-
Evropske smernice dobre prakse za industrijsko proizvodnjo
varnih posamičnih krmil Sektorji: drobljenje oljnih semen,
rafiniranje olja in proizvodnja škroba Verzija 2.2 Veljavna
različica: 1. julij 2010 Avenue de Tervueren 168(bte 12) Vse
pravice pridržane. B-1150 Brussels
Tel.: + 32 (0)2 771 53 30
Faks: + 32 (0)2 771 38 17
E-pošta: [email protected]
Spletno mesto: www.efip-ingredients.org
-
2
1. DEL UVOD
Evropske smernice dobre prakse za industrijsko proizvodnjo
varnih
posami nih krmil so skladne z Uredbo Evropskega parlamenta in
Sveta o
zahtevah glede higiene krme (Uredba 183/2005/ES), predvsem z 20.
in 22.
lenom, ki spodbujata razvoj smernic dobre prakse v zvezi s
higieno in
uporabo na el HACCP. Cilj izvr evanja teh smernic je spodbujati
sprejemanje ukrepov za
zagotavljanje varnosti posami nih krmil, poslovanje v skladu z
evropskimi
zahtevami glede higiene krme in Codexom Alimentariusom ter
izbolj anje
sledljivosti. Smernice so bile razvite v okviru Evropske
platforme za sestavine krme, EFIP-om (European Feed Ingredients
Platform, www.efip-ingredients.org), ob posvetovanju z evropskim
zdru enjem proizvajalcev krmnih me anic, FEFAC-om (za ve
podrobnosti glej prilogo 1). Te smernice so bile pripravljene tako,
da so primerljive in/ali zdru ljive z drugimi smernicami ali
kodeksi dobrih praks in so usklajene z EFIP-ovim standardom krmnih
sestavin za sektorske smernice (referen ni kodeks) 1 . Ta kodeks je
transparentna in objektivna osnova za primerjavo in vzajemno
priznavanje sistema upravljanja varnosti krme. ivinoreja ima
pomembno vlogo v kmetijstvu Evropske skupnosti. Njen obstoj je
odvisen od zaupanja potro nikov v varnost ivalskih proizvodov in
v dostopnost krme, ki nima kodljivega u inka na zdravje rejnih
ivali. Evropska unija je vzpostavila zelo robusten regulativni
sistem, ki te i k zagotavljanju varnosti po vsej krmni verigi. Ta
regulativni sistem zajema splo na na ela za nosilce dejavnosti in
vklju ene pristojne organe, higienska pravila za nosilce
dejavnosti, standarde za varnost krmnih proizvodov ter pravila za
preverjanje s strani pristojnih organov. Ta novi zakonski okvir
zagotavlja potrebno harmonizacijo smernic za varnost krme na ravni
Evropske skupnosti. Zastavljene cilje je mogo e izpolniti le s
popolno predanostjo vseh vklju enih nosilcev dejavnosti. Sektorska
zdru enja lahko igrajo pomembno vlogo pri podpiranju svojih
nosilcev dejavnosti, da dose ejo te cilje. Osnovno na elo
zakonodaje o hrani/krmi je, da mora vsak posamezni nosilec
dejavnosti v verigi sam prevzeti odgovornost za zagotavljanje
varnih proizvodov. Ta zakonodaja predpisuje ukrepe, ki jih mora
nosilec dejavnosti izvajati, da bo to dosegel. Nosilec dejavnosti
bo izvajal ta generi no oblikovana pravila in jih prilagodil tako,
da bo lahko zagotavljal varnost krme tudi z vidika podjetja. To
dejavnost je mogo e uskladiti na ravni sektorja, rezultati pa
morajo biti pregledni za vse partnerje v verigi. Temeljno na elo
teh smernic je zato subsidiarnost hrane in varnost krmne verige ter
samostojno upravljanje varnosti krme. Dolo ila teh smernic so bila
razvita skladno z veljavnimi dolo ili smernic, ki se e uporabljajo
ali pa so v postopku sprejetja pri ve sektorjih v evropski krmni
verigi. Te smernice so bile razvite tudi skladno z nekaterimi
pravili, ki so dolo ena v ISO 22000:2005.
1 Glej www.efip-ingredients.org/Default_files/page0001.htm
-
3
Te smernice so namenjene zagotavljanju enakovredne ravni za ite
proti dejavnikom tveganja na podro ju krme, kot je predvideno v
zakonodaji. Dejstvo, da je bil pristop HACCP kot orodje za
upravljanje nadzora nad dejavniki tveganja na podro ju ivil iroko
in uspe no uporabljen pri obratih za predelavo ivil, je osvetlilo
njegov potencial, da bi podoben pristop lahko uporabili tudi v
industriji ivalske krme. Toda na ela HACCP sama po sebi ne zado ajo
in e naj bi prednosti
takega pristopa postale resni nost, jih je treba podpreti s
sistemom upravljanja, postopki sledljivosti (kot dolo a Uredba
178/2002/ES) ter obve anjem med nosilci dejavnosti proizvodnje krme
in posameznim sektorjem. Tak pristop zahteva notranje spremljanje
in nadzor vseh korakov proizvodnje ter distribucije krme. Besedilo
teh smernic je oblikovano tako, da izpostavi splo ne zahteve, in je
namenjeno nosilcem dejavnosti kot referen no orodje, ki jim pove, v
katerih primerih naj razvijejo svoj sistem upravljanja varnosti
posami nih krmil. Te smernice bodo redno pregledovane skladno z
nastajajo im/novim relevantnim tehnolo kim, znanstvenim in
zakonodajnim razvojem ali zakonskimi spremembami v sektorjih.
