnina in patentiranje sta ključni gonili rasti in inovacij. Čeprav ima Evropska unija vodilno vlogo v številnih tehnoloških panogah, na področju patentiranja še vedno zaostaja. Evropski svet zato poziva k večji podpori tem hitro razvijajočim se sektorjem, da bi ohranili prednost Unije na tem področju. Zadevne pogodbenice bi morale v  skladu s  svojimi ustavnimi določbami ratificirati sporazum o  Enotnem sodišču za patente ter skleniti potrebne pravne in upravne dogovore, da bi lahko sistem za patente EU začel veljati pred koncem leta 2014.

12. Evropski svet opozarja, da so za industrijsko konkurenčnost odločilnega pomena ključne omogočitvene tehnologije (KET). Treba bi bilo hitro opredeliti projekte evropskega interesa in izpopolniti KET, ki so za industrijo še posebej zanimive, na primer akumulatorji za elektromobilnost, inteligentni materiali, visoko zmogljiva proizvodnja in industrijski bioprocesi. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti vlogi čiste tehnologije kot povezovalnega elementa za povečanje konkurenčnosti evropske industrije. Komisija naj poroča, kako s konkretnimi ukrepi v vseh ustreznih politikah EU spodbujati čisto tehnologijo.

13. Evropski svet poziva Svet, Komisijo in države članice, naj nadaljujejo delo ob upoštevanju navedenih smernic. Evropski svet bo ta vprašanja ponovno obravnaval marca 2015 med pregledom strategije Evropa 2020.

14. Močno, gospodarno z  viri in konkurenčno evropsko industrijsko bazo je treba obravnavati v  povezavi z usklajeno evropsko podnebno in energetsko politiko, tudi z razrešitvijo vprašanja visokih stroškov energije, zlasti za energetsko intenzivne panoge.

C. PODNEBJE IN ENERGIJA15. Z usklajeno evropsko energetsko in podnebno politiko

je treba zagotoviti dostopne cene energije, industrijsko konkurenčnost, zanesljivo oskrbo ter uresničitev naših podnebnih in okoljskih ciljev. Pri doseganju ciljev EU v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov, energijo iz obnovljivih virov in energetsko učinkovitostjo, ki morajo biti v celoti izpolnjeni do leta 2020, je bil dosežen bistven napredek.

16. Evropski svet potrjuje, da bo Evropska unija v  skladu s  časovnim načrtom, dogovorjenim v  Varšavi, svoj prispevek za sklenitev globalnega podnebnega sporazuma na 21. zasedanju Konference pogodbenic leta 2015 v Parizu predložila najpozneje v do konca prvega četrtletja 2015; enako bi morala storiti vsa večja gospodarstva. Glede na vrhunsko srečanje ZN o podnebju, ki bo septembra 2014, bo specifični cilj EU za leto 2030 za zmanjšanje emisij

toplogrednih plinov popolnoma skladen z ambicioznim ciljem EU, dogovorjenim za leto 2050. S tako dogovorjenim političnim okvirom EU o emisijah toplogrednih plinov, obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti, ki bo pripravljen na podlagi sporočila Komisije, bosta zagotovljeni potrebna stabilnost in predvidljivost za gospodarske subjekte, potrjena pa bo tudi vloga EU v svetu.

17. Novi okvir bi moral temeljiti na naslednjih načelih:• dodatno izboljšati usklajenost ukrepov za zmanjšanje

emisij toplogrednih plinov, večjo energetsko učinkovitost in uporabo energije iz obnovljivih virov ter stroškovno učinkovito uresničiti cilje za leto 2030, pri čemer ima osrednjo vlogo učinkovit sistem za trgovanje z emisijami;

• oblikovati podporni okvir EU spodbujanje energije iz obnovljivih virov in poskrbeti za mednarodno konkurenčnost;

• zagotoviti zanesljivo oskrbo gospodinjstev in podjetij z energijo po dostopnih in konkurenčnih cenah;

• omogočiti državam članicam prožnost, da lahko svoje zaveze izpolnijo na način, ki bo ustrezal njihovim nacionalnim razmeram, in upoštevati njihovo pravico, da same določijo ustrezno kombinacijo energetskih virov.

18. Da bi se kar najhitreje dogovorili o novem političnem okviru na področju energetike in podnebja za obdobje 2020–2030, Evropski svet poziva Svet in Komisijo, naj nadaljujeta delo in čim prej:• preučita posledice, ki jih bodo predlogi Komisije za

vseevropske cilje glede zmanjšanja emisij in energije iz obnovljivih virov imeli za posamezne države članice;

• razvijeta mehanizme, ki bodo na splošno omogočili pravično porazdelitev prizadevanj ter spodbudili modernizacijo energetskega sektorja;

• pripravita ukrepe za preprečevanje morebitne selitve virov CO2 in pozoveta k dolgoročni varnosti načrtovanja na področju industrijskih naložb, da bi zagotovili konkurenčnost energetsko intenzivnih panog v Evropi;

• pravočasno pregledata direktivo o  energetski učinkovitosti in oblikujeta okvir energetske učinkovitosti.

Evropski svet bo na junijskem zasedanju pregledal na teh področjih doseženi napredek, med drugim na podlagi posvetovanj z državami članicami, da bi lahko čim prej, najpozneje pa oktobra 2014, sprejel končno odločitev o novem političnem okviru. Evropski svet poziva svojega predsednika in Evropsko komisijo k  izvedbi ukrepov, potrebnih za pripravo te odločitve.

19. Uresničevanje ciljev dokončne vzpostavitve notranjega energetskega trga do leta 2014 in razvoja medomrežnih povezav, s čimer naj bi do leta 2015 odpravili morebitno odrezanost držav članic od evropskih plinskih in električnih omrežij, ostaja prednostna naloga. Evropski svet poziva k okrepitvi prizadevanj in zlasti k:

34

• hitri izvedbi vseh ukrepov, ki omogočajo izpolnitev cilja medomrežne povezanosti najmanj 10 % obstoječih zmogljivosti proizvodnje električne energije v vseh državah članicah. Da bi odločitev sprejeli najpozneje oktobra 2014, Evropski svet poziva Komisijo, naj do junija predlaga konkretne cilje glede medomrežne povezanosti, ki morajo biti doseženi do leta 2030. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti izboljšanju medomrežne povezanosti z  bolj oddaljenimi in/ali slabše povezanimi deli enotnega trga, tudi z izboljšanjem in vzpostavitvijo povratnih tokov, ter vključiti države članice v evropska celinska omrežja;

• učinkovitemu in doslednemu izvajanju tretjega energetskega svežnja s  strani vseh akterjev na evropskem energetskem trgu;

• učinkoviti uporabi in izvrševanju pravil EU glede povezovanja trgov in energetske učinkovitosti ter zagotavljanjem enakih konkurenčnih pogojev za podjetja, ki poslujejo v EU.

20. Povečati bi bilo treba prizadevanja za zmanjšanje visokih stopenj energetske odvisnosti od plina v  Evropi, zlasti v državah članicah, v katerih je ta odvisnost najvišja. Prvi korak bi moral biti zmanjšanje povpraševanja po energiji z izboljšanjem energetske učinkovitosti, kar bo obenem prispevalo k uresničevanju drugih energetskih in okoljskih ciljev. Evropski svet poziva Komisijo, naj izvede poglobljeno študijo energetske varnosti v EU in do junija 2014 predloži celosten načrt za zmanjšanje energetske odvisnosti EU. V načrtu naj upošteva, da mora EU dodatno pospešiti diverzifikacijo oskrbe z energijo, izboljšati svojo pogajalsko moč in energetsko učinkovitost, še naprej razvijati obnovljive in druge domače vire energije ter usklajevati trajnostni razvoj infrastrukture, ki bo omogočala takšno diverzifikacijo, tudi z razvojem medomrežnih povezav. Takšne medomrežne povezave bi morale zajemati tudi Iberski polotok in Sredozemlje. Kjer je ustrezno, bi bilo treba vzpostaviti medomrežne povezave tudi s tretjimi državami. Države članice bodo ob morebitnih nenadnih motnjah v dobavi energije v eni ali več državah članicah izkazale solidarnost. Poleg tega bi bilo treba sprejeti nadaljnje ukrepe za podporo razvoju južnega koridorja, vključno z  dodatnimi odcepi prek Vzhodne Evrope, preučitev možnosti za spodbujanje izvoza zemeljskega plina iz Severne Amerika v EU in razmislek o tem, kako bi to lahko najbolje vključili v čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo, ter povečati preglednost medvladnih sporazumi na področju energije.

21. Da bi dosegli navedene cilje, bi bilo treba hitreje izvajati ustrezne projekte skupnega evropskega interesa ter pri tem hitro aktivirati razpoložljiva sredstva EU, vključno z  instrumentom za povezovanje Evrope (CEF), in zmogljivost financiranja EIB.

22. Glede na glavne stroškovne dejavnike, ki jih je v sporočilu opredelila Komisija, Evropski svet poziva k vztrajnim prizadevanjem za dosego zmernejših stroškov energije za končne uporabnike, zlasti s:

• postopnim razvojem podpornih mehanizmov za energijo iz obnovljivih virov v  bolj stroškovno učinkovit in tržno naravnan sistem ter z  intenzivnejšim usklajevanjem nacionalnih podpornih shem po letu 2020;

• trajnimi naložbami v  energetsko učinkovitost in uravnavanjem povpraševanja v celotni vrednostni verigi ter v fazi razvoja in raziskav;

• boljšim izkoriščanjem razpoložljivih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije na notranjem trgu in ne zgolj zanašanjem na domače zmogljivosti ob hkratnem priznavanju vloge držav članic pri zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo;

• spodbujanjem uporabe domačih virov in konkurenčnosti na trgih oskrbe s  plinom ter obravnavanjem vprašanja pogodbene povezanosti cen plina in nafte.

Vse to bi moralo biti usklajeno s pravili o državni pomoči in pravili notranjega trga.

Na podlagi navedenih ukrepov bodo države članice sprejele primerne ukrepe za zmanjšanje stroškov na način, ki bo najbolj ustrezal njihovim specifičnim razmeram. Da bi lažje uresničevali cilje na ravni EU, je treba zagotoviti usklajevanje med državami članicami in posameznimi sektorskimi politikami.

23. Poleg tega Evropski svet poziva države članice, naj dodatno preučijo različne nacionalne prakse v zvezi z dajatvami energetske politike, davčnimi komponentami cen in stroški omrežja, da bi čim bolj zmanjšali negativne posledice za cene energije. Države članice si bodo ob upoštevanju najnovejših izkušenj še naprej redno izmenjevale informacije o pomembnejših nacionalnih odločitvah na energetskem področju, ki bi lahko vplivale na druge države članice, pri tem pa dosledno upoštevale nacionalne odločitve glede kombinacije energetskih virov.

* * *

CIPER24. Evropski svet izraža zadovoljstvo zaradi obnovitve

vsebinskih pogajanj za rešitev spora, ki temeljijo na skupni izjavi z dne 11. februarja, s ciljem združitve Cipra. Evropski svet se zavzema za celovito in trajno rešitev ciprskega vprašanja v okviru ZN ter v skladu z zadevnimi resolucijami Varnostnega sveta ZN in načeli, na katerih temelji Evropska unija. Evropski svet poudarja, da razdelitev Cipra traja že predolgo in da je treba ohraniti sedanji zagon. Pripravljen je odigrati svojo vlogo pri podpori pogajanjem. Ponovna združitev Cipra bi bila zelo koristna za vse ciprske prebivalce; v tej zvezi Evropski svet podpira vse ukrepe, dogovorjene med stranema, ki bi lahko odločilno prispevali k ustvarjanju ozračja medsebojnega zaupanja in dali nov zagon pogajalskemu procesu.

35

II. ZUNANJI ODNOSI

Ukrajina25. Evropska unija podpira ukrajinsko prebivalstvo in

njegovo pravico, da si samo izbere prihodnost. Spodbuja prizadevanja ukrajinske vlade za umiritev razmer v Ukrajini in reforme. V zvezi s tem si bo Evropska unija skupaj z mednarodno skupnostjo še naprej prizadevala za pomoč Ukrajini.

26. Evropska unija, njene države članice in Ukrajina bodo podpisale politične določbe pridružitvenega sporazuma. Evropska unija in njene države članice so odločene podpisati preostanek pridružitvenega sporazuma ter dogovor o poglobljenem in celovitem območju proste trgovine, ki skupaj s političnimi določbami tvorijo en sam pravni akt. Evropski svet soglaša, da naj bi prvo srečanje v okviru političnega dialoga, kot je predvideno v sporazumu, bilo aprila. Evropski svet Svet in Evropski parlament odločno poziva, naj brez odlašanja sprejmeta predlog o začasni odpravi carinskih dajatev, t. i. avtonomne trgovinske ukrepe, na ukrajinski izvoz v Evropsko unijo.

27. Ponovna vzpostavitev makroekonomske stabilnosti v Ukrajini je najpomembnejša. Ukrajinska vlada se mora čim prej lotiti ambicioznega programa strukturnih reform, med drugim v zvezi z bojem proti korupciji in večjo preglednostjo vseh davčnih operacij. Evropski svet odločno poziva Svet, naj se hitro dogovori o makrofinančni pomoči, in poudarja, da je dogovor z  Mednarodnim denarnim skladom bistven za to, da bo to pomoč dejansko mogoče izpeljati. Države članice EU se strinjajo, da bodo v  okviru Mednarodnega denarnega sklada uskladile stališča o pogojih za pomoč Ukrajini. Evropski svet se je z zadovoljstvom seznanil z vzpostavitvijo informacijske točke za usklajevanje prizadevanj, ki naj bi ob sodelovanju mednarodne skupnosti in mednarodnih finančnih ustanov podkrepila strukturno tranzicijo v Ukrajini.

28. Evropska unija izreka pohvalo Ukrajini za dosedanje umirjeno odzivanje. Evropski svet pozdravlja zavezo ukrajinske vlade, da zagotovi, da bodo vladne strukture reprezentativne in vključujoče, s čimer bo upoštevana regionalna raznolikost, da popolnoma zaščiti pravice pripadnikov nacionalnih manjšin, začne pripravljati ustavno reformo, razišče vse kršitve človekovih pravic in nasilna dejanja ter si prizadeva preprečevati ekstremizem. Evropska unija v zvezi s tem spodbuja ukrajinsko vlado, naj zagotovi, da bodo predsedniške volitve 25. maja svobodne in poštene.

29. Evropska unija je še naprej odločena podpirati suverenost in ozemeljsko nedotakljivost Ukrajine. Evropski svet ne priznava nezakonitega referenduma na Krimu, saj ta nedvomno krši ukrajinsko ustavo. Odločno obsoja nezakonito priključitev Krima in Sevastopola Ruski federaciji ter je ne bo priznal. Evropski svet poziva Komisijo, naj oceni pravne posledice priključitve Krima ter predlaga gospodarske, trgovinske in finančne omejitve glede Krima, ki naj se čim prej izvedejo.

30. Glede na navedeno in v primeru, da za umiritev razmer ne bo storjeno nič, se Evropski svet strinja z razširitvijo seznama posameznikov, za katere bosta veljali prepoved izdajanja vizumov in zamrznitev sredstev. Evropski svet je sklenil odpovedati naslednji vrh med EU in Rusijo ter opozarja, da države članice do nadaljnjega ne bodo organizirale rednih dvostranskih vrhunskih srečanj. Poleg tega Evropski svet in države članice podpirajo prihodnje srečanje držav skupine G7 v Haagu. Hkrati podpirajo prekinitev pogajanj glede pridružitve Rusije OECD in IEA.

31. Evropski svet je trdno prepričan, da je uporaba sile in prisile pri spreminjanju meja v  Evropi v  21.  stoletju povsem neumestna. Rusija s svojim ravnanjem nedvomno krši helsinški proces, ki je v zadnjih 40 letih pripomogel k  premagovanju razlik v  Evropi ter gradnji mirne in združene celine. Evropski svet obžaluje, da Rusija še vedno ni storila ničesar za umiritev razmer ter da se pogajanja med Ukrajino in Rusko federacijo še vedno niso začela. Odločno poziva k takojšnji sklenitvi dogovora o čimprejšnji napotitvi misije OVSE v Ukrajino, da bi bilo laže umiriti razmere. Evropski svet v zvezi s tem poziva visoko predstavnico, naj nujno pripravi načrte za prispevek EU k olajšanju dela misije OVSE. Če v naslednjih dneh ne bo sprejet dogovor o verodostojni misiji OVSE, bo EU pripravila svojo misijo.