-
4
VSEBINA
1 UVOD 2
2 NALOGE, NAMEN IN OPREDELITEV POJMOV 7
2.1 Naloge in namen: uporaba teh smernic 7 2.2 Opredelitve
pojmov, ki se uporabljajo v teh smernicah 8 2.2.1 Zakonske
opredelitve 8 2.2.2 Druge opredelitve pojmov 10
3 ZAHTEVE SISTEMA UPRAVLJANJA VARNOSTI KRME 12
4 SISTEM UPRAVLJANJA
4.1 Odgovornost vodstva 13 4.1.1 Predanost, odgovornost in
politika upravljanja 13 4.1.2 Vodja ekipe HACCP: odgovornost,
pooblastila
in obve anje 13 4.1.3 Pregled vodstva 14 4.2 Upravljanje virov
15 4.2.1 Zagotavljanje virov 15 4.2.2 love ki viri 15 4.2.2.1
Organizacijska shema 15
4.2.2.2 Kompetentnost, osve enost in izobra evanje 15 4.2.2.3
Osebna higiena 16 4.2.3 Infrastruktura in delovno okolje 16 4.2.3.1
Osnovne zahteve 16 4.2.3.2 Zahteve za prostore, proizvodna podro ja
in opremo 16 4.2.3.3 Prostori in proizvodna podro ja 16 4.2.3.4
Oprema 17 4.2.4 Nadzor naprav za spremljanje in merilnih naprav 17
4.2.5 Vzdr evanje 17 4.2.6 i enje in sanitacija 18 4.2.7 Zatiranje
kodljivcev 18 4.2.8 Nadzorovanje odpadkov 19 4.3 Operativni
predpisi 20 4.3.1 Splo no 20 4.3.2 Zahteve za vhodne snovi 20 4.3.3
Ravnanje z vhodnimi snovmi 20 4.3.4 Ukrepi za prepre evanje navzkri
ne kontaminacije 20 4.3.5 Predelava 21 4.3.6 Pridelava posami nega
krmila 21 4.3.7 Kon na posami na krmila 21 4.3.8 Shranjevanje 22
4.3.9 Prevoz 22
-
5
4.4 Komponente sistema upravljanja 24 4.4.1 Zahteve glede
dokumentacije 24 4.4.2 Sledljivost 24
4.4.3 Pregled, vzor enje in analiza 25 4.4.4 Nadzor neskladnih
proizvodov 25
4.4.5 Krizno upravljanje – umik in odpoklic zaradi varnosti 26
4.4.6 Notranje presoje 27 4.5 Odnos z dobavitelji in strankami 28
4.5.1 Odnos z dobavitelji 28 4.5.2 Odnosi s strankami 28
5 PREREKVIZITNI PROGRAMI 29
5.1 Zgradba in postavitev zgradbe 29 5.2 Postavitev v obratu in
delovnih prostorih 29 5.3 Pripomo ki 29 5.4 Odstranjevanje odpadkov
29 5.5 Oprema, i enje in vzdr evanje 29 5.6 Upravljanje vhodnih
snovi 29 5.7 Ukrepi za prepre evanje kontaminacije 29 5.8 Oprema in
sanitacija 29
5.9 Zatiranje kodljivcev 29 5.10 Osebna higiena 29 5.11 Prostori
za higieno 29 5.12 Predelava 29
5.13 Odpoklic proizvodov 29 5.14 Shranjevanje 29
6 SISTEM HACCP 30
6.1 Splo ni uvod 30 6.2 Splo ne zahteve 30 6.3 Ekipa HACCP in
vodja ekipe 31 6.4 Vhodne surovine in specifikacije pripravljenih
proizvodov 31 6.5 Informacije o postopku 32 6.6 Analiza tveganj 33
6.7 Ocena tveganja 33 6.8 Dolo anje KKT-ja 34 6.9 Kriti ne meje in
spremljanje 36 6.10 Popravek 37
6.11 Validacija sistema upravljanja varnosti krme 37 6.12
Verifikacija sistema upravljanja varnosti krme 38
-
6
7 REFEREN NI DOKUMENTI 39
8 SEKTORSKI REFEREN NI DOKUMENTI 40
PRILOGA 1: SEZNAM SODELUJO IH ORGANIZACIJ. 41
PRILOGA 2: SEZNAM KRATIC IN OKRAJ AV. 44 PRILOGA 3: SEKTORSKI
REFEREN NI DOKUMENT O PREDELAVI KROBA. PRILOGA 4: SEKTORSKI REFEREN
NI DOKUMENT O PREDELAVI OLJA IN
OLJNIH SEMEN.
-
7
2 NALOGE, NAMEN IN OPREDELITEV POJMOV
2.1 Naloge in namen: uporaba teh smernic Cilj teh evropskih
smernic je zagotoviti varnost posami nih krmil:
• z zmanj anjem tveganja, da bi nevarna posami na krmila
vstopila v krmno verigo,
• z omogo anjem upraviteljem, da izvajajo dolo ila higienskih
predpisov za krmo (Uredba 183/2005/ES),
• s ponujanjem ukrepov, ki zagotavljajo, da so izpolnjene druge
zahteve iz ustreznih predpisov za zagotavljanje varnosti krme.
Te smernice pokrivajo proizvodnjo posami nih krmil, pridobljenih
z
drobljenjem oljnih semen, rafinacije olja in predelave kroba, od
vstopne
to ke vhodnih snovi do to ke prenosa lastni tva.
Te smernice ne pokrivajo primarne proizvodnje, proizvodnje
dodatkov ali trgovanja s posami nimi krmili.
Te smernice so bile razvite, da bi izpolnile legitimno pri
akovanje industrije za proizvodnjo sestavljenih krmnih me anic, da
sodelujejo s proizvajalci posami nih krmil, ki upo tevajo varnostne
zahteve. Te smernice lahko izvajajo nosilci dejavnosti, ki
proizvajajo posami na krmila v industrijskem obsegu (v nadaljnjem
besedilu “nosilci dejavnosti”). Dokument je javno dostopen, njegovo
vsebino pa prostovoljno lahko upo teva kateri koli proizvajalec na
tem podro ju. Skladnost s temi smernicami upravitelja ne razre uje
obveznosti, da izpolnjuje zakonodajne in regulatorne zahteve
posamezne dr ave, v kateri je upravitelj dejaven.
-
8
2.2 Opredelitve pojmov, ki se uporabljajo v teh smernicah
V teh smernicah in z njimi povezanih prilogah se uporabljajo
naslednji pojmi:
2.2.1 Zakonske opredelitve
a) Za namene tega dokumenta:
Serija: dolo ljiva koli ina krme, ki ima skupne lastnosti, kot
so izvor, sorta, vrsta embaliranja, izvajalec embaliranja, po
iljatelj ali oznake, in v primeru proizvodnega postopka enota
proizvodnje iz posameznega obrata, ki uporablja enotne proizvodne
parametre, ali ve tak nih enot, ki se proizvedejo v zaporednem
vrstnem redu in skladi ijo skupaj (Uredba 767/2009/ES).
Obrat: katera koli enota z dejavnostjo poslovanja s krmo (Uredba
183/2005/ES).
Krma (ali krmilo): vse snovi ali izdelki, vklju no z aditivi,
predelani, delno predelani ali nepredelani, ki se uporabljajo za
krmljenje ivali (Uredba 178/2002/ES).
Krmni dodatki: snovi, mikroorganizmi ali pripravki, ki niso
posami na krmila niti premiksi in se namenoma dodajajo krmi ali
vodi, da bi izpolnili eno ali ve spodaj navedenih funkcij:
• ugodno vplivati na lastnosti krme,
• ugodno vplivati na lastnosti ivalskih proizvodov,
• ugodno vplivati na barvo okrasnih ribic in ptic,
• izpolnjevati prehranske potrebe ivali,
• ugodno vplivati na okoljske posledice reje ivali,
• ugodno vplivati na rejo, prirejo ali dobro po utje ivali,
zlasti z vplivom na elod no- revesno floro ali prebavljivost krme,
ali
• imeti kokidiostati ni ali histomonostati ni u inek
(Uredba 1831/2003/ES in Uredba 183/2005/ES).