32. Evropska unija ima posebno odgovornost za mir in stabilnost v Evropi. Še naprej bo vodila prizadevanja za olajšanje in izvedbo premišljenega dialoga z Ukrajino in Rusijo, tudi z vzpostavitvijo večstranskega mehanizma, da bi bilo mogoče najti politično rešitev.

33. Evropski svet opozarja, da bi vsakršno nadaljnje ravnanje Ruske federacije, ki bi poslabšalo razmere v  Ukrajini, imelo na mnogih gospodarskih področjih dodatne in daljnosežne posledice za odnose med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi strani. V zvezi s tem Evropski svet poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo morebitne usmerjene ukrepe.

34. Evropska unija znova potrjuje svoj cilj, da bo dodatno okrepila politično povezovanje in gospodarsko integracijo z  Gruzijo in Republiko Moldavijo. Potrjujemo, da nameravamo podpisati pridružitvena sporazuma, vključno z dogovoroma o poglobljenem in celovitem območju proste trgovine, ki smo ju parafirali novembra lani v Vilni, in sicer najpozneje junija 2014.

Odnosi med EU in Afriko35. Evropska unija je pred četrtim vrhom med EU in Afriko,

ki bo 2. in 3. aprila 2014, še vedno odločena, da z Afriko vzpostavi partnerstvo, ki temelji na enakopravnosti, in se s poglobitvijo odnosov na vseh ustreznih področjih odzove na vse večjo soodvisnost Evropske unije in Afrike. Evropski svet izjavlja, da je EU pripravljena tudi v prihodnje sodelovati z afriškimi partnerji pri spodbujanju trgovine in razvoja, demokracije ter dobrega upravljanja, pravne države in človekovih pravic. Prav tako poudarja,

36

da je treba obravnavati migracije in mobilnost, vključno z nezakonitimi migracijami ter bojem proti tihotapljenju migrantov in trgovini z  ljudmi, po načelu skupne odgovornosti držav tranzita, držav izvora in namembnih držav.

36. Evropski svet poudarja, da bo tudi v prihodnje ključnega pomena nadaljnja mednarodna podpora afriškim partnerjem na področju varnosti, in spodbuja druge donatorje, naj sodelujejo pri delitvi bremena. Zato bo Evropska unija v  tesnem sodelovanju z  drugimi regionalnimi in mednarodnimi akterji na prošnjo posameznih držav še naprej zagotavljala operativno podporo s  civilnimi misijami za krizno upravljanje in vojaškimi operacijami. V zvezi s  tem Evropski svet poudarja, da je treba nujno aktivirati finančno in operativno podporo za mednarodno podporno misijo v  Srednjeafriški republiki pod afriškim vodstvom (MISCA), in ponovno potrjuje zavezo Unije, da v naslednjih tednih začne izvajati operacijo EUFOR RCA.

37. Evropska unija bo tudi preučila možne načine in sredstva za podporo afriških pobud za gradnjo zmogljivosti,

s čimer se bo okrepila Afriška struktura za mir in varnost, afriški partnerji pa bodo lahko učinkovito in hitro preprečevali konf likte in reševali krize. Evropski svet spodbuja nadaljnja prizadevanja na ravni EU, ki bodo usmerjena v vsestransko in sistematično podporo razvoju zmogljivosti v  Afriki ter bodo vključevala svetovanje, usmerjanje, usposabljanje in opremo. Visoko predstavnico poziva, naj v zvezi s tem da dodatne predloge, med drugim glede morebitne vzpostavitve usklajevalnega mehanizma („klirinške hiše“) za posredovanje opreme v podporo usposabljanju, ki ga zagotavlja EU.

Šrilanka38. Evropski svet se bo še naprej zavzemal za prevzemanje

odgovornosti, spravo in univerzalne človekove pravice v  Šrilanki. Poziva k  sprejetju resolucije o  Šrilanki na seji Sveta za človekove pravice, v kateri bi bila v skladu s priporočilom visoke komisarke ZN za človekove pravice predvidena mednarodna preiskava domnevnih vojnih zločinov obeh strani.

37

1. Danes smo razpravljali o  razmerah po predsedniških volitvah, ki so 25.  maja potekale v  Ukrajini. Znova opozarjamo na in potrjujemo našo izjavo z dne 6. marca in sklepe z dne 21. marca. Pozdravljamo organizacijo volitev, na katerih je bila izražena volja ukrajinskega prebivalstva. Predsedniške volitve sta kljub neugodnim varnostnim razmeram v dveh vzhodnih regijah države zaznamovali visoka volilna udeležba in jasna odločenost oblasti, da izvedejo verodostojne volitve, ki so v glavnem potekale v skladu z mednarodnimi zavezami in ob spoštovanju temeljnih svoboščin. Vse strani pozivamo, naj sprejmejo izid volitev, in z veseljem pričakujemo tesno sodelovanje z novim predsednikom.

2. Trdno smo odločeni podpreti suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine ter odločno obsojamo nezakonito priključitev Krima in Sevastopola Ruski federaciji, ki je ne bomo priznali. Znova potrjujemo, da je Evropska unija zavezana skupni izjavi, sprejeti 17.  aprila v  Ženevi, ter pozdravljamo podporno vlogo posebne opazovalne misije OVSE pri izvajanju te izjave in dosedanja prizadevanja ukrajinskih oblasti pri njenem izvajanju. Glede na zadnje dogodke Rusko federacijo znova pozivamo, naj sprejme ukrepe, da bi v celoti uveljavila skupno izjavo iz Ženeve. Prav tako v  celoti podpiramo dodatna prizadevanja OVSE in njenega uradujočega predsednika ob hkratnem zagotavljanju odgovornosti Ukrajine. Cilj prizadevanj vseh strani bi morala biti politična rešitev krize, da bi se končalo nasilje in napetosti na vzhodu Ukrajine, vključno z razorožitvijo vseh nezakonitih oboroženih skupin in pomilostitvijo tistih, ki so prostovoljno odložili orožje in niso storili hudih kaznivih dejanj. Z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da se je položaj človekovih pravic na Krimu od njegove nezakonite priključitve Ruski federaciji poslabšal.

3. Pričakujemo, da bo Ruska federacija sodelovala z novo izvoljenim in legitimnim predsednikom, nadaljevala umik oboroženih sil z ukrajinske meje in izkoristila svoj vpliv na oborožene separatiste, da bi umirila razmere na vzhodu Ukrajine. Predvsem bi morala preprečevati vstop separatistov in orožja v Ukrajino. V zvezi s tem in z namenom zagotovitve politične rešitve Rusko federacijo spodbujamo, naj vzpostavi odkrit in odprt dialog.

4. Ukrajinske organe spodbujamo, naj si na podlagi legitimnosti novo izvoljenega predsednika še naprej prizadevajo vzpostaviti stik s prebivalstvom in civilno družbo v vseh regijah Ukrajine, tudi v okviru okroglih miz za nacionalni dialog. Pozdravljamo memorandum o miru in soglasju, ki ga je ukrajinski parlament sprejel 20. maja. Bistvo tega procesa je hitra in vključujoča izvedba ustavnih reform in reform za decentralizacijo ob pomoči ustreznega strokovnega znanja Sveta Evrope. Nadaljevati se morajo prizadevanja za reformo na področju pravosodja, tožilstva in varnostnega sektorja ter boj proti korupciji. Evropska unija je ta prizadevanja pripravljena podpreti. V skladu z zadevnimi standardi Sveta Evrope je treba dosledno zagotavljati pravice pripadnikov narodnih manjšin.

5. Ukrajini bomo še naprej zagotavljali pomoč, da bi prispevali k  stabilizaciji makroekonomskih razmer in omogočili izvedbo strukturnih gospodarskih reform. Komisija je v  ta namen ustanovila posebno podporno skupino za Ukrajino, da bi oblastem te države v  usklajevanju z  državami članicami, mednarodnimi donatorji in civilno družbo pomagala pri izvajanju skupno dogovorjenega evropskega programa reform. Pozdravljamo vzpostavitev mednarodne donatorske platforme pod vodstvom Evropske unije ter namero, da se v Bruslju še pred poletjem organizira usklajevalno srečanje na visoki ravni. Več ukrepov se že izvaja, vključno

NEURADNA VEČERJA VODITELJEV DRŽAV ALI VLAD –

27. MAJ 2014

Izjava o Ukrajini

38

s prvim obrokom makrofinančne pomoči, ki zdaj znaša 1,61 milijarde evrov, ter podpisom pogodbe o podpori za konsolidacijo države med Evropsko komisijo in ukrajinsko vlado.

6. Znova izpostavljamo našo zavezanost izboljšanju neposrednih stikov med državljani Evropske unije in Ukrajine, med drugim prek procesa liberalizacije vizumskega režima, v varnem in ustrezno upravljanem okolju ter, če so izpolnjeni vsi pogoji, v  skladu z  dogovorjenimi pogoji v  okviru akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima. Komisija je predložila poročilo, v  katerem priporoča prehod na drugo fazo procesa liberalizacije vizumskega režima, da bi lahko državljanom Ukrajine po ustreznem zaključku tega procesa omogočili potovanja brez vizumov.

7. Pomembno je, da ukrajinska vlada izboljša makroekonomsko ravnotežje in poslovno okolje ter odpravi korupcijo. Mednarodni partnerji, vključno z  Rusko federacijo, bi morali prispevati k  tem prizadevanjem za stabilizacijo. Za stabilizacijo ukrajinskega gospodarstva je pomembno, da se doseže sporazum o  pogojih dobave plina iz Ruske federacije v Ukrajino. Upamo, da se bodo trenutni pogovori, pri katerih posreduje Evropska unija, čim prej zaključili. Ponovno poudarjamo, da je treba spoštovati pogodbe o dobavi plina iz Rusije v Evropsko unijo.

8. Ugotavljamo, da Komisija in ESZD izvajata pripravljalna dela v zvezi z možnimi ciljno usmerjenimi ukrepi, in se strinjamo z nadaljevanjem priprav na možno nadaljnje ukrepanje na tej podlagi, če bi se zaradi razvoja dogodkov to izkazalo za potrebno.

39

I. SVOBODA, VARNOST IN PRAVICA1. Eden od ključnih ciljev Unije je zgraditi območje svobode,

varnosti in pravice brez notranjih meja, na katerem se v  celoti spoštujejo temeljne pravice. Zato je treba na podlagi Pogodb in njunih ustreznih protokolov sprejeti usklajene strateške ukrepe v zvezi z azilom, priseljevanjem, mejami ter policijskim in pravosodnim sodelovanjem.

2. Vse razsežnosti Evrope, ki varuje svoje državljane in pravice oseb, ki živijo v Uniji in zunaj nje, so medsebojno povezane. Uspešnost enega področja je odvisna od uspešnosti drugih področij, pa tudi od sinergij s povezanimi področji politike. Rešitev številnih izzivov v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice leži v odnosih s tretjimi državami, kar pomeni, da bi bilo treba izboljšati povezavo med notranjo in zunanjo politiko EU. To se mora odražati v sodelovanju med institucijami in organi EU.

3. Zdaj je splošna prednostna naloga dosledno prenesti obstoječe pravne instrumente in strateške ukrepe v  nacionalno zakonodajo, jih učinkovito uveljaviti in konsolidirati, pri tem pa se opreti na dosedanje programe. Ključnega pomena je izboljšati operativno sodelovanje, pri čemer je treba izkoristiti možnosti inovacij na področju informacijske in komunikacijske tehnologije, ter okrepiti

vlogo različnih agencij EU in zagotoviti strateško uporabo sredstev EU.

4. Pri nadaljnjem razvoju območja svobode, varnosti in pravice v prihodnjih letih bo bistveno zagotoviti zaščito in podpiranje temeljnih pravic, pa tudi varstvo osebnih podatkov, in pri tem obravnavati vprašanja varnosti – tudi v odnosih s tretjimi državami – ter sprejeti trden splošni okvir EU za varstvo podatkov do leta 2015.

5. Unija zaradi nestabilnih razmer v mnogih delih sveta ter svetovnega in evropskega demografskega razvoja potrebuje učinkovito in dobro vodeno politiko na področju migracij, azila in upravljanja meja, ki bo v skladu s členom 80 PDEU, če ga bomo pravilno izvajali, temeljila na načelih solidarnosti in pravične delitve odgovornosti. Potreben je celosten pristop, da se čim bolj izkoristijo prednosti zakonitih migracij in zaščitijo tisti, ki zaščito potrebujejo, obenem pa odločno rešuje problematika nezakonitih migracij in učinkovito upravljajo zunanje meje EU.

6. Da bi bila še naprej privlačen cilj za nadarjene in usposobljene ljudi, mora Evropa oblikovati strategije, da na podlagi usklajenih in učinkovitih pravil ter ob upoštevanju informacij, pridobljenih v dialogu s poslovno skupnostjo,

Evropski svet se je dogovoril, da Evropskemu parlamentu kot kandidata za predsednika Komisije predlaga Jeana-Clauda Junckerja. S tem v zvezi se je dogovoril o strateški agendi glede ključnih prednostnih nalog za naslednjih pet let. Institucije EU in države članice poziva, naj pri delu dosledno izvajajo te prednostne naloge.

Evropski svet je določil strateške smernice za zakonodajno in operativno načrtovanje na območju svobode, varnosti in pravice za naslednja leta (glej poglavje I) ter obravnaval tudi nekatera sorodna horizontalna vprašanja. Zaključil je evropski semester 2014 in pozval k novim prizadevanjem, da bi Evropa še bolj spodbudila rast in ustvarjanje novih delovnih mest. Evropski svet je preveril napredek pri uresničevanju končne odločitve iz oktobra o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030 ter podprl takojšnjo izvedbo najnujnejših ukrepov za povečanje odpornosti Evrope in njene energetske varnosti. V  okviru priprav na oktobrsko zasedanje Evropskega sveta je bil Svet pozvan, naj dodatno preuči tudi druge srednje- do dolgoročne ukrepe za večjo energetsko varnost EU.

Evropski svet je pozdravil podpis pridružitvenih sporazumov, med drugim o poglobljenem in celovitem območju proste trgovine med Evropsko unijo ter Gruzijo in Republiko Moldavijo, pa tudi podpis preostanka pridružitvenega sporazuma ter dogovora o poglobljenem in celovitem območju proste trgovine med Evropsko unijo in Ukrajino.

* * *

ZASEDANJE EVROPSKEGA SVETA – 26. IN 27. JUNIJ 2014

Sklepi

40

čim bolj izkoristi priložnosti, ki jih prinašajo zakonite migracije. Unija bi tudi morala podpreti prizadevanja držav članic za dejavne politike vključevanja, ki podpirajo socialno kohezijo in gospodarsko dinamiko.

7. Ker ima Unija obveznosti v zvezi z mednarodno zaščito, potrebuje močno evropsko azilno politiko, ki temelji na načelih solidarnosti in odgovornosti. Neizpodbitna prednostna naloga je popoln prenos skupnega evropskega azilnega sistema in njegovo učinkovito delovanje. Na podlagi tega bi se morala vzpostaviti visoka skupna merila in spodbuditi močnejše sodelovanje, kar bi ustvarilo enake konkurenčne pogoje, v skladu s katerimi bi imeli prosilci za azil enaka postopkovna jamstva in možnosti zaščite v  vsej Uniji. To bi moralo biti povezano z  okrepljeno vlogo Evropskega azilnega podpornega urada, zlasti pri spodbujanju enotne uporabe pravnega reda. Zaradi usklajenosti praks se bo okrepilo medsebojno zaupanje in mogoče bo narediti naslednje korake.

8. Ukvarjanje z vprašanji temeljnih vzrokov za nezakonite migracije je bistveni del migracijske politike EU. To bo skupaj s preprečevanjem in obvladovanjem nezakonitih migracij pripomoglo k izogibanju smrtnim žrtvam med migranti, ki se podajajo na tvegano pot. Trajno rešitev je mogoče najti le z okrepljenim sodelovanjem z državami izvora in tranzita, kar vključuje tudi pomoč pri okrepitvi njihovih zmogljivosti za upravljanje migracij in meja. Migracijske politike morajo postati dosti močnejši sestavni del zunanje in razvojne politike Unije, k čemur bi pripomogla uporaba načela „več za več“ in upoštevanje Globalnega pristopa k vprašanju migracij in mobilnosti. Posvetiti bi se bilo treba naslednjim elementom:• krepitvi in širitvi regionalnih programov zaščite, zlasti

na območjih blizu regij, iz katerih prihajajo migranti, v  tesnem sodelovanju z  UNHCR; povečanju prispevka k  svetovnim prizadevanjem v  zvezi s preseljevanjem oseb, zlasti zaradi dolgotrajne krize v Siriji;

• odločnejšemu boju proti tihotapljenju ljudi in trgovini z  njimi s  posebnim poudarkom na prednostnih državah in pote;

• vzpostavitvi učinkovite skupne politike vračanja in uveljavljanju obveznosti ponovnega sprejema oseb iz sporazumov s tretjimi državami;

• doslednemu izvajanju ukrepov, ki jih je opredelila Projektna skupina za Sredozemlje.

9. Zaradi schengenskega območja, ki ljudem omogoča potovanje brez kontrol na notranjih mejah, in vse večjega števila ljudi, ki potujejo v EU, je potrebno učinkovito upravljanje skupnih zunanjih meja EU, da se zagotovi močna zaščita. Unija mora uporabiti vse razpoložljive instrumente, da podpre države članice pri tem. Zato:• bi bilo treba stroškovno učinkovito posodobiti

celovito upravljanje zunanjih meja, da se zagotovi pametno upravljanje meja s sistemom vstopa/izstopa ter programom za registrirane potnike, in ga podpreti

z novo agencijo za obsežne informacijske sisteme (eu-LISA);

• bi moral Frontex kot instrument evropske solidarnosti na področju upravljanja meja okrepiti operativno pomoč, da bi zlasti podprl države članice, ki so izpostavljene velikim pritiskom na zunanjih mejah, in povečati svojo odzivnost glede na hitre spremembe v migracijskih tokovih, pri tem pa v celoti uporabiti novi evropski sistem nadzorovanja meja (EUROSUR);

• v okviru dolgoročnega razvoju Frontexa bi bilo treba preučiti možnosti vzpostavitve evropskega sistema enot mejne policije, da se okrepijo zmogljivosti za nadzor in pregledovanje na naših zunanjih mejah.

Obenem bi bilo treba posodobiti skupno vizumsko politiko, in sicer z  omogočanjem lažjega zakonitega potovanja in okrepitvijo schengenskega konzularnega sodelovanja na lokalni ravni ob hkratnem ohranjanju visoke ravni varnosti in izvajanju novega schengenskega sistema upravljanja.

10. Bistveno je, da se z operativnim policijskim sodelovanjem ter preprečevanjem hudih oblik organiziranega kriminala, npr. trgovine z ljudmi in tihotapljenja ljudi, in korupcije ter bojem proti temu vzpostavi resnično območje varnosti za evropske državljane. Obenem je potrebna učinkovita politika EU na področju boja proti terorizmu, v okviru katere vsi zadevni akterji tesno sodelujejo ter ki vključuje notranji in zunanji vidik boja proti terorizmu. Evropski svet v zvezi s tem ponovno potrjuje pomen vloge Evropskega koordinatorja za boj proti terorizmu. Unija bi morala v boju proti kriminalu in terorizmu podpreti nacionalne organe ter pri tem uporabiti vse instrumente pravosodnega in policijskega sodelovanja ob močnejši usklajevalni vlogi Europola in Eurojusta, med drugim tudi s:• pregledom in posodobitvijo strategije notranje

varnosti do sredine 2015;• izboljšanjem čezmejne izmenjave informacij, tudi

o kazenskih evidencah;• nadaljnjim razvojem celostnega pristopa h kibernetski

varnosti in kibernetski kriminaliteti;• preprečevanjem radikalizacije in ekstremizma

ter reševanje problema pojava tujih bojevnikov, med drugim tudi z  učinkovito rabo obstoječih instrumentov, ki omogočajo razpis ukrepa za zavrnitev vstopa v celotni EU, in oblikovanje novih instrumentov, npr. sistema EU za evidenco imen potnikov.

11. Za EU je bistveno nemoteno delovanje resničnega območja pravice ob upoštevanju različnih pravnih sistemov in tradicij držav članic. V zvezi s tem bi bilo treba še bolj okrepiti medsebojno zaupanje v pravosodne sisteme držav članic. Trdna evropska politika bo prispevala h gospodarski rasti tako, da bo podjetjem in potrošnikom pomagala izkoristiti prednosti zanesljivega poslovnega okolja na notranjem trgu. Potrebno je nadaljnje ukrepanje, da se:

41

• spodbudita doslednost in jasnost zakonodaje EU za državljane in podjetja;

• poenostavi dostop do pravnega varstva ter spodbudi uporaba učinkovitih pravnih sredstev in tehnoloških inovacij, vključno z uporabo e-pravosodja;

• nadaljujejo prizadevanja za okrepitev pravic obtoženih in osumljenih oseb v kazenskih postopkih;

• preuči okrepitev pravic oseb, zlasti otrok, v postopkih, da se pospeši izvrševanje sodb v družinskem pravu ter civilnih in gospodarskih zadevah s čezmejnimi posledicami;

• izboljša zaščita žrtev;• izboljša medsebojno priznavanje sodnih odločb in

sodb v civilnih in kazenskih zadevah;• okrepi izmenjava informacij med organi držav članic;• tudi z  razvojem pogajanj o  Evropskem javnem

tožilstvu okrepi boj proti goljufivemu ravnanju na škodo proračuna EU;

• olajšajo čezmejne dejavnosti in operativno sodelovanje;

• izboljša usposabljanje pravnih strokovnjakov;• mobilizira strokovno znanje ustreznih agencij EU, kot

sta Eurojust in Agencija za temeljne pravice (FR A).12. Pravica državljanov EU, da se prosto gibajo ter prebivajo

in delajo v drugih državah članicah, je ena od temeljnih svoboščin Evropske unije, zato jo je treba zaščititi, med drugim tudi pred morebitnimi zlorabami in goljufivimi zahtevki.

13. Evropski svet poziva institucije in države članice EU, da zagotovijo ustrezno zakonodajno in operativno nadaljnje ukrepanje na podlagi teh smernic; leta 2017 bo pripravil vmesni pregled.

II. RAST, KONKURENČNOST IN DELOVNA MESTA

A. EVROPSKI SEMESTER14. Najnovejši znaki oživitve gospodarstva so spodbudni

in kažejo na to, da so bila prizadevanja držav članic in institucij EU plodna. Rast se je začela krepiti in stopnja zaposlenosti se je nekoliko dvignila, čeprav je brezposelnost, zlasti med mladimi, marsikje v Evropi še vedno na doslej najnižji in nedopustni ravni. Revščina in socialna izključenost ostajata glavna razloga za zaskrbljenost.

15. Z nadaljnjimi prizadevanji držav članic se čedalje bolj odpravljajo makroekonomska neravnotežja in se izboljšuje stanje javnih financ. Evropski svet pozdravlja ukinitev postopka v  zvezi s  čezmernim primanjkljajem v  več državah članicah. Da bi uveljavili proračunsko disciplino in hkrati spodbujali rast, bi bilo treba izkoristiti možnosti, ki jih ponuja obstoječi fiskalni okvir EU. Zaradi še vedno visoke zadolženosti in brezposelnosti ter nizke nominalne rasti BDP, težav, povezanih s staranjem družbe, ter da bi

podprli ustvarjanje novih delovnih mest, zlasti za mlade, je treba nadaljevati fiskalno konsolidacijo, vendar na način, ki spodbuja rast, in diferencirano. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti strukturnim reformam, ki pospešujejo rast in izboljšujejo fiskalno vzdržnost, med drugim z ustrezno oceno fiskalnih ukrepov in strukturnih reform ter čim večjim izkoriščanjem prožnosti, vpisane v  obstoječa pravila Pakta za stabilnost in rast. Komisija bo s tem v zvezi do 14. decembra 2014 poročala Evropskemu parlamentu in Svetu o  uporabi okvira upravljanja EU, kot določa zakonodaja EU (šestorček, dvojček).

16. Oživljanje gospodarstva je šibko in neenakomerno, zato si je treba še naprej in še odločneje prizadevati za izvajanje strukturnih reform, da bi povečali zmožnost Evrope za rast ter ustvarjanje novih in boljših delovnih mest. Odločneje si je treba prizadevati za zmanjšanje davčnega primeža, reformo trgov proizvodov in storitev ter javnih uprav, izboljšanje poslovnega okolja in okolja za raziskave, razvoj in inovacije ter lažji dostop do financiranja, okrepitev delovanja mrežnih gospodarskih panog in reformo izobraževalnih sistemov.

17. Evropski svet je na podlagi navedenega na splošno potrdil priporočila za posamezno državo in tako zaključil evropski semester 2014. Njihovo izvajanje je bistveno za pospešitev rasti. Države članice bi morale na podlagi načel prevzemanja odgovornosti na nacionalni ravni in socialnega dialoga pri prihodnjem odločanju o proračunu, strukturnih reformah, politiki zaposlovanja in socialni politiki upoštevati navedena priporočila. Svet in Komisija bosta nadalje spremljala izvajanje teh priporočil in po potrebi ukrepala.

Ustreznost predpisov18. Evropski svet je na podlagi sporočila Komisije pregledal

napredek na področju ustreznosti in uspešnosti predpisov. Pri izvajanju programa ustreznosti in uspešnosti predpisov so bile Komisija, druge institucije EU in države članice zelo uspešne, zaradi česar se je regulativno breme učinkovito zmanjšalo. Evropski svet meni, da bi morala biti prednostna naloga pri delu institucij še naprej ustreznost predpisov. To pomeni odločno prizadevanje za poenostavitev predpisov in zmanjšanje bremena pri zakonodajnem delu ter boljšo uporabo ocene učinka in naknadne ocene v celotnem zakonodajnem ciklu tako na ravni EU kot na nacionalni ravni.

19. Ukrepe za ustreznost predpisov na evropski ravni bi morale dopolnjevati pobude držav članic za ustreznost predpisov. Države članice bi morale v zvezi s tem v celoti izkoristiti določbe o regulativni prilagodljivosti, da bi tako pomagale malim in srednjim podjetjem pri izvajanju zakonodaje EU.

20. Evropski svet poziva Svet, naj podrobno preuči sporočilo Komisije. Komisija, druge institucije EU in države članice naj še naprej ambiciozno izvajajo program ustreznosti in uspešnosti predpisov, pri tem pa naj upoštevajo varstvo potrošnikov in zaposlenih ter zdravstvena in okoljska vprašanja.

42

B. PODNEBJE IN ENERGIJA21. Evropski svet se je v skladu s sklepi iz marca 2014 seznanil

z  napredkom v  zvezi z  oktobrsko končno odločitvijo o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030. V zvezi s tem je poudaril, kako pomembno je hitro razviti ključne elemente okvira, in izjavil, da z  zanimanjem pričakuje zlasti to, da bo Komisija do julija predstavila pregled direktive o energetski učinkovitosti in razmislek, kako lahko energetska učinkovitost prispeva k okviru podnebne in energetske politike do leta 2030. Znova opozarja na pomembnost vrhunskega srečanja ZN o  podnebju, ki bo septembra 2014, in potrjuje, da bo specifični cilj EU za leto 2030 za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov popolnoma skladen z ambicioznim ciljem EU, dogovorjenim za leto 2050.

22. Evropski svet je pozdravil evropsko strategijo za energetsko varnost, ki jo je pripravila Komisija, in že imel prvo razpravo na tej podlagi. Strategija je tesno povezana z okvirom podnebne in energetske politike do leta 2030. Evropski svet poziva k odločnejšemu prizadevanju za zmanjšanje velike energetske odvisnosti Evrope in podpira takojšnje izvajanje sklopa najpomembnejših ukrepov, da se še pred zimo 2014/2015 okrepi odpornost Evrope in se kratkoročno poveča njena energetska varnost. Zlasti se strinja, da:• se bodo glede na ocene tveganja v zvezi s kratkoročno

motnjo v  oskrbi okrepili obstoječi mehanizmi za izredne razmere in solidarnost, vključno s  skladiščenjem plina, zasilno infrastrukturo in povratnimi tokovi, da se to tveganje odpravi predvsem v najbolj ranljivih državah članicah;

• bi bilo treba pri ustreznih naložbah v  energetsko infrastrukturo, tudi tistih, v katerih sodelujejo tretje države, zaradi izboljšanja energetske varnosti EU v celoti spoštovati vsa pravila EU o notranjem trgu in konkurenci ter jih dosledno izpolnjevati;

• bo EU sodelovala z mednarodnimi partnerji, da se zmanjša nevarnost motenj v oskrbi z energijo;

• bi bilo treba okrepiti Energetsko skupnost, katere namen je razširitev pravnega reda EU na področju energetike na države kandidatke ali potencialne države kandidatke za širitev in sosednje države, da se zagotovi uporaba pravnega reda v teh državah.

Evropski svet je v  sklopu priprav na svoje oktobrsko zasedanje Svet pozval, naj na podlagi evropske strategije za energetsko varnost zaradi izboljšanja energetske varnosti EU nadalje preuči druge srednjeročne in dolgoročne ukrepe. Evropski svet je poudaril pomembnost energetske učinkovitosti, nadaljnjega razvoja domače proizvodnje ter nadaljnjega uveljavljanja in povezovanja evropskega energetskega trga na podlagi regionalnega pristopa, večje preglednosti na trgu plina in izgradnje manjkajoče infrastrukture, da bi bile tako vse države članice do leta 2015 priključene na omrežja za plin in električno energijo. V skladu s ciljem dokončnega oblikovanja evropskega energetskega trga do konca leta 2014 je treba izboljšati

medsebojno povezanost, tudi prek nadaljnje preučitve novega cilja glede medsebojne povezanosti, ki ga predlaga Komisija.

23. Evropski svet bo dokončno odločitev o novem okviru podnebne in energetske politike, pa tudi o  nadaljnjih ukrepih za izboljšanje energetske varnosti Evrope in o specifičnih ciljih glede medsebojne povezanosti do leta 2030, sprejel najpozneje oktobra 2014. Vsa prizadevanja bodo usmerjena v spoštovanje dogovorjenega roka.

24. Evropski svet podpira tudi rimsko energetsko pobudo skupine G7, na podlagi katere se izvajajo politike, ki s spodbujanjem varnih in trajnostnih tehnologij oblikujejo bolj konkurenčen, diverzificiran in odporen energetski sistem z zmanjšanimi emisijami toplogrednih plinov.

III. NASLEDNJI INSTITUCIONALNI CIKEL25. Evropski svet je sprejel sklep, s  katerim Evropskemu

parlamentu kot kandidata za predsednika Evropske komisije predlaga Jeana-Clauda Junckerja. Predsednik Evropskega sveta se bo posvetoval o drugih imenovanjih.

26. Evropski svet se je dogovoril tudi o priloženi strateški agendi. Institucije EU in države članice poziva, naj pri delu dosledno izvajajo te prednostne naloge. Agenda bo tudi usmerjala institucije pri letnem in večletnem načrtovanju ter pri načrtovanju zakonodaje, zato morajo svoje delo ustrezno organizirati. Evropski svet bo zagotovil redno spremljanje izvajanja teh strateških prednostnih nalog.

27. Združeno kraljestvo je opozorilo na nekaj vprašanj v zvezi s prihodnjim razvojem EU. Ta vprašanja bo treba še podrobneje obravnavati.

Evropski svet je s tem v zvezi menil, da načelo vse tesnejše zveze ne pomeni, da različne države ne bi mogle kreniti po različnih poteh povezovanja, pri čemer lahko tiste, ki si želijo poglobiti povezovanje, to tudi storijo, vendar pri tem spoštujejo želje tistih, ki si poglobitve ne želijo.

Ko bo Evropska komisija začela redno delovati, bo Evropski svet razmislil o možnostih, kako bi ta postopek imenovanja predsednika Evropske komisije v  skladu s Pogodbama lahko potekal v prihodnje.