Dejavnost proizvodnje krme: so vsa podjetja, pridobitna ali
nepridobitna, javna ali zasebna, ki opravljajo katere koli postopke
pridelave, izdelave, predelave, shranjevanja, prevoza ali
distribucije krme, vklju no z vsemi proizvajalci, ki pridelujejo,
predelujejo ali shranjujejo krmo za krmljenje ivali na lastnem
gospodarstvu (Uredba 178/2002/ES in prilagojeno). Glej „faze
pridelave, predelave in distribucije“. Nosilec dejavnosti
proizvodnje krme: fizi na ali pravna oseba, odgovorna za
zagotavljanje izpolnjevanja zahtev ivilske/krmne zakonodaje v njeni
dejavnosti proizvodnje krme (Uredba 178/2002/ES in prilagojeno).
Glej „Dejavnost proizvodnje krme“.
Higiena krme: ukrepi in pogoji, ki so potrebni za nadzor tveganj
in zagotavljanje ustreznosti krme za prehrano ivali ob upo tevanju
predvidene uporabe (Uredba 183/2005/ES).
Posami na krmila: sve i ali konzervirani proizvodi rastlinskega
ali ivalskega izvora v naravnem stanju, namenjeni predvsem za
zadostitev ivalskih prehranskih potreb, in proizvodi, ki so
pridobljeni z industrijsko obdelavo, ter organske ali anorganske
snovi s krmnimi dodatki ali brez njih za oralno krmljenje ivali,
bodisi kot tak ne bodisi po obdelavi, ali za pripravo krmnih me
anic ali kot nosilna snov za premikse (Uredba 767/2009/ES).
-
9
Prvo dajanje na trg: za etno dajanje posami nega krmila na trg
Evropske unije posami nega krmila po njegovi proizvodnji ali uvoz
posami nega krmila (Uredba 1831/2003/ES in prilagojeno).
Hrana (ali ivilo): vsaka snov ali izdelek, v predelani, delno
predelani ali nepredelani obliki, namenjen za u ivanje ali se
smiselno pri akuje, da ga bodo u ivali ljudje.
K „ ivilom“ sodijo tudi pija a, ve ilni gumi in vse snovi, vklju
no z vodo, namenoma vgrajene v ivilo med izdelavo, pripravo ali
obdelavo ivila.
K „ ivilom“ ne sodijo: krma; ive ivali, razen ivali za
proizvodnjo hrane; rastline pred etvijo; zdravila; kozmetika; tobak
in toba ni izdelki; narkoti ne in psihotropne snovi; ostanki in
onesna evala (Uredba 178/2002/ES).
Dejavnik tveganja: biolo ki, kemijski ali fizikalni dejavnik v
prehranjevalni verigi, ki lahko ogro a zdravje ljudi (Uredba
178/2002/ES).
Ozna evanje: uporaba besed, podatkov, blagovnih znamk, trgovskih
imen, slik ali simbolov na krmi z dodajanjem teh informacij na kakr
en koli medij, kot so embala a, posoda, obvestilo, oznaka,
dokument, prstan, ovratnik ali internet, ki se sklicuje ali
spremlja tak no krmo, vklju no za namene ogla evanja (Uredba
767/2009/ES).
Nosilec dejavnosti: glej nosilec dejavnosti proizvodnje
krme.
Dajanje v promet: pomeni imeti ivila ali krmo za prodajo, vklju
no s ponujanjem za prodajo ali vsemi drugimi oblikami prenosa,
brezpla no ali proti pla ilu, prodajo, distribucijo in druge oblike
njihovih prenosov (Uredba 178/2002/ES).
Pomo na tehnolo ka sredstva: kakr ne koli snovi, ki niso zau ite
kot krma sama po sebi in se namenoma uporabljajo pri predelavi krme
ali posami nih krmil, da slu ijo tehnolo kemu namenu med obdelavo
ali predelavo, ki lahko povzro i nenamensko, vendar neizogibno
prisotnost ostankov snovi ali njenih derivatov v kon nem proizvodu,
pod pogojem, da ti ostanki ne kodijo zdravju ljudi in ivali ali
okolju in da nimajo nobenih tehnolo kih vplivov na kon no krmo
(Uredba 1831/2003/ES).
Tveganje: mo nost ali verjetnost pojava ne elenega u inka na
zdravje in resnost tega u inka, ki je posledica ogro enosti (Uredba
178/2002/ES).
Ocena tveganja: proces na znanstveni podlagi, sestavljen iz
tirih korakov: prepoznavanja nevarnosti, opredelitve nevarnosti,
ocene izpostavljenosti in opredelitve tveganja (Uredba
178/2002/ES). Faze pridelave, predelave in distribucije: vse faze,
vklju no z uvozom, od primarne pridelave ivil do shranjevanja,
prevoza, prodaje ali dobave kon nemu potro niku, ter, kadar je to
ustrezno, uvoz, pridelava, proizvodnja, shranjevanje, prevoz,
distribucija, prodaja in dobava krme (Uredba 178/2002/ES).
Sledljivost: mo nost sledenja in spremljanja ivila, krme, ivali,
ki daje hrano, ali snovi, ki je namenjena za vklju itev v ivilo ali
se zanjo pri akuje, da bo vklju ena v ivilo ali krmo, skozi vse
faze pridelave, predelave in distribucije (Uredba
178/2002/ES).
Neza elene snovi: katera koli snov ali proizvod, z izjemo povzro
iteljev bolezni, ki je prisotna v in/ali na proizvodu, namenjenem
za krmo za ivali, in ki predstavlja potencialno nevarnost za
zdravje ivali ali ljudi ali za okolje in ki bi lahko kodljivo
vplivala na proizvodnjo rejnih ivali (Direktiva 2002/32/ES).
-
10
b) V tem dokumentu izrazi „kadar je to potrebno“, „kadar je to
primerno“, „ustrezno“ in „dovolj“ pomenijo kadar je to potrebno,
kadar je to primerno, ustrezno ali dovolj za doseganje ciljev teh
smernic (Uredba 852/2004/ES in prilagojeno).
2.2.2 Druge opredelitve pojmov
V teh smernicah se uporabljajo:
Kalibracija: prikaz, da dolo en instrument ali naprava daje
rezultate v opredeljenih mejah sprejemljivosti v primerjavi z
rezultati, ki jih daje referen en ali sledljiv standard skozi
ustrezen nabor meritev.
Kontrola/nadzor: stanje, v katerem so upo tevani pravilni
postopki in izpolnjeni kriteriji (Codex Alimentarius). Kodeks
dobrih praks: dokument, ki ugotavlja na ela higiene krme, ki so
pomembna za zagotavljanje varnosti krme za ivali in kasneje
varnosti ivalskih proizvodov, ki so namenjeni prehrani ljudi.
Kontaminant: vsa biolo ka ali kemi na sredstva, tujki ali druge
snovi, ki niso namerno dodane hrani ali krmi, ki lahko ogro ajo
ivila in/ali varnost ivil ali njihovo primernost za u ivanje (Codex
Alimentarius in prilagojeno). Kontaminacija: vnos ali pojav
kontaminanta v ivilih/krmi ali v bli ini ivil/krme (Codex
Alimentarius in prilagojeno).
Nadzorni ukrep: vsako ravnanje ali dejanje, s katerim je mogo e
prepre iti ali odstraniti dejavnike tveganja za varnost krme/ ivil
ali jih zmanj ati na sprejemljivo raven (Codex Alimentarius in
prilagojeno).
Popravni postopek: vsa dejanja za odstranjevanje ugotovljene
neskladnosti ali druge neza elene situacije (ISO 22000:2005).
Navzkri na kontaminacija: kontaminacija snovi ali proizvoda z
drugo snovjo ali proizvodom.
Kriti na kontrolna to ka (KKT): korak, pri katerem se lahko
izvaja kontrola in je bistvenega pomena za prepre evanje ali
odstranjevanje dejavnikov tveganja za varnost krme/ ivil ali za
njihovo zmanj anje na sprejemljivo raven (Codex Alimentarius in
prilagojeno).
Kriti na meja: kriterij, ki lo i sprejemljivo od
nesprejemljivega (Codex Alimentarius).
Varnost krme: visoka stopnja zanesljivosti, da krma ali posami
no krmilo ni kodljivo za rejne ivali, e je pripravljeno ali zau ito
v skladu z namenom uporabe ali kon nega porabnika. V celotnem
dokumentu ima beseda „varnost“ enak pomen kot beseda „varnost
krme“.
Diagram poteka: sistemati na predstavitev zaporedja korakov ali
operacij, ki se uporabljajo pri proizvodnji ali izdelavi dolo enega
ivila ali krmila (Codex Alimentarius in prilagojeno).
Kriti na analiza kontrolnih to k (HACCP): sistem, ki ugotavlja,
ocenjuje in nadzira dejavnike tveganja v zvezi z varnostjo krme
(Codex Alimentarius in prilagojeno).
Analiza tveganj: postopek zbiranja in opredeljevanja informacij
o dejavnikih tveganja in pogojih, ki jih ustvarjajo, ki dolo i,
kateri so pomembni za varnost krme, in jih je zato treba navesti v
na rtu HACCP (Codex Alimentarius).
-
11
Vhodne snovi: splo en izraz, ki se uporablja za poimenovanje
surovin, ki so dobavljene na za etku proizvodne verige.
Vmesni proizvod: vsak material, ki ga nosilec dejavnosti obdela,
preden dobi kon ni proizvod.
Proizvodnja/pridelava: vse operacije, ki zajemajo prejem
materialov, predelave, pakiranja, prepakiranja, ozna evanja,
ponovnega ozna evanja, kontrolo kakovosti, sprostitev, shranjevanje
in distribucijo posami nih krmil in drugih s tem povezanih
kontrol.
Na rtovanje: dolo anje ciljev in postopkov za zagotavljanje
rezultatov, ki so skladni s politiko nosilca dejavnosti glede
kakovosti in varnosti.
Prerekvizitni program: dolo en postopek (postopki) ali navodilo
(navodila), prilagojen naravi in velikosti operacije, ki izbolj a
in/ali vzdr uje delovne pogoje za omogo anje u inkovitej ega
nadzora dejavnikov tveganja za varnost krme in/ali nadzoruje
verjetnost, da bi krmni proizvod(i) pri li v stik z dejavniki
tveganja za varnost krme in njihovo kontaminacijo ali proliferacijo
proizvoda (proizvodov) in okolice predelave proizvoda. Lahko se
uporabijo alternativni izrazi za PRP-je. Na primer izraz dobra
proizvodna praksa (DPP), dobra kmetijska praksa (DKP) in dobra
higienska praksa (DHP) (ISO 22000:2005 in prilagojeno).
Postopek: poseben na in za izvajanje aktivnosti ali procesa (ISO
9000:2005).
Kakovost: stopnja, do katere skupek svojstvenih karakteristik
izpolnjuje zahteve (ISO 9000:2005).
Surovina: vsak material, ki vstopi v proizvodni proces posami
nega krmila.
Evidenca: dokument, ki navaja dose ene rezultate ali dokazuje
opravljene dejavnosti (ISO 9000:2005).
Zahteva: potreba ali pri akovanje, ki se navede, splo no ozna
uje ali je obvezna (ISO 9000:2005).
Predelava: dejanje, ki neustrezen proizvod naredi skladen z
zahtevami (ISO 9000:2005).
Varnost: glej varnost krmil.
Rok uporabnosti: opredeljeno asovno obdobje v katerem je
proizvod popolnoma skladen s specifikacijo, pod pogojem, da je
pravilno shranjen.
Znak/podpis: potrdilo poobla ene osebe v pisni ali elektronski
obliki z nadzorovanim dostopom.
Specifikacija: dokument, ki navaja zahtevo (ISO 9000:2005).
Validacija: pridobivanje dokazov, da bodo kontrolni ukrepi u
inkoviti (ISO 22000:2005).
Verifikacija: potrditev na podlagi zagotovitve objektivnega
dokaza, da so bile dolo ene zahteve izpolnjene (ISO
22000:2005).
Pisni dokumenti: dokumenti, ki so tiskani na papirju. Te lahko
nadomestijo elektronski, fotografski ali drugi sistemi obdelave
podatkov, pod pogojem, da so podatki v asu predvidenega obdobja
ustrezno shranjeni (arhiv) in da so takoj na voljo v itljivi
obliki.
-
12
3 ZAHTEVE SISTEMA UPRAVLJANJA VARNOSTI KRME
Vsak sistem upravljanja varnosti krme, ki ga izvaja nosilec
dejavnosti, bi moral temeljiti na treh stebrih, ki so navedeni v
nadaljevanju. To so:
1) sistem upravljanja, ki temelji na procesnem pristopu in
osredoto enosti na stranko;
2) prerekvizitni program za pomo pri nadziranju verjetnosti, da
bi krmni proizvodi pri li v stik z dejavniki tveganja prek
delovnega okolja, procesa pridelave krme, vhodnih snovi, higiene
delavcev in navzkri ne kontaminacije med proizvodi. Uporaba teh
dobrih proizvodnih praks mora vklju evati zahteve za higieno krme,
ki so dolo ene v Uredbi EU (183/2005/ES) in sorodnih besedilih.
Treba je uvesti, izvajati in redno vzdr evati prerekvizitni program
v skladu z najbolj imi higienskimi praksami;
3) dejanska uvedba, izvajanje, dokumentiranje in vzdr evanje
sistema na el kriti ne analize kontrolnih to k (HACCP). Sistem
HACCP bi moral v pridelavi posami nih krmil upo tevati sedem na el,
ki so dolo ena v kodeksu Codex Alimentarius. Analiza tveganj je
uporabna za ugotavljanje vseh ustreznih dejavnikov tveganja.
Nekatere je mogo e upravljati s prerekvizitnim programom, druge pa
je mogo e nadzorovati s specifi nimi KKT-ji, kot je dolo eno v
sistemu HACCP.
HACCP in prerekvizitni program delujeta dinami no in vzajemno.