IV. DRUGE TOČKE28. Evropski svet je čestital Litvi za rezultate, ki jih je na

podlagi trdne gospodarske, fiskalne in finančne politike dosegla na področju konvergence, in pozdravil njeno izpolnitev vseh konvergenčnih meril iz Pogodbe. Potrdil je predlog Komisije, da Litva 1. januarja 2015 uvede evro.

Ukrajina29. Evropski svet ob sklicevanju na izjavi voditeljev držav

in vlad o  Ukrajini z  dne 6.  marca in 27.  maja, sklepe Evropskega sveta z  dne 21.  marca in sklepe Sveta za zunanje zadeve o Ukrajini z dne 23. junija izraža podporo mirovnemu načrtu, ki ga je prejšnji teden predstavil predsednik Porošenko. Seznanjen je z  izjavo ruskega predsednika, da načeloma podpira mirovni načrt, in

43

odločitvijo sveta federacije, da prekliče odobritev uporabe ruskih enot za vojaško posredovanje v Ukrajini.

30. Evropski svet obžaluje, da premirje, ki ga ukrajinske oblasti sicer spoštujejo, ne pomeni popolnega prenehanja vojaških spopadov. Zato vse strani poziva, naj se iskreno zavežejo izvajanju mirovnega načrta in dokončno prenehajo izvajati vojaške dejavnosti. Rusko federacijo poziva, naj izkoristi svoj vpliv na nezakonite oborožene skupine ter ustavi pretok orožja in militantnih bojevnikov prek meje, da se dosežejo hitri in konkretni rezultati pri umirjanju razmer. Evropski svet podpira OVSE pri spremljanju izvajanja mirovnega načrta ter njegovo vlogo pri spodbujanju premirja in vzpostavljanju učinkovite mejne kontrole.

31. Evropski svet ponovno poudarja, da je še vedno pripravljen podpreti proces gospodarske stabilizacije v Ukrajini, in pozdravlja precejšnja zneska v skupni višini 750 milijonov EUR, ki ju je Komisija nedavno nakazala v okviru pogodbe o podpori za konsolidacijo države in makrofinančne pomoči. Zato Evropski svet z zanimanjem pričakuje usklajevalno srečanje donatorjev na visoki ravni, ki bo potekalo 8. julija v Bruslju in bo namenjeno Ukrajini.

32. Evropski svet v skladu s svojimi marčevskimi sklepi in odločitvijo, da ne prizna nezakonite priključitve Krima in Sevastopola, pozdravlja prizadevanja Komisije za uveljavitev te politike ter odločitve o prepovedi uvoza blaga s Krima in iz Sevastopola, ki nima ukrajinskega potrdila o poreklu.

33. Evropski svet opozarja, da Evropska komisija, ESZD in države članice po njegovih navodilih z marčevskega zasedanja pripravljajo ciljno usmerjene ukrepe, tako da bo mogoče po potrebi nemudoma sprejeti nadaljnje ukrepe. V zvezi s tem Evropski svet pričakuje, da bodo do ponedeljka, 30. junija, sprejeti naslednji ukrepi:• dogovor o mehanizmu preverjanja, ki ga spremlja

OVSE, za premirje in učinkovit nadzor meja;• prepustitev treh mejnih kontrolnih točk (Izvarino,

Dolžanskij, Krasnopartizansk) ukrajinskim organom;

• izpustitev talcev, vključno z vsemi opazovalci OVSE;• začetek konkretnih pogajanj o izvajanju mirovnega

načrta predsednika Porošenka. Svet bo ocenil razmere in po potrebi sprejel ustrezne

sklepe. Evropski svet poudarja, da se je zaradi uvedbe pomembnih

dodatnih omejevalnih ukrepov pripravljen kadar koli ponovno sestati.

34. Evropski svet je odobril sklepe Sveta z dne 24. junija 2014 o Albaniji.

PRILOGA I

STRATEŠKA AGENDA ZA UNIJO V ČASU SPREMEMBZ evropskimi volitvami maja 2014 se je začel nov zakonodajni cikel. Ta trenutek politične obnove sovpada z obdobjem, ko se v naših državah končuje večletno obdobje gospodarske krize, v katerem se je razširilo razočaranje javnosti nad politiko. To je pravi trenutek za odločitev, na kaj se mora Unija osredotočiti in kako mora delovati.Evropski svet se je danes dogovoril o petih ključnih prednostnih nalogah, ki bodo usmerjale delo Evropske unije v naslednjih petih letih: močnejša gospodarstva z več delovnimi mesti; družbe, ki bodo sposobne zagotavljati možnosti in varovati; prihodnost z  zagotovljeno energetsko in podnebno varnostjo; zaupanja vredno območje temeljnih pravic in učinkovito skupno ukrepanje na svetovni ravni.Ukrepi na teh področjih so ključni, saj so pred družbo pomembni izzivi. Čeprav Evropa čedalje hitreje okreva, je naš največji problem še vedno brezposelnost, zlasti mladih, povečujejo pa se tudi neenakosti. Svetovno gospodarstvo pa se medtem hitro spreminja. V digitalni dobi morajo vse naše države zaradi konkurence na področju inovacij, usposobljenosti in trgov predvidevati dogajanje in se prilagajati, da bi bile uspešne. Pomanjkanje naravnih virov, stroški energije in vpliv podnebnih sprememb so veliki izzivi; sedanja odvisnost Evrope od energije je njena šibka točka. Po vsem svetu radikalizacija in ekstremizem vzbujata zaskrbljenost. Geopolitične stabilnosti na naših zunanjih mejah ni mogoče šteti za samoumevno. Demografski trendi pomenijo izziv, s staranjem prebivalstva pa so dodatno obremenjeni naši sistemi socialnega varstva; na nezakonite migracijske tokove se moramo odzvati skupaj in usklajeno.Zato mora biti delo Unije v prihodnjih letih usmerjeno predvsem v pripravo naše družbe na prihodnost in spodbujanje zaupanja.Položaj držav Evrope je edinstven in zato primeren za oblikovanje sprememb – na individualni ravni in kolektivno na ravni Unije. Naša raznovrstnost je prednost in naša enotnost moč. V Uniji obstajajo različne stopnje sodelovanja in povezovanja. Naša širitvena politika še naprej krepi demokracijo in blaginjo.V skladu z  načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti mora Unija svoje delovanje osredotočiti na področja, na katerih lahko resnično doseže spremembe. Izogibati bi se morala ukrepanju v primerih, ko lahko države članice same bolje uresničijo iste cilje. Verodostojnost Unije je odvisna od njene sposobnosti zagotoviti ustrezno nadaljnje ukrepanje na podlagi sprejetih odločitev in zavez. To zahteva močne in verodostojne institucije, k temu pa bo prispevalo tudi tesnejše sodelovanje z nacionalnimi parlamenti. Predvsem pa bi moral biti cilj doseganje konkretnih rezultatov, in sicer na naslednjih petih področjih:

1. Unija za delovna mesta, rast in konkurenčnostNaše države se počasi rešujejo iz največje gospodarske krize v  zadnjem času. Prizadevanja in reforme že prinašajo rezultate. Vendar ne gre za vrnitev k obljubam iz preteklosti. Še vedno smo pred istimi pomembnimi izzivi: počasna rast, velika brezposelnost, nezadostne javne in zasebne naložbe,

44

makroekonomska neravnotežja, javni dolg in pomanjkanje konkurenčnosti. Spoštujemo Pakt za stabilnost in rast. Vsa naša gospodarstva morajo nadaljevati strukturne reforme. Zelo jasno je, da je naša skupna moč odvisna od uspeha vsake posamezne in vseh držav. Zato mora Unija sprejeti drzne ukrepe za okrepitev rasti, povečanje naložb, ustvarjanje novih in boljših delovnih mest ter spodbujanje reform na področju konkurenčnosti. To zahteva tudi čim večje izkoriščanje prožnosti, vpisane v obstoječa pravila Pakta za stabilnost in rast.

Prihodnji pregled strategije Evropa 2020 bo dobra priložnost, da jo v celoti uskladimo s to strateško agendo.

Zato smo za Unijo za naslednjih pet let določili naslednje prednostne naloge:

• popolno izkoriščanje potenciala enotnega trga v vseh njegovih razsežnostih: z  dokončnim oblikovanjem notranjega trga s proizvodi in storitvami; z dokončnim oblikovanjem enotnega digitalnega trga do leta 2015;

• izboljšanje razmer za podjetništvo in ustvarjanje novih delovnih mest, tudi za MSP: z olajšanjem dostopa do financiranja in naložb, zagotavljanjem odpornejše finančne regulacije, izboljšanjem delovanja trgov dela in preusmerjanjem davčne obremenitve z dela na druga področja ter z usmerjenim zmanjševanjem nepotrebnih upravnih obremenitev in stroškov usklajevanja; pri tem je treba upoštevati varstvo potrošnikov in delavcev ter vidike v zvezi z zdravjem in okoljem;

• naložbe in priprava naših gospodarstev za prihodnost: z izpolnjevanjem preteklih neuresničenih potreb po naložbah na področju prometne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter na področju energetske učinkovitosti, inovacij in raziskav, usposabljanja, izobraževanja in inovacij; s  celovito uporabo strukturnih skladov EU; z  zagotavljanjem ustrezne kombinacije javnega in zasebnega financiranja ter poenostavitvijo dolgoročnih naložb; z  uporabo in razvojem finančnih instrumentov, kot so instrumenti Evropske investicijske banke, zlasti za dolgoročne projekte; z  zagotavljanjem ustreznega regulativnega okvira za dolgoročne naložbe;

• večja globalna privlačnost Unije kot prostora za proizvodnjo in naložbe z  močno in konkurenčno industrijsko bazo in uspešnim kmetijstvom ter zaključek pogajanj o  mednarodnih trgovinskih sporazumih, vključno s Čezatlantskim sporazumom o partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP), v duhu vzajemnosti in obojestranskih koristi ter preglednosti do leta 2015;

• oblikovanje ekonomske in monetarne unije, ki bo trdnejši in odpornejši dejavnik stabilnosti in rasti: z  odločnejšim upravljanjem euroobmočja in intenzivnejšim usklajevanjem gospodarskih politik, približevanjem in solidarnostjo ob hkratnem spoštovanju integritete notranjega trga ter ohranjanju preglednosti in odprtosti do držav EU, ki niso članice euroobmočja.

2. Unija, ki daje vsem državljanom več možnosti in jih varuje

Povezano gospodarstvo in odprte meje evropskim državljanom prinašajo veliko koristi, vendar te prednosti niso vedno neposredno očitne za vse. Številni se spopadajo z revščino in socialno izključenostjo ali pa se tega bojijo. Unija mora še naprej delati to, v čemer je močna, in ustvarjati priložnosti, vendar mora ljudem dajati tudi občutek varnosti. Ljudje pričakujejo, da bo Evropa branila njihove interese in jih varovala pred nevarnostmi ter istočasno spoštovala njihovo identiteto in občutek pripadnosti. Unija mora biti močnejša navzven, a bolj skrbna navznoter.Zato smo za naslednjih pet let za Unijo na tem področju določili naslednje prednostne naloge, pri čemer pa še vedno spoštujemo pristojnosti držav članic, ki so odgovorne za lastne sisteme socialne varnosti:• pomoč pri pridobivanju znanja in razkrivanju

nadarjenosti in življenjskih priložnosti za vse: z intenzivnejšim odpravljanjem brezposelnosti mladih, zlasti tistih, ki so opustili izobraževanje, zaposlitev ali usposabljanje; s  spodbujanjem pravega znanja za sodobno gospodarstvo in vseživljenjskega učenja; z  olajšanjem mobilnosti delavcev, zlasti na področjih, za katera je značilno stalno pomanjkanje delovne sile oziroma neujemanje med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih; z varovanjem ene od štirih temeljnih svoboščin EU, tj. pravice vseh državljanov EU do prostega gibanja in prebivanja ter dela v drugih državah članicah, vključno z zaščito pred morebitnimi zlorabami ali goljufivimi zahtevki;

• zagotavljanje poštenosti: s preprečevanjem davčnih utaj in goljufij, da bi vsi prispevali svoj delež;

• pomoč vsem našim družbam pri zagotavljanju varnostnih mrež za spremljanje sprememb in odpravljanje neenakosti na podlagi učinkovitih in poštenih sistemov socialne varnosti, prilagojenih za prihodnost; naložbe v  človeški kapital in socialne strukture so ključne tudi za dolgoročno uspešnost evropskega gospodarstva.

3. Na poti k  energetski uniji s  podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost

Zaradi geopolitičnega dogajanja, konkurence na področju energije na svetovni ravni ter vpliva podnebnih sprememb je treba ponovno razmisliti o  naši energetski in podnebni strategiji. Odpraviti moramo tako izrazito odvisnost Evrope od uvoza goriva in plina. Ustvariti želimo energetsko unijo, ki si bo prizadevala za dostopno, zanesljivo in trajnostno oskrbo z energijo, s čimer bomo v celoti nadzorovali svojo energetsko prihodnost. Energetska učinkovitost je ključna, saj je najcenejša in najčistejša tista energija, ki je ne porabimo.Zato morajo biti naše energetske in podnebne politike v naslednjih petih letih usmerjene v:• dostopno energijo za podjetja in državljane:

s povečanjem energetske učinkovitosti in s tem umiritvijo povpraševanja po energiji; z vzpostavitvijo povezanega energetskega trga; z  iskanjem načinov za povečanje

45

pogajalske moči Unije; s povečanjem preglednosti na trgu s plinom; s spodbujanjem raziskav, razvoja in evropske industrijske baze na področju energetike;

• zanesljiva oskrba z  energijo za vse naše države: s pospešitvijo diverzifikacije energetskih virov in poti, vključno z uporabo obnovljivih, varnih in trajnostnih ter drugih domačih virov energije, s čimer lahko zmanjšamo energetsko odvisnost, zlasti odvisnost od enega samega vira ali dobavitelja; z razvojem potrebne infrastrukture, kot so medomrežne povezave; s pravim okvirom načrtovanja, tako da bodo lahko zasebni in javni akterji sprejemali odločitve o srednjeročnih in dolgoročnih naložbah;

• zelena energija: z ohranjanjem vodilne vloge v boju proti globalnemu segrevanju pred zasedanjem Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ki bo leta 2015 v Parizu, pa tudi po njem, tudi z določitvijo ambicioznih ciljev do leta 2030, ki so popolnoma skladni z dogovorjenim ciljem EU do leta 2050.

4. Unija svobode, varnosti in praviceDržavljani pričakujejo, da jim bodo vlade zagotavljale pravico, varstvo in poštenost ob popolnem spoštovanju temeljnih pravic in pravne države. Zato je potrebno tudi skupno evropsko ukrepanje na podlagi naših temeljnih vrednot. Zaradi čezmejnih razsežnostih je pri pojavih, kot sta terorizem in organizirani kriminal, potrebno močnejše sodelovanje EU. Isto velja za pravosodne zadeve, saj vedno več državljanov študira, dela, posluje, se poroča in ima otroke v  različnih državah Unije. V prihodnjih letih se bomo morali spoprijeti s še enim izzivom, upravljanjem migracijskih tokov, ki se povečujejo zaradi nestabilnosti in revščine v številnih predelih sveta ter zaradi demografskih trendov – nanj se moramo odzvati v  duhu solidarnosti in pravične porazdelitve odgovornosti.Zato smo za Unijo za naslednjih pet let določili naslednje prednostne naloge:• boljše obvladovanje vseh vidikov migracij:

s  sprejemanjem oseb s  posebnimi znanji, ki jih primanjkuje, ter privabljanjem nadarjenih; z odločnejšim ukrepanjem glede nezakonitih migracij, kar je mogoče zagotoviti tudi z boljšim sodelovanjem s tretjimi državami, tudi na področju ponovnega sprejema; z močno azilno politiko, ki bo zaščitila ljudi v stiski; z boljšim in sodobnim upravljanjem zunanjih meja Unije;

• preprečevanje in zatiranje kriminala in terorizma: s  preprečevanjem organiziranega kriminala, kot je trgovina z ljudmi, tihotapljenje in kibernetski kriminal; z bojem proti korupciji; s preprečevanjem terorizma in radikalizacije – ob hkratnem zagotavljanju temeljnih pravic in vrednot, tudi varstvom osebnih podatkov;

• boljše pravosodno sodelovanje med našimi državami: s  povezovanjem različnih pravosodnih sistemov in tradicij; s krepitvijo skupnih mehanizmov, tudi Eurojusta; z vzajemnim priznavanjem sodb, tako da bodo državljani in podjetja lažje uveljavljali svoje pravice v vsej Uniji.

5. Unija kot močan zunanji akterNedavni dogodki so pokazali, kako hitro se spreminja strateško in geopolitično prizorišče, nenazadnje tudi ob vzhodnih in južnih mejah Unije. Naše širše sosedstvo še nikoli ni bilo tako nestabilno. Prav tako še nikoli ni bilo tako pomembno sodelovati z našimi partnerji pri vprašanjih skupnega in svetovnega pomena. Če hočemo braniti svoje interese in vrednote ter zaščititi državljane, je ključno, da Evropska unija postane bolj dejavna v svetovnih zadevah.V prihodnjih letih bodo zato ključne naslednje zunanjepolitične prednostne naloge:• doseganje čim večjega vpliva: z  zagotavljanjem

doslednosti pri zunanjepolitičnih ciljih držav članic in EU ter boljšim usklajevanjem in skladnostjo med glavnimi področji zunanjega delovanja EU, kot so trgovinska, energetska, pravosodna in notranja, razvojna in gospodarska politika;

• prevzemanje vloge močnega partnerja v sosedstvu: s  spodbujanjem stabilnosti, blaginje in demokracije v državah, ki so najbližje naši Uniji, na evropski celini, v Sredozemlju, Afriki in na Bližnjem vzhodu;

• sodelovanje z  globalnimi strateškimi partnerji, zlasti transatlantskimi, pri širokem naboru vprašanj – od trgovine in kibernetske varnosti do človekovih pravic in preprečevanja konf liktov, neširjenja orožja in kriznega upravljanja – dvostransko in v večstranskih forumih;

• razvoj varnostnega in obrambnega sodelovanja, da bomo lahko izpolnjevali svoje zaveze in odgovornosti po vsem svetu: z  okrepitvijo skupne varnostne in obrambne politike ob celovitem dopolnjevanju z Natom, z zagotavljanjem, da bodo države članice vzdrževale in razvijale potrebne civilne in vojaške zmogljivosti, tudi z zbiranjem in skupno uporabo, ter z močnejšo evropsko obrambno industrijo.

PRILOGA II

DOKUMENTI, KI JIH JE POTRDIL EVROPSKI SVET• Poročilo Sveta z dne 24. junija 2014 o priporočilih za

posamezne države za leto 2014• Sklepi Sveta z dne 24. junija 2014 o Albaniji• Strategija Evropske unije za pomorsko varnost• Sklepi Sveta z dne 19. maja 2014 o letnem poročilu

o uradni razvojni pomoči EU

46

I. NASLEDNJI INSTITUCIONALNI CIKEL1. Po izvolitvi predsednika Evropske komisije v Evropskem

parlamentu je v Evropskem svetu potekala izmenjava mnenj z novoizvoljenim predsednikom Jeanom-Claudom Junckerjem, zlasti o  prednostnih nalogah, določenih v strateški agendi za Unijo v času sprememb, o kateri je bil dogovor dosežen 27. junija 2014. V njej so vse institucije pozvane, naj dejavnosti osredotočijo na področja, na katerih lahko Unija zares doseže spremembe. Evropski svet je znova poudaril, da je pripravljen zagotoviti redno spremljanje teh strateških prednostnih nalog.

2. Predsednik Evropskega sveta je poročal o posvetovanjih, ki jih je v skladu s Pogodbama opravil o drugih imenovanjih za naslednji institucionalni cikel. Evropski svet je prvič razpravljal o tem vprašanju ter se dogovoril, da se mu bo ponovno posvetil in sprejel dokončno odločitev na posebnem zasedanju 30. avgusta.

3. Po tem, ko bo Evropski parlament z glasovanjem odobril predsednika, visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter druge člane Komisije kot kolegij, bo Evropski svet imenoval novo Komisijo.

II. ZUNANJI ODNOSI

Ukrajina4. Evropski svet ob opozarjanju na izjavi voditeljev držav ali

vlad o Ukrajini z dne 6. marca in 27. maja ter svoje sklepe z dne 21. marca in 27.  junija ponovno izraža podporo miroljubni rešitvi krize v Ukrajini, pri čemer poudarja zlasti nujnost dogovora o resničnem in trajnem premirju med vsemi stranmi, da bi zagotovili ustrezne pogoje za izvajanje mirovnega načrta predsednika Porošenka. Evropski svet podpira diplomatska prizadevanja Ukrajine, Ruske federacije, Francije in Nemčije ter skupno izjavo iz Berlina z dne 2. julija.

5. Evropski svet obsoja nezakonite dejavnosti, ki jih oborožene vojaške skupine še naprej izvajajo na vzhodu Ukrajine, vključno z zasedbo javnih stavb, zajetji talcev in oboroženimi napadi na predstavnike ukrajinskih organov kazenskega pregona in mejne policije. Evropski svet poziva Rusko federacijo, naj izkoristi svoj vpliv na nezakonite oborožene skupine ter ustavi pretok orožja in bojevnikov prek meje, da se doseže hitra umiritev razmer. Evropski svet v zvezi s tem opozarja na sklep z dne 11. julija, da se prepoved potovanj in zamrznitev sredstev v Evropski uniji zaradi dejanj, ki spodkopavajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine, razširita na enajst novih posameznikov. Države članice so se tudi dogovorile, da bodo prekinile uporabo svojega dogovora z  dne 20. februarja 2014 o izvoznih dovoljenjih.

6. Evropski svet obžaluje, da zahtevani koraki iz njegovih sklepov z  dne 27.  junija niso bili zadovoljivo sprejeti. Zato se Evropski svet strinja s  širitvijo omejevalnih ukrepov, da bi ti prizadeli subjekte, tudi iz Ruske federacije, ki materialno ali finančno podpirajo dejanja, ki spodkopavajo ali ogrožajo suverenost, ozemeljsko nedotakljivost in neodvisnost Ukrajine. Svetu nalaga, naj sprejme ustrezne pravne instrumente in do konca julija sprejme dogovor o prvem seznamu subjektov in oseb, tudi iz Ruske federacije, ki se nanj uvrstijo na podlagi poostrenih meril. Poziva tudi, naj se preuči možnost, da bi ukrepe usmerili zoper posameznike ali subjekte, ki dejavno zagotavljajo materialno ali finančno podporo ruskim oblikovalcem politik, odgovornim za priključitev Krima ali destabilizacijo vzhoda Ukrajine. Evropski svet EIB naproša, naj začasno ustavi podpis novih dejavnosti financiranja v Ruski federaciji. Države članice Evropske unije bodo uskladile svoja stališča v Odboru direktorjev EBRD, da bi med drugim začasno ustavili financiranje novih dejavnosti. Evropski svet nazadnje poziva Komisijo, naj ponovno preuči programe sodelovanja med EU in Rusijo, da bi za vsak primer posebej odločali o začasni ustavitvi izvajanja dvostranskih in regionalnih programov sodelovanja EU. Projekti, ki zadevajo izključno čezmejno sodelovanje in civilno družbo, pa bodo ohranjeni.

Evropski svet opozarja, da Komisija, ESZD in države članice po njegovih navodilih z marčevskega zasedanja pripravljajo ciljno usmerjene ukrepe, tako da bo mogoče po potrebi nemudoma sprejeti nadaljnje ukrepe. Evropski svet se je še vedno pripravljen kadar koli ponovno sestati, če bi bilo to potrebno zaradi razvoja dogodkov.

Evropski svet v skladu s politiko nepriznavanja nezakonite priključitve Krima in Sevastopola Komisijo in ESZD naproša, naj podata predloge za dodatne ukrepe, zlasti za omejitev naložb na Krimu in v Sevastopolu. Evropski svet tudi pričakuje, da se bodo mednarodne finančne institucije vzdržale financiranja kakršnih koli projektov, ki izrecno ali posredno priznavajo nezakonito priključitev Krima in Sevastopola.

7. Evropski svet je zadovoljen s prizadevanji OVSE in njenega uradujočega predsedstva, zlasti pri omogočanju sestankov skupine za stike v Ukrajini, pa tudi s pripravljenostjo te organizacije za vzpostavitev misije za nadzor meje, h kateri so Evropska unija in njene države članice pripravljene bistveno prispevati.

8. Evropski svet poudarja, da je Evropska unija zavezana k tristranskim pogovorom o pogojih dobave plina iz Ruske federacije v Ukrajino, in se Komisiji zahvaljuje za njena zadevna prizadevanja. Čimprejšnji dogovor je pomemben za zaščito zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom in pretoka

POSEBNO ZASEDANJE EVROPSKEGA SVETA – 16. JULIJ 2014

Sklepi

47

zemeljskega plina prek Ukrajine v države članice EU ter stabilizacijo ukrajinskega gospodarstva.

9. Evropski svet opozarja na pomen ratifikacije pridružitvenega sporazuma s strani Ukrajine, da bi se kmalu začel začasno uporabljati. Pozdravlja tristranska posvetovanja na ministrski ravni, ki so med Ukrajino, Rusko federacijo in Evropsko unijo potekala 11.  julija o  izvajanju pridružitvenega sporazuma. V zvezi s  tem pozdravlja tudi vzpostavitev mehanizma posvetovanja za obravnavo morebitnih težav zaradi učinkov izvajanja poglobljenega in celovitega območja proste trgovine na izvajanje sporazuma o  prosti trgovini Skupnosti neodvisnih držav.

Gaza10. Evropski svet z  veliko zaskrbljenostjo spremlja

neprekinjeno nasilje v  Izraelu in Gazi. Evropski svet obsoja izstreljevanje raket iz Gaze v Izrael in vsesplošne napade na civiliste. Izrael ima svoje prebivalstvo pravico zaščititi pred tovrstnimi napadi. Pri tem mora ukrepati sorazmerno in nenehno zagotavljati zaščito civilnega prebivalstva. Močno obžaluje izgubo nedolžnih življenj in visoko število ranjenih civilistov v Gazi zaradi izraelskih vojaških operacij ter je globoko zaskrbljen nad hitrim in dramatičnim slabšanjem humanitarnih razmer. Evropski

svet obe strani poziva k  umiritvi razmer, prekinitvi nasilja, končanju trpljenja civilnega prebivalstva, zlasti z omogočanjem dostopa humanitarne pomoči, in ponovni zagotovitvi miru. Evropski svet pozdravlja trenutna prizadevanja regionalnih partnerjev, zlasti pobudo Egipta, za vzpostavitev premirja, in Hamas poziva, naj v takšno premirje privoli. Evropska unija je v ta namen pripravljena zagotoviti potrebno podporo. Evropska unija še naprej poziva k celovitemu izvajanju resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1860 (2009).

11. Tragični dogodki v preteklih dneh dokazujejo, kako nujno je, da si vse strani prizadevajo za ponovno vzpostavitev diplomatskega procesa in dosego dvodržavne rešitve za izraelsko-palestinski spor. Evropska unija obema stranema v primeru dosege končnega mirovnega sporazuma znova ponuja sveženj evropske politične in ekonomske pomoči ter posebno privilegirano partnerstvo z Evropsko unijo.

12. Izraelci in Palestinci se morajo strateško opredeliti za mir, da bi svojim prihodnjim generacijam omogočili, da živijo življenje, ki ga ne bodo bremenili pretekli spori, ter uživajo stabilnost, varnost in blaginjo, za katere so trenutno prikrajšani.

48

I. NASLEDNJI INSTITUCIONALNI CIKEL1. Predsednik Evropskega sveta je opravil posvetovanja, na

podlagi katerih je Evropski svet v skladu s Pogodbama danes sprejel naslednje sklepe:

2. Evropski svet je Donalda Tuska izvolil za predsednika Evropskega sveta za obdobje od 1. decembra 2014 do 31. maja 2017 1. Generalnega sekretarja Sveta je pozval, naj izvoljenemu predsedniku Evropskega sveta pomaga v prehodnem obdobju.

3. Evropski svet je v soglasju z novoizvoljenim predsednikom Komisije Federico Mogherini imenoval za visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko za obdobje od izteka mandata sedanje Komisije do 31. oktobra 2019 2.

4. Evropski svet je Svet pozval, naj nemudoma in v soglasju z novoizvoljenim predsednikom Komisije sprejme seznam drugih oseb, ki jih bo predlagal za imenovanje za člane Komisije.

5. Po tem ko bo Evropski parlament z glasovanjem odobril predsednika, visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter druge člane Komisije kot kolegij, bo Evropski svet imenoval novo Komisijo.

6. Evropski svet je pozdravil sklep voditeljev držav ali vlad pogodbenic Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji, katerih valuta je euro, o imenovanju Donalda Tuska za predsednika vrha držav euroobmočja za obdobje od 1. decembra 2014 do 31. maja 2017 3.

II. GOSPODARSKA VPRAŠANJA7. Gospodarske razmere in razmere na področju

zaposlovanja v  Evropi so kljub znatnemu izboljšanju razmer na finančnih trgih in strukturnim prizadevanjem držav članic zelo zaskrbljujoče. V  preteklih tednih se je na podlagi gospodarskih podatkov potrdilo, da je okrevanje, zlasti v euroobmočju, šibko, inf lacija izjemno nizka, brezposelnost pa nesprejemljivo visoka. Evropski svet v  zvezi s  tem opozarja na sklepe z  dne 27.  junija 2014 o  evropskem semestru in dogovor o  strateški agendi z  močnim poudarkom na delovnih mestih,

1 Sklep Evropskega sveta o izvolitvi predsednika Evropskega sveta (EUCO 144/14).

2 Sklep Evropskega sveta o imenovanju visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (EUCO 146/14).

3 Sklep voditeljev držav ali vlad pogodbenic Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji, katerih valuta je euro, o imenovanju predsednika vrha držav euroobmočja (dokument 11949/14).

rasti in konkurenčnosti. Poziva k hitremu napredku pri uresničevanju teh usmeritev. V zvezi s tem poziva Svet, naj preuči socialno-ekonomske razmere in se takoj loti obravnave teh vprašanj. Evropski svet prav tako pozdravlja namero italijanske vlade, da oktobra organizira konferenco na ravni voditeljev držav ali vlad o zaposlovanju, zlasti zaposlovanju mladih, ki bi pomenila nadaljevanje konferenc v  Berlinu in Parizu. Gospodarske razmere bodo jeseni obravnavane tudi na zasedanju Evropskega sveta, posebej v ta namen pa bo sklican tudi vrh držav euroobmočja.

III. ZUNANJI ODNOSI

UKR AJINA8. Evropski svet ob opozarjanju na izjavi voditeljev držav ali

vlad o Ukrajini z dne 6. marca in 27. maja ter svoje sklepe z  dne 21.  marca, 27.  junija in 16.  julija ostaja izjemno zaskrbljen zaradi še vedno trajajočih in vse bolj intenzivnih spopadov na vzhodu Ukrajine in še naprej ostro obsoja nezakonito priključitev Krima. Prav tako obsoja vse večje prehajanje bojevnikov in orožja z ozemlja Ruske federacije v vzhodno Ukrajino ter agresijo ruskih oboroženih sil na ukrajinskem ozemlju. Rusko federacijo poziva, naj iz Ukrajine takoj umakne vsa vojaška sredstva in sile. Evropska unija znova opozarja, da je nujno poiskati trajno politično rešitev, ki bo temeljila na spoštovanju suverenosti, ozemeljske celovitosti, enotnosti in neodvisnosti Ukrajine.

9. Evropski svet poudarja, da je treba nemudoma začeti izvajati mirovni načrt predsednika Porošenka. Prvi ukrep bi moral vključevati sporazumno dogovorjeno in uresničljivo premirje, ponovno vzpostavitev nadzora Ukrajine nad svojo mejo in takojšnjo zaustavitev dotoka orožja ter vojaškega materiala in osebja iz Ruske federacije v Ukrajino, pa tudi takojšnjo izpustitev talcev, ki jih nezakonito zadržujejo oborožene skupine, ter zapornikov, ki jih zadržujejo v Ruski federaciji. Poleg tega Evropski svet znova poziva, da je treba v okviru premirja nemudoma zagotoviti varen in neoviran dostop do kraja strmoglavljenja letala na letu MH17. Ponovno izraža podporo pomembnim prizadevanjem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.