Stebre, ki so omenjeni zgoraj, je mogo e zdru iti v en sam sistem
upravljanja, kot ga zahteva ISO 22000:2005.
-
13
4 SISTEM UPRAVLJANJA 4.1 Odgovornost vodstva
4.1.1 Predanost, odgovornost in politika upravljanja
Vodstvo (od najvi jega do najni jega vodstva) mora upo tevati
izvr evanje teh smernic in tako pomaga zagotavljati varnost krme v
proizvodih. Vodstvo mora zagotoviti, da se odgovornosti in
pristojnosti opredelijo, dokumentirajo in sporo ajo znotraj
organizacije. Vodstvo mora:
a) uvesti politiko varnosti krme, zagotavljati, da so
vzpostavljeni dolo eni cilji, in celotno organizacijo obvestiti o
teh usmeritvah,
b) zagotoviti, da so ti cilji in usmeritve skladni s smernicami
in zakonskimi zahtevami,
c) opredeliti in dokumentirati obseg sistema HACCP s
kategorizacijo izdelkov, dolo anjem proizvodnih obratov/linij in
prenesenih dejavnosti, ki jih pokriva ta sistem.
Osebje, ki ga imenuje vodstvo, mora imeti opredeljene
odgovornosti in pristojnosti, da bo:
a) ugotavljalo in bele ilo vsak problem v zvezi z varnostjo
proizvodov in sistemom HACCP nosilca dejavnosti,
b) uvajalo sanacijske ukrepe in nadziralo vsak tak problem,
c) uvajalo ukrepe za prepre evanje pojavljanja neustreznosti v
zvezi z varnostjo proizvodov.
4.1.2 Vodja ekipe HACCP: odgovornost, pooblastila in obve anje
Vodstvo imenuje vodjo ekipe HACCP, ki ne glede na druge
odgovornosti razporeja delo ekipe HACCP in je odgovoren ter
pristojen, da:
a) zagotovi uvedbo, izvr evanje, vzdr evanje in posodabljanje
sistema upravljanja v skladu s temi smernicami,
b) vodstvu organizacije neposredno poro a o u inkovitosti in
ustreznosti sistema upravljanja,
c) organizira ustrezna usposabljanja in izobra evanja lanov
ekipe HACCP.
Vodja ekipe HACCP je predstavnik vodstva ali pa ima neposreden
dostop do vodstva.
-
14
Vodstvo zagotovi zadostna sredstva za uvedbo, izvr evanje, vzdr
evanje, posodabljanje in nadzor sistema upravljanja varnosti krme.
Sporazumevanje mora biti zadostno, da bo ekipa (vodja ekipe) HACCP
obve ena o pomembnih spremembah pri proizvodih ali postopkih. 4.1.3
Pregled vodstva Vodstvo dokumentira izvr ene ukrepe verifikacije in
s tem zagotovi, da sistem upravljanja varnosti krme deluje u
inkovito. V te ukrepe je vklju eno na rtovanje, izvr evanje in
spremljanje procesov, ki dokazujejo skladnost proizvodov. Proces
spremljanja vklju uje zbiranje ukrepov, analizo podatkov in, e je
tako sklenjeno, ukrepe za izbolj anje u inkovitosti sistema.
Dokumentiran postopek opredeljuje strukturo(e) za ugotavljanje in
upravljanje popravnih ukrepov, vklju no z:
a) analizo vzroka za neustreznost,
b) opredelitvijo popravnega ukrepa,
c) sledenjem uresni evanja ukrepa,
d) verifikacijo u inkovitosti ukrepa, kadar je to primerno. Vsi
zgoraj na teti koraki morajo biti dokazljivi, na primer z
evidencami ali zapisniki sestankov. Vodstvo vsako leto pregleda
izvr evanje, u inkovitost in veljavnost sistema upravljanja
varnosti krme z ocenjevanjem:
a) dejavnosti, ki izhajajo iz predhodnih pregledov
upravljanja,
b) rezultatov notranjih in zunanjih presoj,
c) rezultatov verifikacije HACCP,
d) prito b in drugih povratnih informacij strank,
e) izvr evanja glavnih popravnih in prepre evalnih ukrepov,
f) sprememb, ki bi lahko vplivale na veljavnost sistema
upravljanja varnosti krme.
Podatki pregleda se nana ajo na:
a) zaklju ke o izvr evanju, u inkovitosti in veljavnosti sistema
upravljanja varnosti krme,
b) dejavnosti in cilje za izbolj anje sistema upravljanja
varnosti krme.
Poro ilo pregleda mora biti takoj na voljo.
-
15
4.2 Upravljanje virov
4.2.1 Zagotavljanje virov
Vodstvo ugotovi in zagotovi potrebne vire za u inkovito in varno
izvr evanje, predelavo in shranjevanje proizvodov.
Nosilci dejavnosti proizvodnje posami nih krmil morajo imeti
zadostno tevilo osebja, ki ima potrebne spretnosti in je
usposobljeno za proizvodnjo zadevnih proizvodov.
Vodstvo zagotovi zadostno in primerno zasnovano infrastrukturo,
prostore v delovnem okolju, proizvodna podro ja in opremo.
4.2.2 love ki viri 4.2.2.1 Organizacijska shema Vodstvo izdela
organizacijsko shemo. Odgovornosti v zvezi z varnostjo krme je
treba dokumentirati in posodabljati.
4.2.2.2 Kompetentnost, osve enost in izobra evanje Osebje, ki
izvaja dejavnosti, ki vplivajo na varnost krme, mora biti
kompetentno in imeti primerno izobrazbo, opravljeno usposabljanje,
spretnosti in izku nje v skladu z opisom del in nalog. Programe
usposabljanja je treba rutinsko pregledovati in po potrebi
posodabljati.
Vodstvo mora:
a) ugotoviti ter v opisu del in nalog jasno opredeliti potrebne
spretnosti in kompetence, ki jih mora imeti osebje, katerega
dejavnosti vplivajo na varnost krme,
b) omogo iti potrebno izobrazbo in/ali usposabljanje v skladu z
opisom del in nalog, s imer zagotovi, da so te potrebne spretnosti
izpolnjene, in jih vzdr uje,
c) zagotoviti, da je osebje, ki je odgovorno za spremljanje
postopkov ugotavljanja varnosti krme, usposobljeno na podro ju
ustreznih tehnik spremljanja in potrebnih ravnanj, ki jih je treba
izvesti v primeru pomanjkanja nadzora postopkov,
d) oceniti u inkovitost zgoraj omenjenih dejavnosti,
e) zagotoviti, da se osebje zaveda ustreznosti in pomembnosti
svojih lastnih ravnanj pri prispevanju k varnosti krme,
f) zagotoviti, da se osebje zaveda, da je u inkovito obve anje
nujno,
g) voditi ustrezno evidenco izobra evanj, usposabljanj,
spretnosti in izku enj vsega osebja, ki vpliva na varnost krme.