10. Evropski svet pozdravlja tristranske pogovore, ki so se začeli med Evropsko unijo, Ukrajino in Rusko federacijo ter zadevajo praktična vprašanja v  zvezi z  izvajanjem pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini, pa tudi pogovore o energiji. Vse strani poziva, naj ohranijo zagon, da bi v dogovorjenem časovnem okviru dosegli oprijemljive rezultate. Prav tako jih poziva, naj podprejo in omogočijo zanesljiv in varen transport energetskih virov, predvsem plina.

POSEBNO ZASEDANJE EVROPSKEGA SVETA – 30. AVGUST 2014

Sklepi

49

11. Evropski svet vse strani poziva, naj v  skladu z  mednarodnim humanitarnim pravom in načeli nemudoma podprejo in olajšajo delo mednarodnih humanitarnih organizacij. Humanitarne posledice konf likta za civilno prebivalstvo se ne smejo izkoriščati za politične ali vojaške namene. Evropski svet poziva vse prispevajoče države, tudi Rusko federacijo, naj podprejo mednarodna prizadevanja za pomoč pod okriljem Združenih narodov ter pri tem priznajo pravico ukrajinske vlade, da ukrepa prva.

12. Evropski svet še naprej sodeluje pri spremljanju in ocenjevanju omejevalnih ukrepov, ki jih je sprejela Evropska unija, in je glede na razvoj dogodkov na terenu pripravljen sprejeti konkretne nadaljnje ukrepe. Komisijo poziva, naj skupaj z ESZD nemudoma začne pripravljalna dela in v  enem tednu predloži predloge v preučitev. Komisijo zaproša, naj v svoj predlog vključi določbo, na podlagi katere bo oblikovan seznam vseh oseb in organizacij, povezanih s separatističnimi skupinami v Donbasu.

13. Evropski svet pozdravlja izredne ukrepe, ki jih je sprejela Komisija za stabilizacijo kmetijskega in živilskega trga EU, da bi omilila učinke ruskih omejitev uvoza nekaterih kmetijskih proizvodov EU. Poziva jo, naj spremlja razmere in po potrebi razmisli o nadaljnjih ukrepih.

IR AK/SIRIJA14. Evropski svet je izjemno zaskrbljen zaradi poslabšanja

varnostnih in humanitarnih razmer v Iraku in Siriji, ki je posledica zasedbe delov njunega ozemlja s strani skupine Islamska država Iraka in Levanta (ISIL). Izraža zgroženost in odločno obsoja neselektivna pobijanja in kršitve človekovih pravic, ki jih izvajajo ta in druge teroristične organizacije in so zlasti uperjeni zoper krščanske in druge verske in etnične manjšine, ki bi morale biti sestavni del novega demokratičnega Iraka, ter najranljivejše skupine. Odgovorne za takšne zločine je treba kaznovati. Evropski svet poudarja pomen usklajenega ukrepanja držav v regiji v prizadevanjih za odpravo teh groženj. Vse iraške voditelje poziva, naj kot prvi politični odziv na sedanjo krizo oblikujejo vlado, ki bo dejansko vključevala vse strani, in je iraško vlado pripravljen podpreti pri uresničevanju potrebnih reform.

15. Nestabilne razmere v Siriji, ki jih je povzročila surova vojna Asadovega režima zoper lastno prebivalstvo, so omogočile vzpon ISIL. Za trajno rešitev je nujna politična tranzicija v Siriji.

16. Evropski svet poziva vse strani, udeležene v  sirskem konf liktu, naj spoštujejo pooblastila opazovalnih sil Združenih narodov za razrešitev ter vojakom ZN, tudi tistim iz držav članic EU, zagotovijo varnost in svobodo gibanja, hkrati pa obsoja nedavne napade na opazovalne sile in prijetje nekaterih njihovih vojakov.

17. Evropski svet meni, da ustanovitev islamskega kalifata v Iraku in Siriji, ki temelji na terorizmu, ter izvoz tega terorizma s strani skrajnih islamistov neposredno ogrožata

varnost evropskih držav. Evropska unija je odločena, da prispeva k boju proti nevarnosti, ki jo predstavljajo ISIL in druge teroristične skupine v Iraku in Siriji, k čemur so pozvali Združeni narodi v  Resoluciji Varnostnega sveta 2170. V  zvezi s  tem Evropski svet pozdravlja prizadevanja ZDA in drugih partnerjev ter pobudo za sklic mednarodne konference o  varnosti v  Iraku. Podpira odločitev posameznih držav članic, da Iraku, vključno s kurdskimi regionalnimi oblastmi, zagotovijo vojaški material. Svet poziva, naj razmisli o učinkovitejši uporabi obstoječih omejevalnih ukrepov, zlasti da bi ISIL onemogočili koristi iz nezakonite prodaje nafte ali prodaje drugih virov na mednarodnih trgih. Prav tako je še naprej zavezan zagotavljanju humanitarne pomoči prizadetemu prebivalstvu.

***18. Evropski svet je trdno prepričan, da je treba z odločnim

ukrepanjem prekiniti pretok tujih bojevnikov. V skladu z  dogovori, sprejetimi v  Svetu junija  2013 in pozneje, poziva k  pospešenemu izvajanju svežnja ukrepov EU v  podporo prizadevanjem držav članic, katerih cilj so zlasti preprečevanje radikalizacije in ekstremizma, večja učinkovitost izmenjave informacij – tudi z zadevnimi tretjimi državami –, odkrivanje in preprečevanje sumljivih gibanj in odvračanje od njih ter omogočanje preiskav in sodnih pregonov tujih bojevnikov. S tem v zvezi poziva Svet in Evropski parlament, naj pred koncem leta zaključita delo v zvezi s predlogom o evidenci podatkov o potnikih na ravni EU.

Evropski svet tudi poudarja, da je treba tesno sodelovati s tretjimi državami pri oblikovanju usklajenega pristopa, ki bo vključeval povečanje varnosti na mejah in v letalstvu ter okrepitev zmogljivosti za boj proti terorizmu v regiji.

Evropski svet poziva Svet, naj pregleda učinkovitost ukrepanja in po potrebi predlaga dodatne ukrepe. Evropski svet bo ponovno obravnaval to vprašanje na zasedanju decembra.

GAZA19. Evropski svet pozdravlja sporazum o premirju, dosežen

pod okriljem egiptovskih oblasti. Obe strani poziva, naj ga v celoti spoštujeta in nadaljujeta pogajanja, na podlagi katerih bi odpravili blokado Gaze in s  tem bistveno izboljšali življenjske razmere za palestinsko prebivalstvo na območju Gaze, hkrati pa preprečili, da bi Izrael še naprej ogrožali Hamas in druge militantne skupine v Gazi. Za dosledno uresničevanje celovitega sporazuma bi bilo treba ta proces podpreti z mednarodnim sistemom spremljanja in preverjanja. Vse teroristične skupine v Gazi morajo predati orožje.

Pomembno je, da palestinska vlada narodne enotnosti v celoti izpolnjuje svoje pristojnosti na Zahodnem bregu in območju Gaze, tudi na področju varnosti in civilne uprave.

Evropski svet je še vedno zelo zaskrbljen zaradi katastrofalnih humanitarnih razmer na območju Gaze.

50

Poziva k takojšnjemu in neoviranemu humanitarnemu dostopu v skladu z mednarodnim pravom.

20. Evropski svet ponavlja, da je Evropska unija pripravljena prispevati k celoviti in trajni rešitvi, ki bo izboljšala varnost, blaginjo in blagor tako Palestincev kot Izraelcev.

21. Le dokončen dogovor na podlagi rešitve z  dvema državama bo zagotovil trajen mir in stabilnost. Evropski svet zato strani spodbuja, naj se ponovno začneta pogajati, da bi dosegli ta cilj. Območje Gaze bo del prihodnje palestinske države.

LIBIJA22. Evropski svet ostro obsoja stopnjevanje spopadov v Libiji,

zlasti napade na stanovanjske soseske, javne ustanove, objekte in kritično infrastrukturo.

23. Vse strani v  Libiji poziva, naj pristanejo na takojšnje premirje in s  tem končajo trpljenje prebivalstva ter se dejavno vključijo v  politični dialog, ki bo zajemal vse strani. S tem v zvezi v celoti podpira prizadevanja misije ZN v Libiji.

24. Poleg tega Evropski svet spodbuja sosednje države in države v regiji, naj podprejo takojšnjo prekinitev spopadov in se izogibajo dejanjem, ki bi lahko poglobila sedanje delitve in ovirala demokratično tranzicijo v državi.

25. Evropski svet poziva začasno libijsko vlado in predstavniški dom, naj čim prej vzpostavita resnično vključujočo vlado,

ki se bo sposobna odzivati na potrebe libijskega ljudstva. Skupščino za pripravo ustave spodbuja, naj nemudoma nadaljuje delo v zvezi z besedilom ustave, v katerem bodo zapisane in zaščitene pravice vseh Libijcev.

EBOLA26. Evropski svet je zaskrbljen zaradi krize, ki jo je v Afriki

povzročil virus ebole, in poudarja, kako pomembno je, da mednarodna skupnost kot celota zagotavlja znatno in usklajeno podporo državam v  tej regiji, nevladnim organizacijam in Svetovni zdravstveni organizaciji, da bi lahko kar se da hitro in učinkovito ukrepale proti tej bolezni. S tem v zvezi pozdravlja dodatna sredstva, ki so jih zagotovile Evropska unija in njene države članice, ter njihova prizadevanja za dodatne finančne in človeške vire, zlasti za izpolnitev povečanih potreb po strokovnjakih na terenu. Hkrati izreka priznanje prizadevanjem humanitarnih in zdravstvenih delavcev na kriznem območju. Vse države poziva, naj upoštevajo smernice Svetovne zdravstvene organizacije in dovolijo, da se ohranijo letalske povezave v zadevne države in iz njih, ki naj se jih odslej nadzoruje; s tem bi zagotovili učinkovitost podpornih prizadevanj in omogoči nadaljnje delovanje gospodarstev teh držav. Evropski svet poziva, naj se na ravni EU v večji meri usklajuje podpora, ki jo zagotavljajo države članice EU, in poziva Svet, naj sprejme celovit okvir EU za odzivanje na to krizo.

51

I. OKVIR PODNEBNE IN ENERGETSKE POLITIKE ZA LETO 2030

1. Pri doseganju ciljev EU v  zvezi z  zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov, energijo iz obnovljivih virov in energetsko učinkovitostjo, ki morajo biti v  celoti izpolnjeni do leta 2020, je bil dosežen pomemben napredek. Evropski svet se je na podlagi načel, opredeljenih v  sklepih z  zasedanja marca 2014, danes dogovoril o okviru podnebne in energetske politike Evropske unije za leto 2030. EU bo tako v skladu s časovnim načrtom, dogovorjenim na zasedanju Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) v Varšavi, najpozneje do prvega četrtletja leta 2015 predložila svoj prispevek za sklenitev globalnega podnebnega sporazuma. Evropski svet poziva vse države, naj še pred 21. zasedanjem Konference pogodbenic v Parizu pravočasno oblikujejo ambiciozne cilje in politike. To vprašanje bo po navedeni konferenci ponovno obravnaval. Evropski svet bo spremljal vse elemente okvira in po potrebi še naprej dajal strateške usmeritve, zlasti kar zadeva soglasje o  sektorju, ki je vključen v sistem trgovanja z emisijami, sektorju, ki vanj ni vključen, povezavah in energetski učinkovitosti. Komisija se bo še naprej redno posvetovala z deležniki.

Cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov2. Evropski svet je odobril zavezujoč cilj EU, da do leta

2030 doseže vsaj 40-odstotno zmanjšanje svojih emisij toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990. V zvezi s tem:2.1 bo EU na stroškovno najučinkovitejši način skupaj

uresničila ta cilj, in sicer bo emisije do leta 2030 v primerjavi z letom 2005 v sektorjih, vključenih v sistem trgovanja z emisijami (ETS), zmanjšala za 43 %, v sektorjih, ki niso vključeni v ta sistem, pa za 30 %;

2.2 bodo vse države članice zagotovile svoj prispevek, pri tem pa ustrezno uravnotežile vidika pravičnosti in solidarnosti;

Sistem EU za trgovanje z emisijami2.3 bo dobro delujoč prenovljen sistem trgovanja

z emisijami z instrumentom za stabilizacijo trga v  skladu s  predlogom Komisije glavni evropski instrument za doseganje tega cilja; letni faktor za zniževanje zgornje meje dovoljenih emisij bo od leta 2021 s sedanjih 1,74 % zvišan na 2,2 %;

2.4 se ureditev brezplačnega dodeljevanja ne bo iztekla; obstoječi ukrepi se bodo še naprej izvajali tudi po letu 2020, da bi preprečili tveganje za selitev virov CO2 zaradi podnebne politike, dokler primerljivih

prizadevanj ne bodo izvedle tudi druge gospodarske velesile, da bi tako zagotovili ustrezno raven podpore sektorjem, za katere obstaja nevarnost, da ne bodo več mednarodno konkurenčni. Referenčna merila za brezplačne dodelitve bodo redno pregledovana v  skladu s  tehnološkim napredkom v  zadevnih industrijskih sektorjih. Upoštevali se bodo tako posredni kot neposredni stroški zmanjševanja emisij, in sicer v  skladu s  pravili EU o  državni pomoči, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje. Da bi ohranili mednarodno konkurenčnost, se najučinkovitejši obrati v teh sektorjih ne bi smeli soočati z  neupravičenimi stroški zmanjševanja emisij, ki povzročajo selitev virov CO2. V prihodnje dodeljene pravice bodo zagotovile boljšo usklajenost s spreminjajočimi se ravnmi proizvodnje v različnih sektorjih. Hkrati bodo v celoti ohranjene spodbude za inovacije v industriji, pri čemer se kompleksnost upravnih postopkov ne bo povečala. Upoštevan bo tudi vidik zagotavljanja dostopnih cen energije in preprečevanja nepričakovanih dobičkov;

2.5 se lahko države članice, katerih BDP na prebivalca je nižji od 60 % povprečja EU, odločijo, da bodo do leta 2030 še naprej dodeljevale brezplačne pravice. Največja količina, ki bo brezplačno dodeljena po letu 2020, ne sme presegati X % pravic, dodeljenih v skladu s točko 2.9 za prodajo na dražbi državam članicam, ki uporabljajo to možnost. Veljavne pogoje, vključno s  preglednostjo, bi bilo treba izboljšati, da bi zagotovili, da se sredstva namenjajo za spodbujanje dejanskih naložb za posodobitev energetskega sektorja, pri čemer pa ne sme prihajati do izkrivljanj na notranjem energetskem trgu;

2.6 bo prenovljen instrument NER300, vključno z zajemanjem in shranjevanjem ogljikovega dioksida ter obnovljivimi viri energije, pri čemer bo njegovo področje uporabe razširjeno na nizkoogljične inovacije v industrijskih sektorjih, njegova začetna dotacija pa bo povečana na 400 milijonov pravic (NER400). Upravičeni bodo naložbeni projekti v vseh državah članicah, tudi projekti majhnega obsega;

2.7 bo oblikovana nova rezerva pravic EU v  okviru ETS v višini 2 %, ki bo namenjena posebej visokim dodatnim naložbenim potrebam v državah članicah z nižjimi dohodki, katerih BDP na prebivalca4 znaša manj kot 60 % povprečja EU. Nova rezerva bo imela naslednje značilnosti:

4 Vsa sklicevanja na BDP v letu 2013 v EUR po tržnih cenah.

ZASEDANJE EVROPSKEGA SVETA – 23. IN 24. OKTOBER 2014

Sklepi

52

— prihodki iz rezerve bodo porabljeni za izboljšanje energetske učinkovitosti in posodobitev energetskih sistemov v  teh državah članicah, ki bodo tako svojim državljanom lahko zagotavljale bolj čisto, varno in cenovno dostopno energijo;

— uporaba sredstev bo povsem pregledna; — pravice iz rezerve bodo prodane na dražbi

v  skladu z  enakimi načeli in po enakih postopkih kot druge pravice;

— rezerva bo namenjena vzpostavitvi sklada, ki ga bodo upravljale upravičene države članice ob sodelovanju EIB pri izboru projektov. Zagotovljene bodo poenostavljene ureditve za projekte majhnega obsega. Razdelitev sredstev bo do 31. decembra 2030 temeljila na kombinaciji 50-odstotnega deleža preverjenih emisij in 50-odstotnega deleža meril BDP, podlaga, na kateri bodo projekti izbrani, pa bo pregledana do konca leta 2024;

2.8 za zagotavljanje solidarnosti, rasti in povezanosti bo 10 % pravic EU v okviru ETS, ki jih države članice prodajo na dražbi, razdeljenih med države, katerih BDP na prebivalca ni presegel 90 % povprečja EU (v letu 2013);

2.9 preostanek pravic bo razdeljen med vse države članice na podlagi preverjenih emisij, ne da bi se zmanjšal delež pravic, namenjenih za dražbo;

Sektorji, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami2.10 se bo metodologija za določanje nacionalnih ciljev

zmanjšanja za sektorje, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami, z vsemi elementi iz odločbe o porazdelitvi prizadevanj za leto 2020, uporabljala še do leta 2030, prizadevanja pa bodo porazdeljena na podlagi relativnega BDP na prebivalca. Vse države članice bodo prispevale k skupnemu zmanjšanju emisij EU leta 2030, njihovi cilji pa bodo znašali od 0 do –40 % v primerjavi z letom 2005;

2.11 bodo cilji za države članice, katerih BDP na prebivalca presega povprečje EU, sorazmerno prilagojeni, tako da bodo pravično in uravnoteženo odražali stroškovno učinkovitost;

2.12 bo v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami, znatno izboljšana razpoložljivost in uporaba obstoječih instrumentov prilagodljivosti, da bi zagotovili stroškovno učinkovitost skupnega prizadevanja EU ter konvergenco emisij na prebivalca do leta 2030. Vzpostavljena bo nova prožnost pri doseganju ciljev – za države članice, katerih nacionalni cilji zmanjšanja znatno presegajo povprečje EU in njihov stroškovno učinkovit potencial za zmanjšanje, pa tudi za države članice, ki leta 2013 niso imele brezplačne dodelitve za industrijske obrate –, in sicer na podlagi omejenega, enkratnega zmanjšanja pravic v okviru ETS, v zvezi

s katerim bo odločitev sprejeta pred letom 2020, ob hkratnem ohranjanju predvidljivosti in okoljske skladnosti;

2.13 je pomembno zmanjšati emisije toplogrednih plinov in tveganja, povezana z  odvisnostjo od fosilnih goriv, v prometnem sektorju. Evropski svet zato poziva Komisijo, naj nadalje preuči instrumente in ukrepe za celovit in tehnološko nevtralen pristop glede spodbujanja zmanjševanja emisij in energetske učinkovitosti v  prometu, električnih prevoznih sredstev in obnovljivih virov energije v  prometu tudi po letu 2020. Poziva k  hitremu sprejetju direktive o določitvi metod za izračun in obveznosti poročanja na podlagi Direktive 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva. Opozarja tudi, da se lahko država članica na podlagi veljavne zakonodaje odloči, da bo sektor prometa vključila v okvir ETS;

2.14 bi bilo treba upoštevati različne cilje sektorja kmetijstva in rabe zemljišč, katerih potencial za blažitev posledic podnebnih sprememb je nižji, pa tudi potrebo po zagotovitvi skladnosti s  cilji EU na področju prehranske varnosti in podnebnih sprememb. Evropski svet poziva Komisijo, naj razmisli, kako bi lahko najbolje spodbudili vzdržno povečanje proizvodnje hrane, hkrati pa optimizirali prispevek tega sektorja k  zmanjševanju in sekvestraciji toplogrednih plinov, tudi s  pogozdovanjem. Takoj ko bodo tehnični pogoji to omogočali, v vsakem primeru pa do leta 2020, bo oblikovana politika, kako v okvir za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov za leto 2030 vključiti rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvo.

Obnovljivi viri energije in energetska učinkovitost3. Delež energije iz obnovljivih virov, ki se bo porabil v EU

leta 2030, naj bi znašal vsaj 27 %. Ta cilj bo zavezujoč na ravni EU. Dosežen bo s prispevki držav članic, danih na podlagi vodila, da je treba cilj EU uresničiti skupaj, kar pa državam članicam ne preprečuje, da bi določile ambicioznejše nacionalne cilje in jih podpirale v skladu s  smernicami o  državni pomoči, pri čemer je treba upoštevati tudi njihovo stopnjo vključevanja v notranji energetski trg. Vključevanje vse višje količine nestalnih obnovljivih virov energije zahteva bolj medsebojno povezan notranji energetski trg in ustrezno podporo, ki bi jo bilo treba po potrebi usklajevati na regionalni ravni.

Za izboljšanje energetske učinkovitosti v  letu 2030 v primerjavi z napovedano porabo energije v prihodnje na podlagi veljavnih meril je določen okvirni cilj na ravni EU v  višini vsaj 27 %. Uresničeval se bo na stroškovno učinkovit način in ob popolnem upoštevanju učinkovitosti prispevka sistema ETS k doseganju splošnih podnebnih ciljev. Revidiral se bo do leta 2020, pri čemer bo upoštevan 30-odstotni cilj na ravni EU. Komisija bo

53

predlagala prednostne sektorje, v katerih je mogoče doseči znatno izboljšanje energetske učinkovitosti, in načine za dosego tega na ravni EU, EU in države članice pa bodo v te sektorje usmerile svoja prizadevanja na področju ureditve in financ.

Ti cilji bodo uresničeni ob doslednem spoštovanju pravice držav članic, da same določijo svojo kombinacijo energetskih virov. Cilji ne bodo postali nacionalno zavezujoči cilji. Posamezne države članice lahko določijo višje nacionalne cilje.

Vzpostavitev dobro delujočega in povezanega notranjega energetskega trga4. Evropski svet poudarja, kako pomemben je dobro delujoč

in povezan notranji energetski trg. Opozarja na svoje sklepe iz marca 2014 o njegovem dokončanju ter poudarja, da je treba vsa prizadevanja usmeriti v čimprejšnjo uresničitev tega cilja. Preprečevanje nezadostnih povezav držav članic z  evropskimi plinskimi in električnimi omrežji ter zagotavljanje njihovega sinhroniziranega delovanja v evropskih celinskih omrežjih, kot je predvideno v evropski strategiji za energetsko varnost, bo ostalo prednostna naloga tudi po letu 2020. V tem okviru je Evropski svet sklenil, da:

— bo Evropska komisija ob podpori držav članic sprejela nujne ukrepe za nujno uresničitev minimalnega 10-odstotnega cilja na področju elektroenergetskih povezav najpozneje do leta 2020, vsaj za države članice, ki še niso dosegle minimalne stopnje vključitve v notranji energetski trg, tj. baltske države, Portugalsko in Španijo, ter za države članice, ki so njihova glavna točka dostopa do notranjega energetskega trga. Komisija bo spremljala napredek in Evropskemu svetu poročala o vseh možnih virih financiranja, tudi o možnostih financiranja s strani EU, da bi zagotovili uresničitev 10-odstotnega cilja. Glede na navedeno Evropski svet poziva Komisijo, naj pripravi predloge, tudi o  financiranju, po potrebi v okviru ustreznih instrumentov večletnega finančnega okvira. Komisija bo ob upoštevanju sklepov marčevskega in junijskega zasedanja Evropskega sveta, v katerih je bilo poudarjeno, da je treba na notranjem trgu z energijo zagotoviti polno udeležbo vseh držav članic, tudi redno poročala Evropskemu svetu, da bi dosegli cilj 15 % do leta 2030, kot je predlagala Komisija. Oba cilja bosta dosežena z izvajanjem projektov skupnega interesa;

— bodo države članice in Komisija pospeševale izvajanje projektov skupnega interesa, tudi tistih, opredeljenih v  evropski strategiji za energetsko varnost, ki povezujejo zlasti Baltske države, Španijo in Portugalsko z ostalimi deli notranjega energetskega trga, ter zagotovile, da se bodo ti projekti izvajali prednostno in bodo zaključeni do leta 2020. Posebna pozornost bo namenjena bolj oddaljenim oziroma slabše povezanim delom enotnega trga, kot so Malta, Ciper in Grčija. V zvezi s tem Evropski svet izraža zadovoljstvo z nedavno

skupno strategijo operaterjev prenosnih sistemov v  zvezi z  razvojem povezav Iberskega polotoka z notranjim trgom z električno energijo, vključno s konkretnimi projekti za povečanje zmogljivosti. Evropski svet poziva k  izvajanju te strategije ter operaterje prenosnih sistemov in regulativne organe spodbuja, naj vključijo ustrezne projekte v prihodnje desetletne načrte za razvoj omrežja;

— bodo, kjer izvajanje teh projektov ne bo dovolj za uresničitev 10-odstotnega cilja, opredeljeni novi projekti, ki bodo prednostno vključeni v prihodnji revidirani seznam projektov skupnega interesa in se bodo začeli hitro izvajati. Za te projekte bi moralo biti na voljo sofinanciranje s strani EU. Komisija naj pred zasedanjem Evropskega sveta marca 2015 predstavi sporočilo o najboljših ukrepih za učinkovito uresničitev navedenega cilja.

Energetska varnost5. Evropski svet je ob opozarjanju na svoje sklepe iz junija

2014 odobril nadaljnje ukrepe za zmanjšanje energetske odvisnosti EU ter izboljšanje njene energetske varnosti glede elektrike in plina. K temu cilju lahko prispevamo tudi, če zagotovimo, da bo povpraševanje po energiji bolj zmerno zaradi večje energetske učinkovitosti. Evropski svet se je seznanil s poročilom predsedstva o energetski varnosti5. Pozdravil je poročilo Komisije o  takojšnjih ukrepih, namenjenih povečanju odpornosti EU ob morebitnih večjih motnjah v  oskrbi prihodnjo zimo. Poročilo daje celotno sliko odpornosti evropskega energetskega sistema (opravljeni stresni testi). V zvezi s  tem je Evropski svet pozdravil prispevke vseh držav članic, ključnih energetskih akterjev ter sosednjih držav in partnerjev. Poudaril je tudi, da je mogoče energetsko varnost EU povečati z dostopom do domačih virov ter varnih in trajnostnih nizkoogljičnih tehnologij.

Evropski svet se je dogovoril, da je treba: — izvesti ključne projekte skupnega interesa v sektorju

plina, kot so koridor sever-jug, južni plinski koridor in spodbujanje novega plinskega vozlišča v Južni Evropi, ter ključne infrastrukturne projekte, ki krepijo energetsko varnost Finske in Baltskih držav, da bi zagotovili diverzifikacijo dobaviteljev energije in energetskih poti ter delovanje trga;

— izboljšati ureditev za učinkovitejšo rabo zmogljivosti za ponovno uplinjanje in skladiščenje v plinskem sistemu, da bi izboljšali odzivanje na izredne razmere;

— pozvati Komisijo, naj okrepi svojo podporo in tako zagotovi boljše usklajevanje prizadevanj za dokončanje ključnih projektov skupnega interesa ter oblikuje ciljno usmerjene ukrepe, na primer tehnično svetovanje ali vzpostavitev večstranskih

5 13788/14

54

projektnih skupin za posamezne povezovalne vode z ustreznimi državami članicami, da bi lahko hitro rešili probleme pri izvajanju;

— racionalizirati nacionalne upravne postopke v  skladu s  smernicami Komisije ter izpopolniti politiko reševanja problematike varovanja kritične energetske infrastrukture, tudi pred tveganji, povezanimi z  informacijsko in komunikacijsko tehnologijo;

— dosledno izkoristiti vse možnosti sklepa o vzpostavitvi mehanizma za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi med državami članicami in tretjimi državami na področju energije, zlasti kar zadeva standardne določbe in pomoč Komisije pri pogajanjih, s čimer bi povečali pogajalsko moč EU v energetskih pogajanjih;

— spodbuditi države članice in udeležena podjetja, da Komisiji zagotavljajo ustrezne informacije in se v vseh fazah pogajanj obračajo nanjo za podporo, tudi kar zadeva predhodno oceno skladnosti medvladnih sporazumov z  zakonodajo EU ter njenih prednostnih nalog na področju energetske varnosti;

— še bolj okrepiti Energetsko skupnost, katere namen je razširitev pravnega reda EU na področju energetike na države, ki se pripravljajo na pristop, in sosednje države, kar je potrebno zaradi vprašanja zanesljive oskrbe EU z energijo;

— uporabiti zunanjepolitične instrumente EU in držav članic za dajanje stalnih sporočil v  zvezi z energetsko varnostjo, zlasti strateškim partnerjem in pomembnim dobaviteljem energije.

Evropski svet bo vprašanje energetske varnosti ponovno obravnaval leta 2015 in ocenil doseženi napredek.

Upravljanje6. Evropski svet se je dogovoril, da bo oblikovan zanesljiv in

pregleden sistem upravljanja brez nepotrebnih upravnih bremen, s  čimer se bo zagotovilo, da EU izpolnjuje svoje cilje na področju energetske politike, pri čemer je državam članicam zagotovljena potrebna prožnost in se dosledno spoštuje njihova pravica, da same določijo svojo kombinacijo energetskih virov. Ta sistem upravljanja bo:6.1 temeljil na obstoječih gradnikih, kot so nacionalni

podnebni programi ter nacionalni načrti za energijo iz obnovljivih virov in energetsko učinkovitost. Ločeni elementi načrtovanja in poročanja bodo racionalizirani in združeni;

6.2 okrepil vlogo in pravice potrošnikov, preglednost in predvidljivost za vlagatelje, med drugim s sistematičnim spremljanjem ključnih kazalnikov za cenovno dostopen, varen, konkurenčen, zaščiten in trajnosten energetski sistem;

6.3 olajšal usklajevanje nacionalnih energetskih politik in spodbujal regionalno sodelovanje med državami članicami.

Evropski svet ponovno izpostavlja svoj cilj oblikovanja energetske unije, usmerjene v stroškovno dostopno, varno in trajnostno energijo, kot je zapisal že v svoji strateški agendi, in bo redno pregledoval uresničevanje tega cilja.

II. GOSPODARSKA VPRAŠANJA7. Gospodarske razmere in razmere na področju zaposlovanja

ostajajo naša glavna skrb. Zadnja makroekonomska gibanja niso razveseljiva, saj beležijo nizko rast BDP in vztrajno zelo visoke stopnje brezposelnosti v večjem delu Evrope ter izjemno nizko inf lacijo. To nujno terja hiter začetek izvajanja ukrepov za spodbujanje zaposlovanja, rasti in konkurenčnosti ter ukrepov za opolnomočenje in zaščito državljanov, kot so določeni v Strateški agendi za Unijo v času sprememb. Strukturne reforme in zdrave javne finance so ključni pogoji za naložbe. Evropski svet je zato pozval Komisijo, Svet in države članice, naj te smernice nemudoma udejanjijo s konkretnimi političnimi ukrepi.

8. V prizadevanjih za trdno in trajno oživitev gospodarstva mora Evropa vlagati v svojo prihodnost. Premalo naložb danes spodkopava jutrišnje možnosti za rast. Evropski svet podpira namero nove Komisije, da začne pobudo, v okviru katere bo v obdobju od 2015 do 2017 mobiliziranih za 300 milijard EUR dodatnih javnih in zasebnih naložb. Spodbujati moramo uporabo vseh obstoječih in dodeljenih sredstev EU v celoti. Evropski svet je pozdravil ustanovitev projektne skupine pod vodstvom Komisije in Evropske investicijske banke, ki naj bi opredelila konkretne ukrepe za spodbuditev naložb, tudi projekte evropskega pomena, ki bi lahko bili uspešni in bi se uresničili v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju. Komisijo in Svet je pozval, naj v tesnem sodelovanju zlasti z EIB nemudoma nadaljujeta delo v zvezi s to naložbeno pobudo in o tem poročata na decembrskem zasedanju Evropskega sveta.

9. Napredek v smeri vzpostavitve bančne unije je prispeval k znatnemu izboljšanju razmer na finančnem trgu. Trden, dobro nadzorovan in urejen evropski bančni sistem bo prispeval k  podpori oživitve gospodarstva. Evropski svet je v zvezi s tem pozdravil začetek izvajanja enotnega mehanizma nadzora 4. novembra 2014.