-
16
4.2.2.3 Osebna higiena
Vodstvo mora:
a) zagotoviti, da so prostori za higieno jasno in ustrezno ozna
eni, na ustreznem mestu in vzdr evani,
b) zagotoviti ustrezno delovno opremo, kot so za itna obla ila
in obuvala, kjer je to potrebno, in jo vzdr evati v higienskih
pogojih,
c) poskrbeti za jasna pravila o prepovedi kajenja in prepovedi u
ivanja hrane in pija e v obratu ter po potrebi zagotoviti lo ene
prostore za te namene,
d) zagotoviti, da obiskovalci in podizvajalci pri obisku
obrata/delu v obratu spo tujejo higienske zahteve.
4.2.3 Infrastruktura in delovno okolje
Vodstvo zagotovi sredstva za postavitev in vzdr evanje
infrastrukture, ki je potrebna za doseganje skladnosti z zahtevami
sistema upravljanja. 4.2.3.1 Osnovne zahteve
Vodstvo zagotovi ustrezno delovno okolje v skladu z lokalno,
nacionalno in evropsko zakonodajo za doseganje skladnosti
proizvoda.
4.2.3.2 Zahteve za prostore, proizvodna podro ja in opremo
Vodstvo zagotovi prostore in opremo v ustrezni obliki, zasnovi,
sestavi in velikosti, ki prepre uje kontaminacijo, navzkri no
kontaminacijo in vsak splo no kodljiv u inek na varnost krme.
4.2.3.3 Prostori in proizvodna podro ja
Vodstvo zagotovi, kjer je to potrebno, da so stropi in stropne
napeljave na rtovani, narejeni in dodelani tako, da prepre ujejo
nabiranje umazanije in vlage, rast neza elenih mikroorganizmov in
raztresanje delcev, ki lahko vplivajo na varnost in kakovost posami
nega krmila.
Po potrebi se zagotovi, da se v prostorih ne nabirata odve na
para in kondenzat. Zagotovi se prezra evanje z zadostno
zmogljivostjo.
Voda, para in zrak, ki so uporabljeni pri proizvodnji posami nih
krmil, morajo biti ustrezne kakovosti. Vodstvo mora preveriti, da
sta voda ali para, ki sta uporabljeni med i enjem ali pridelavo
posami nega krmila, varni za ivali. Vodstvo mora zagotoviti, da
voda ali para ne predstavljata nobene nevarnosti za zdravje ivali.
V vseh prostorih in proizvodnih podro jih je treba zagotoviti
zadostno osvetljavo. Odto ni sistemi morajo zadostovati za namen
uporabe; zasnovani in narejeni morajo biti tako, da prepre ujejo
kontaminacijo.
-
17
4.2.3.4 Oprema
Vodstvo zagotovi proizvodno opremo, ki je na ustreznem mestu,
zasnovana, narejena in vzdr evana tako, da ustreza proizvodnji
varnih posami nih krmil.
Kjer je primerno, je treba opremo umakniti od sten, da se
zagotovi preprost dostop za i enje in prepre evanje napadov
kodljivcev.
4.2.4 Nadzor naprav za spremljanje in merilnih naprav Vodstvo
zagotovi, da je mogo e spremljanje in merjenje izvesti na na in, ki
je skladen z dokumentiranimi postopki. Kjer je treba zagotoviti
veljavne rezultate, mora biti merilna oprema:
a) kalibrirana ali verificirana v dolo enih asovnih presledkih
ali pred uporabo glede na standarde meril, sledljive v mednarodnih
standardih meril, kjer standardi ne obstajajo, se osnovo za
kalibracijo ali verifikacijo zabele i,
b) po potrebi nastavljena ali ponovno nastavljena,
c) prepoznana, da omogo a dolo anje statusa kalibracije,
d) kjer je to mogo e, zavarovana pred nastavitvami, ki bi lahko
razveljavile rezultat merjenja,
e) za itena pred po kodbami ali okvarami med uporabo, vzdr
evanjem ali shranjevanjem.
Poleg tega vodstvo oceni in dokumentira veljavnost predhodnih
rezultatov merjenja, e se ugotovi, da oprema ni skladna z
zahtevami. Vodstvo ustrezno ukrepa. Vodi se
evidenca dokumentiranih rezultatov kalibracije in verifikacije.
4.2.2.5 Vzdr evanje
Nosilec dejavnosti v tovarni zagotovi na rtovano vzdr evanje.
Izvajati se mora program vzdr evanja obrata. Izvedena dela morajo
biti dokumentirana. Maziva morajo biti primerna za ivila, kjer je
to primerno.
-
18
4.2.6 i enje in sanitacija
Vodstvo namesti in dokumentira program i enja. U inkovitost
programa mora biti prikazana.
Zagotoviti je treba, da so vsa zunanja in notranja obmo ja,
zgradbe, prostori in oprema isti in v dobrem stanju, da lahko
delujejo v skladu z namenom in da se prepre i kontaminacija.
Oprema mora biti oblikovana tako, da olaj a ro no i enje ali i
enje CIP.
Vsebniki in oprema za prevoz, shranjevanje, preme anje, uporabo
in tehtanje posami nega krmila morajo biti isti.
Izdelati je treba urnik metod, uporabljenih istilnih sredstev in
pogostosti i enja, vklju no z odgovornostmi za te naloge.
Za prepre evanje kontaminacije vhodnih snovi in kon nih
proizvodov morajo biti istilna sredstva uporabljana in shranjevana
v skladu z navodili proizvajalca
(proizvajalcev), jasno ozna ena, shranjevana lo eno od vhodnih
snovi in kon nih proizvodov ter ustrezno uporabljena.
4.2.7 Zatiranje kodljivcev
Vodstvo izdela pisni na rt zatiranja kodljivcev, vklju no z
opisom rednih pregledov. U inkovitost na rta mora biti
prikazana.
Urnik se izdela za podro ja, prostore in opremo, ki so podvr eni
pregledom, vklju no s pogostostjo in podrobnostmi o pesticidih,
sredstvih za zaplinjanje ali pasteh ter odgovornostih za te
naloge.
Za prepre evanje kontaminacije vhodnih snovi in kon nih
proizvodov morajo biti pesticidi, sredstva za zaplinjanje in pasti
primerni in skladni z lokalno zakonodajo, ki zadeva namen uporabe,
uporabljeni in shranjeni v skladu z navodili proizvajalca, jasno
ozna eni in shranjeni lo eno od vhodnih snovi in kon nih proizvodov
ter ustrezno uporabljeni.
Lokacije pasti in vab morajo biti ozna ene v shemi.
Na rt HACCP mora upo tevati tveganje kontaminacije zaradi
napadov kodljivcev ali uporabe pesticidov.
Za prepre evanje napadov kodljivcev je treba nadzorovati
pokvarjeno krmo in prah.
Rezultati zatiranja kodljivcev so predmet letnega pregleda
vodstva.
Mesta, kjer obstaja velika verjetnost kontaminacije zaradi
kodljivcev, torej e obstajajo zunanja okna, stre ni zra niki ali
ventilatorji, je treba za ititi pred insekti. Zunanja vrata morajo
biti zaprta oziroma za itena, e niso v uporabi.
-
19
4.2.8 Nadzorovanje odpadkov
Nosilec dejavnosti nadzoruje odpadke in snovi, ki vsebujejo
tvegano koli ino onesna eval ali drugih dejavnikov tveganja. Za
prepre evanje kontaminacije posami nega krmila jih je treba
odstraniti na ustrezen na in.
Kadar je to potrebno, je treba take dejavnike tveganja prepre
iti, in sicer:
a) odstraniti jih je treba na na in, ki prepre uje
kontaminacijo,
b) odpadke je treba shranjevati v zaprtih ali pokritih vsebnikih
na dolo enih podro jih za zbiranje odpadkov,
d) vsebniki odpadkov morajo biti jasno ozna eni,
e) odpadke je treba odstraniti v skladu z lokalno zakonodajo in
na tak na in, ki zagotavlja, da oprema in varnost posami nega
krmila nista ogro eni.
-
20
4.3 Operativni predpisi
4.3.1 Splo no Vodstvo izvr i vse proizvodne dejavnosti v skladu
s temi smernicami.
4.3.2 Zahteve za vhodne snovi Vodstvo mora e posebej zagotoviti,
da so vhodne snovi skladne z zakonodajo EU:
a) informacije o nakupih morajo opisati naro eno surovino, vklju
no z zahtevami za odobritev kupljenega proizvoda,
b) opredeljene morajo biti zahteve za analiti no spremljanje
glede na oceno tveganja,
c) voditi je treba evidenco podatkov o vsakem pomembnem
rezultatu analize ali spremljanja in potrebnih dejavnostih, ki
izhajajo iz ocene.
Vodstvo mora v informaciji o nakupu zahtevati skladnost z
zakonodajo EU. e vhodni material izhaja iz dr ave ali regije s
tveganjem neskladnosti, npr. za MVO-je ali GSO-je, mora vodstvo
uporabiti ustrezno analiti no spremljanje na podlagi ocene
tveganja.
4.3.3 Ravnanje z vhodnimi snovmi Vodstvo zagotovi, da se vsako
serijo, ki vstopi v obrat, edinstveno zabele i s serijsko tevilko,
polnim imenom proizvoda, datumom prejema in prejeto koli ino.
Vsako
po kodbo je treba prijaviti ustrezni odgovorni enoti, npr. enoti
za nadzor kakovosti.
Za vhodne snovi je treba uvesti postopek sprejema in
shranjevanja. e so silosi izpraznjeni, je podatek treba
dokumentirati.
Vhodne snovi je treba preveriti glede na kriterije varnosti
krme. Vzorci teh snovi morajo biti pridobljeni v zadostnih koli
inah s postopkom, ki ga je vnaprej dolo il proizvajalec, in
shranjeni, da se zagotovi sledljivost. Vzorci morajo biti zape
ateni in ozna eni za la je prepoznavanje; shranjeni morajo biti v
pogojih, ki prepre ujejo vsako nenormalno spremembo v sestavi
vzorca ali ponarejanje. Shraniti jih je treba za obdobje, ki
ustreza obdobju, za katerega je posami no krmilo dano na trg.
4.3.4 Ukrepi za prepre evanje navzkri ne kontaminacije
Nosilec dejavnosti mora uvesti program za prepre evanje, nadzor
in odkrivanje kontaminacije. Program mora zajemati ukrepe za prepre
evanje fizikalne, kemi ne in mikrobiolo ke kontaminacije.
-
21
4.3.5 Predelava
Vodstvo mora pri predelavi ravnati tako, da zagotovi varnost,
sledljivost posami nega krmila in njegovo skladnost z
zakonodajo.
V sistemu HACCP je treba upo tevati odobritev in uporabo
predelave (npr. izlo eno blago, vra ilo strank ali pokvarjeno
blago). Morebitne predelave, ki niso odobrene za namen uporabe, se
upravljajo enako kot neskladen proizvod (glej to ko 4.4.4). e
postanejo odpadni material, jih je treba odstraniti v skladu s
postopki za odstranjevanje odpadkov (glej to ko 4.2.8), razen e so
namenjene za uporabo v industriji.
4.3.6 Pridelava posami nega krmila
Vodstvo mora zagotoviti dostopnost delovnih navodil:
a) Razli ne stopnje proizvodnje je treba izvesti skladno s
pisnimi postopki, ki so namenjeni opredelitvi, nadziranju in
spremljanju kriti nih to k v proizvodnem procesu.
b) Vklju evati morajo postopke proti tveganju za prenos.
Vodstvo mora na rtovati in izvajati pridelavo in opravljanje
storitev v nadzorovanih pogojih. Proizvodna podro ja morajo biti
nadzorovana tako, da se prepre i dostop nepoobla enim osebam.
4.3.7 Kon na posami na krmila
Kjer je to primerno, mora vodstvo zagotoviti informacije, ki
opisujejo naslednje:
a) Vsak proizvod je opremljen s pisno specifikacijo.
b) Vsak proizvod ima edinstveno ime ali kodo.
c) Vsaka serija je ozna ena z edinstveno ozna bo (ki je lahko
kombinacija kod), tako da jo je mogo e kasneje prepoznati in
izslediti. Ozna evanje je skladno z veljavno zakonodajo EU o
krmi.
d) Vsak pripravljen proizvod mora biti pregledan pred po
iljanjem, skladno s pisnimi postopki, s imer se zagotovi, da
ustreza specifikacijam. Vzorec ustrezne velikosti za shranjevanje
se vzame od vsake serije in je shranjen vsaj za as, ki je enak
opredeljenemu roku uporabnosti proizvoda. Vzorci morajo biti zape
ateni in ozna eni, shranjeni na na in, ki prepre uje nenavadne
spremembe, in shranjeni za as, ki je enak roku uporabnosti.
e so proizvodi zavrnjeni in torej niso dani v obtok iz katerega
koli razloga, ki je povezan z varnostjo proizvodov, je treba zabele
iti njihovo odstranjevanje, namembni kraj ali vra ilo
dobavitelju.
-
22
4.3.8 Shranjevanje
Vodstvo nadzira vse dejavnosti shranjevanja vhodnih snovi, pomo
na tehnolo ka sredstva in pripravljene proizvode.
Pravila za nadziranje shranjevanja:
a) Vhodne snovi se shranjujejo na ustrezno zasnovanih mestih, ki
so prilagojena in vzdr evana tako, da zagotavljajo ustrezne pogoje
za shranjevanje in upravljajo tveganja kontaminacije ter morebitnih
napadov kodljivih organizmov. Pakirane snovi se shranjujejo v
ustrezni embala i.
b) Pripravljeni proizvodi so jasno prepoznavni in shranjeni na
istih in suhih mestih.
c) Snovi morajo biti shranjene na na in, ki omogo a preprosto
prepoznavanje, prepre uje navzkri no kontaminacijo in razkroj.
4.3.9 Prevoz Prevoz kon nih posami nih krmil po cesti, reki,
eleznici ali morju je v postopku kriti na to ka.