III. DRUGE TOČKE

Ebola10. Evropski svet je resno zaskrbljen zaradi nadaljnje širitve

virusa ebole v zahodni Afriki ter vedno večjega števila okužb in smrtnih primerov. Pozitivno je ocenil delo vlad prizadetih držav in nevladnih organizacij, ki so se morale soočiti z zdravstvenim izzivom brez primere. Nadvse je hvaležen tudi zdravstvenim delavcem, ki so v tej krizi izkazali nesebično predanost, pogum in strokovnost.

11. Evropska unija in njene države članice so združile moči z Združenimi narodi, regionalnimi organizacijami in drugimi ključnimi partnerji ter bile tako v samem vrhu

55

mednarodnih prizadevanj, da bi v  sklopu splošnega okvira EU za odziv zagotovili ključne zmogljivosti za odzivanje na izredne razmere, kot so strokovno osebje, mobilni laboratoriji za odkrivanje ebole, centri za zdravljenje ter zračni in pomorski prevoz. Sredstva, ki so jih namenile Evropska unija in države članice, že presegajo 600 milijonov EUR. Na zadnjem srečanju Sveta za zunanje zadeve in srečanju zdravstvenih ministrov EU so bili opredeljeni dodatni ukrepi EU in Evropski svet poziva, naj se začnejo ti sklepi čim hitreje izvajati.

12. Za preobrnitev sedanjih trendov je potreben trajen, usklajen in okrepljen odziv. Potrebna je dodatna pomoč, da bi okrepili odziv na terenu, zlasti kar zadeva zdravstveno oskrbo in opremo ter boljši nadzor ob izstopu. Evropski svet je pozdravil zaveze držav članic, da bodo okrepile finančno pomoč, kar bo celotna sredstva povečalo na 1 milijardo eurov. Poleg tega so se države članice zavezale, da bodo povečale število v regijo napotenega zdravstvenega in podpornega osebja. Države članice in Komisija so se dogovorile tudi, da bodo v  okviru razpoložljivih sredstev zagotavljale ustrezno oskrbo za mednarodne zdravstvene delavce, da bi bili ti deležni ustreznega zdravljenja, tudi z evakuacijo iz zdravstvenih razlogov. Naša prednostna naloga je tudi, da začne Center za usklajevanje nujnega odziva delovati kot „posredovalni mehanizem“ za napotitev prostovoljnih zdravstvenih strokovnjakov.

13. Obseg epidemije ne ogroža le gospodarstva in stabilnosti prizadetih držav, temveč celotne regije. Evropski svet poziva visoko predstavnico in Komisijo, naj pripravita sveženj ukrepov za odzivanje na širše politične, varnostne in gospodarske posledice krize zaradi ebole v zahodni Afriki.

14. Pomoč zahodni Afriki v spopadu s to krizo je najboljši način, da preprečimo hujši izbruh te bolezni drugod po svetu. Hkrati so zaradi prvih potrjenih primerov okužbe z ebolo v Evropi pripravljenost v Evropski uniji in dodatni ukrepi za zaščito držav in državljanov Evropske unije pomembnejši kot kdaj koli prej, zlasti previdnostni ukrepi za zmanjšanje tveganja širjenja bolezni ter usklajeni preventivni ukrepi na ravni EU, kot so izmenjava informacij in najboljših praks, usposabljanje zdravstvenih delavcev ter po potrebi pregledi ob vstopu.

15. Da bi dodatno okrepili zmogljivost odzivanja EU na ebolo, je EU imenovala novega komisarja Christosa Stylianidesa za koordinatorja za ebolo. Ob pomoči Centra za usklajevanje nujnega odzivanja bo sodeloval z institucijami EU, državami članicami, OZN ter drugimi mednarodnimi organizacijami in deležniki.

16. Evropski svet poziva predsednika Komisije in visoko predstavnico, naj na naslednjem zasedanju poročata o ukrepih, sprejetih v odziv na krizo zaradi ebole.

Ukrajina17. Evropski svet je ob sklicevanju na svoje sklepe z dne 30.

avgusta pozdravil Protokol iz Minska z dne 5. septembra in Memorandum iz Minska z  dne 19.  septembra, saj pomenita napredek pri iskanju trajne politične rešitve krize, ki mora temeljiti na spoštovanju neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine. Pričakuje polno angažiranost vseh strani in hiter začetek izvajanja vseh zavez v  skladu z  listinama iz Minska, zlasti kar zadeva dosledno uresničevanje premirja, vzpostavitev celovitih rešitev za nadzor meja ter izvedbo predčasnih volitev v regijah Doneck in Lugansk v skladu z ukrajinsko zakonodajo. Ugotavlja, da bi bila izvedba „predsedniških“ in „parlamentarnih“ volitev, ki bi jih sklicale samooklicane oblasti, v nasprotju s črko in duhom Protokola iz Minska ter ne bo priznana. Evropski svet znova poziva, da je treba zagotoviti takojšen, varen in neomejen dostop do kraja strmoglavljenja letala na letu MH17.

18. Evropska unija pričakuje, da bo Ruska federacija spoštovala državno suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine ter pripomogla k njeni politični stabilizaciji in oživitvi njenega gospodarstva. Evropski svet ponavlja, da ne bo priznal nezakonite priključitve Krima. Ruska federacija bi morala prevzeti svojo odgovornost za dosledno uresničevanje sporazumov iz Minska. Še posebej bi morale ruske oblasti preprečiti vsakršne premike vojske, orožja oziroma borcev s  svojega na ukrajinsko ozemlje. S  svojim vplivom bi morale doseči, da bodo separatisti v dobri veri uresničevali obveznosti, ki so jih prevzeli v Minsku. Ruska federacija bi morala poleg tega podpirati dejavnosti preverjanja, ki jih izvaja OVSE.

19. Evropska unija in njene države članice se še naprej zavzemajo za politično rešitev ukrajinske krize, tudi s prispevki za okrepitev zmogljivosti OVSE za spremljanje, povečanjem humanitarne pomoči ter spodbujanjem Ukrajine in pomočjo pri njenem reformnem procesu, zlasti pri decentralizaciji in varstvu pravic pripadnikov nacionalnih manjšin. Evropski svet je pozdravil skorajšnji začetek začasne uporabe pridružitvenega sporazuma. Poudaril je, kako pomembno je, da Ruska federacija, Ukrajina in Evropska unija strogo spoštujejo zaveze, ki izhajajo iz skupne ministrske izjave z dne 12. septembra.

20. Kar zadeva parlamentarne volitve 26. oktobra, Evropski svet ponovno poudarja, da je v skladu z zavezami obeh strani iz pridružitvenega sporazuma pripravljen podpreti Ukrajino pri njenem izvajanju političnih in gospodarskih reform, tudi v energetskem sektorju.

21. Evropski svet je pozdravil dosedanji napredek pri reševanju ukrajinske energetske krize. Z zadovoljstvom pričakuje zaključek tekočih tristranskih pogajanj med Rusko federacijo, Ukrajino in Evropsko komisijo.

22. Evropski svet je opozoril na predhodne odločitve EU o omejevalnih ukrepih. Še naprej bo zavzeto spremljal razmere v Ukrajini in po potrebi zagotavljal nadaljnje smernice.

56

Republika Moldavija23. Evropski svet z  zanimanjem pričakuje izvedbo

parlamentarnih volitev v  Republiki Moldaviji 30. novembra, ki bodo po nedavnem začetku začasne uporabe pridružitvenega sporazuma pomenile še en pomemben korak v okviru evropske agende za Republiko Moldavijo. Pričakuje, da bodo bližajoče se parlamentarne volitve svobodne in poštene, in moldavskim oblastem priporoča tesno sodelovanje z mednarodnimi opazovalci volitev. V tej zvezi bi morale vse politične sile voditi odprto in pošteno volilno kampanjo.

Ciper24. Evropski svet je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi

ponovnih napetosti v vzhodnem Sredozemlju in Turčijo odločno pozval k zadržanosti in spoštovanju suverenosti Cipra nad njegovim teritorialnim morjem ter njegovih suverenih pravic v  njegovi izključni ekonomski coni.

Evropski svet je spomnil na izjavo Evropske skupnosti in njenih držav članic z dne 21. septembra 2005, tudi o  tem, da je priznanje vseh držav članic pomemben vidik pristopnega procesa. V sedanjih razmerah je bolj kot kdaj koli pomembno zagotoviti pozitivno ozračje, da bi ponovno lahko stekla pogajanja za celostno rešitev ciprskega vprašanja.

Strategija Evropske unije za jadransko-jonsko regijo25. Evropski svet je odobril strategijo Evropske unije za

jadransko-jonsko regijo (EUSAIR) in vse zadevne akterje pozval, naj jo začnejo nemudoma uresničevati, kot je predvideno v sklepih Sveta z dne 29. septembra 2014.

Institucionalna vprašanja26. Evropski svet je sprejel sklep o  imenovanju Evropske

komisije.

57

Na vrhu držav euroobmočja so na podlagi razprav z zasedanja Evropskega sveta o  ekonomskih vprašanjih in sklepov, sprejetih v zvezi s tem (odstavki 7–9 sklepov Evropskega sveta), podrobneje preučili gospodarske razmere in razmere na področju zaposlovanja v euroobmočju. Dogovorili so se, da je za nemoteno delovanje ekonomske in monetarne unije ključnega pomena tesnejše usklajevanje ekonomskih politik.

V zvezi s tem so pozvali, naj se v tesnem sodelovanju s Komisijo nadaljujejo prizadevanja za vzpostavitev konkretnih mehanizmov za intenzivnejše usklajevanje, približevanje in solidarnost gospodarskih politik. Pozvali so predsednika Komisije, naj v tesnem sodelovanju s predsednikom vrha držav euroobmočja, predsednikom Euroskupine in predsednikom Evropske centralne banke pripravi nadaljnje ukrepe za boljše ekonomsko upravljanje v euroobmočju.

VRH DRŽAV EUROOBMOČJA – 24. OKTOBER 2014

58

I. SPODBUJANJE NALOŽB V EVROPI1. Spodbujanje naložb in odpravljanje nedelovanja trga

v  Evropi je eden od ključnih političnih izzivov. Nova usmerjenost v naložbe bo skupaj z zavezo držav članic, da okrepijo strukturne reforme in si prizadevajo za rasti prijazno fiskalno konsolidacijo, zagotovila temelje za rast in delovna mesta v Evropi. Evropski svet:(a) poziva k  vzpostavitvi Evropskega sklada za

strateške naložbe (EFSI) v skupini EIB, s katerim naj bi zagotovili 315 milijard EUR za nove naložbe v  obdobju 2015–2017. Komisija bo predlog predložila januarja 2015, zakonodajalca Unije pa naj dogovor o njem dosežeta do junija, da se lahko nove naložbe aktivirajo že sredi leta 2015. Skupina EIB naj že januarja 2015 začne izvajati dejavnosti s  svojimi sredstvi. Države članice bodo lahko neposredno ali prek nacionalnih spodbujevalnih bank prispevale v EFSI. Evropski svet se seznanja s pozitivnim stališčem, ki ga je nakazala Komisija do takšnih kapitalskih vložkov pri oceni javnih financ v okviru Pakta za stabilnost in rast, kar mora biti obvezno v skladu s prožnostjo, vsebovano v njegovih obstoječih pravilih;

(b) podpira namero Komisije in EIB, v skladu s katero naj bi okrepili tehnično pomoč za projekte na evropski ravni in vzpostavili svetovalno vozlišče za naložbe, ki naj bi začelo delovati sredi leta 2015;

(c) poudarja, da bo EFSI dopolnjeval in nadgrajeval obstoječe programe EU in tradicionalne dejavnosti EIB. V  zvezi s  tem je treba spodbujati dosledno uporabo vseh obstoječih in dodeljenih virov EU. Komisija bo tesno sodelovala z  zadevnimi državami članicami, da bi našli rešitve za čim boljšo uporabo obveznosti iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2007–2013, in priznava, da bi bilo v prihodnjih letih zaželeno izvajati dolgoročne projekte ter pri tem uporabljati prožnost obstoječih pravil;

(d) poziva Komisijo in zakonodajalca Unije, naj pospešijo delo v  zvezi s  ključnimi ukrepi za povečanje privlačnosti Unije za proizvodnjo, naložbe in inovacije ter za izboljšanje regulativnega okolja za naložbe, vključno s prizadevanji za bolj povezane kapitalske trge, obenem pa si naj odločno

prizadevajo za agendo za boljšo zakonodajo, katere namen je doseči pregledno in enostavno zakonodajo z najnižjimi stroški, kar je v skladu s sklepi Sveta z dne 4. decembra 2014;

(e) poziva k pospešitvi sprejetja, prenosa in izvajanja zakonodaje Unije na področju enotnega trga ter okrepitvi prizadevanj za odpravo ovir in dokončno oblikovanje notranjega trga proizvodov in storitev;

(f) poziva Komisijo, naj precej pred zasedanjem Evropskega sveta marca  2015 predstavi celovit predlog o energetski uniji;

(g) poziva zakonodajalca Unije, naj znova oživita delo v zvezi s predlogi o enotnem digitalnem trgu, ki so v obravnavi, Komisijo pa, naj precej pred zasedanjem Evropskega sveta junija 2015 predloži ambiciozno sporočilo na tem področju;

(h) poziva k  dodatni krepitvi mnogostranskega trgovinskega sistema in sklenitvi dvostranskih trgovinskih sporazumov s  ključnimi partnerji. EU in ZDA bi si morale na vso moč prizadevati za zaključek pogajanj o ambicioznem, celovitem ter vzajemno koristnem sporazumu o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb do konca leta 2015.

2. Evropski svet bo redno spremljal izvajanje navedenih usmeritev.

3. Nujno se je treba prizadevneje boriti proti izogibanju davkom in agresivnemu davčnemu načrtovanju, tako na svetovni ravni kot na ravni EU. Evropski svet poudarja pomen preglednosti, zato z zanimanjem pričakuje predlog Komisije o avtomatični izmenjavi podatkov o davčnih dogovorih v  EU. Svet bo razpravljal, kako uspešno razrešiti vsa ta vprašanja, o čemer bo poročal na zasedanju Evropskega sveta junija 2015.

4. Za nemoteno delovanje ekonomske in monetarne unije je ključno tesnejše usklajevanje ekonomskih politik. Po razpravi o  tem vprašanju na podlagi analitičnega dokumenta na februarskem neformalnem srečanju voditeljev držav ali vlad bo predsednik Komisije v tesnem sodelovanju s predsednikom vrha držav euroobmočja, predsednikom Euroskupine in predsednikom Evropske centralne banke najpozneje na zasedanju junija  2015 poročal Evropskemu svetu. Države članice bodo tesno sodelovale v pripravah.

ZASEDANJE EVROPSKEGA SVETA – 18. DECEMBER 2014

Sklepi

59

II. UKRAJINA5. Evropski svet čestita Ukrajini za novo vlado ter

pozdravlja njeno odločenost, da bo izvedla politične in gospodarske reforme. Potem ko je Komisija decembra izplačala drugi del makrofinančne pomoči v vrednosti 500 milijonov EUR, so EU in njene države članice pripravljene skupaj z  drugimi donatorji in v  skladu s  pogoji Mednarodnega denarnega sklada še naprej lajšati in podpirati proces reform v Ukrajini. Evropski svet pozdravlja pripravljenost Komisije, da poveča humanitarno pomoč za trpeče prebivalce Ukrajine.

6. Razmere v vzhodni Ukrajini so še naprej zelo zaskrbljujoče. Politika Unije glede nepriznavanja nezakonite priključitve Krima in Sevastopola je bila danes dodatno poostrena. EU namerava vztrajati pri začrtani poti in Evropski svet je po potrebi pripravljen nadalje ukrepati. Vse strani, tudi Rusija, bi morale dejavno sodelovati v okviru dogovorov iz Minska in jih dosledno izvajati. Evropski svet v interesu tekočih preiskav poziva k neoviranemu dostopu do kraja strmoglavljenja letala na letu MH17.

Rue de la Loi/Wetstraat 1751048 Bruxelles/BrusselBELGIQUE/BELGIËTel. +32 (0)2 281 61 11www.consilium.europa.eu

European Council

ISBN 978-92-824-4851-9ISSN 2363-3018doi:10.2860/398639

QC-AO-14-001-SL-N