Ne glede na prevozno sredstvo sta za zagotavljanje skladnosti
opreme, ki se uporablja pri prevozu, z zahtevami varnosti krme
odgovorna izvajalec prevoza in prevoznik.
Ne isto e, ki predstavljajo tveganje za ljudi ali ivali, lahko
pridejo v stik s kon nim proizvodom. Izvesti je treba ukrepe, ki
zagotavljajo, da je prevoz surovin in kon nih proizvodov ustrezen
za zmanj anje tveganja kontaminacije na minimum. Vodstvo zagotovi,
da je vsak notranji in zunanji promet iz ponudbe primeren za
sprejem posami nega krmila in uporabi spodaj na teta splo na
pravila:
a) Pooblastiti je treba osebje in/ali dolo iti nadzornika, ki
pred natovarjanjem
preveri prekate.
b) Tovorni prostor je prazen, ist, brez vonja in suh.
c) Na voljo morajo biti podatki o zadnjih treh tovorih (po
posameznih prekatih)
in, e je potrebno, vseh istilnih postopkih, ki so bili
izvedeni.
d) Pred natovarjanjem posami nega krmila je treba z zunanjosti
vozila odstraniti
vse vidne ostanke predhodnega tovora.
e) O skladnosti rezultatov kontrole in neskladnosti ter
popravnih postopkih mora
biti vodena evidenca.
f) Tovorni prostori morajo biti med prevozom za iteni pred de
jem in drugimi
viri kontaminacije z za vodo neprepustno ponjavo.
-
23
e distribucijo ali prevoz opravlja podizvajalec, se izbere
tistega prevoznika, ki lahko izpolni kriterije varnosti in
zanesljivosti proizvoda. Prevozni ko podjetje mora biti
registrirano v skladu z veljavno zakonodajo. Nosilec dejavnosti
proizvodnje posami nega krmila mora prevoznika obvestiti o zahtevah
glede prevoza; te zahteve se dokumentirajo.
Pri zahtevi o isto i lahko pride do izjem, e predhodni tovor ne
ogro a varnosti naslednjega tovora.
Za podatke o predhodnem odobrenem tovoru glejte seznam
Mednarodnega odbora za cestni promet (International Committee Road
Transport, ICRT).
e je za distribucijo in prevoz odgovorna stranka, jo v primeru
nepravilnosti nosilec dejavnosti o tem obvesti pred
natovarjanjem.
-
24
4.4 Komponente sistema upravljanja
4.4.1 Zahteve glede dokumentacije Vodstvo vodi pravilnik za
sistem za upravljanje varnosti krme, ki pokriva vse vidike teh
smernic. Vsa dokumentacija in evidence so prosto dostopne
ustreznemu osebju in u inkovito nadzirane. Nadzor dokumentacije in
evidenc je opredeljen v dokumentiranem postopku. Vso dokumentacijo
pravilnika za sistem vodenja varnosti krme je treba potrditi,
izvesti nadzor razli ic in nadzorovano razdeliti. Nosilec
dejavnosti mora imeti urejen sistem, ki prepre uje uporabo odve ne
dokumentacije. Dolo i in vodi se druga dokumentacija, ki velja za
varnost krme. Podatki so ves as a urni, itljivi, takoj prepoznavni
in razpolo ljivi. Vodstvo dolo i vse veljavne podatke, obdobje in
mesto arhiviranja. Najkraj e obdobje arhiviranja je enako datumu
poteka veljavnosti proizvodov in e eno leto po tem.
4.4.2 Sledljivost Vodstvo ustvari in izvaja sistem sledljivosti,
da lahko dolo i vhodne snovi neposrednih dobaviteljev in
distribucijo proizvodov iz posami nega krmila neposrednim strankam
ter omogo i prepoznavanje proizvodnih lotov posami nega krmila ter
njihovo povezavo s serijskimi tevilkami ali kodami vhodnih
snovi.
V primeru predelave ali kakr nega koli postopka predelave je
treba vzdr evati sledljivost.
V industriji posami nih krmil mora sledljivost od prejema
surovin do po iljanja kon nega blaga odra ati naravo proizvodnega
procesa (nepretrgano, v serijah itd.).
Sistem sledljivosti mora zajemati vsaj:
a) kode ali serije vhodnih snovi; medfazne proizvode, embala o
in kemikalije,
b) tevilo uporabljenih zbirnih posod, silosov ali opreme,
c) proizvodnjo in vse uporabljene operativne dokumente,
d) as izvajanja posameznih postopkov in nadzorov,
e) koli ino in potek.
Praviloma je treba vse evidence, ki so potrebne za sledljivost,
hraniti 5 let, skladno z veljavno zakonodajo EU, predvsem z Uredbo
178/2002 in smernicami o izvajanju 11., 12., 14., 17., 18., 19. in
20. lena UREDBE (ES) t. 178/2002 O SPLO NI IVILSKI ZAKONODAJI,
in/ali nacionalnimi predpisi.
-
25
Podatki v zvezi s sledljivostjo so ves as a urni, itljivi, takoj
prepoznavni in razpolo ljivi. Vodstvo dolo i vse veljavne podatke,
obdobje in mesto arhiviranja.
Vzorce vhodne in pripravljene krme je treba shraniti za obdobje,
ki ustreza roku uporabnosti, s katerim je krma dana na trg. Vzorce
je treba shranjevati v ustreznih, zape atenih in ozna enih
vsebnikih ter jih odstraniti na nadzorovan na in. Skladi e mora
biti v takem stanju, da ni nevarnosti za propadanje ali po kodbe
vzorcev. Evidence morajo biti vzdr evane, podatki o proizvodnji,
distribuciji in uporabi posami nega krmila pa takoj na voljo, da se
olaj a takoj nji vpogled za nazaj do neposrednega predhodnega vira
in vpogled za naprej do naslednjih prejemnikov, e so ti znani, ali
e so ugotovljeni kodljivi u inki na zdravje potro nika. Vodstvo
verificira, da so postopki sledljivosti veljavni, s testom
sledljivosti po krmni verigi naprej in nazaj najmanj enkrat letno.
Test je treba dokumentirati in oceniti glede na mo ne izbolj ave.
4.4.3 Pregled, vzor enje in analiza Vodstvo ima dokumentiran sistem
vzor enja in analize tako za nadzor kot tudi za verifikacijo. Tak
sistem mora biti primeren za snovi in proizvode za testiranje.
Vodstvo mora dokazljivo upo tevati veljavno zakonodajo in smernice.
Postopki vzor enja se prilagodijo tako, da:
• nadzirajo skladnost vhodnih snovi in (medprocesnih)
proizvodov, metoda vzor enja mora predstavljati zna ilnosti
celotnega lota na ustrezni ravni,
• verificirajo veljavnost drugih nadzornih ukrepov, lahko se
uporabita vzor enje in analiza. Metodo in pogostost se prilagodi
pri akovani u inkovitosti teh nadzornih ukrepov.
Vodstvo mora imeti dokumentirane postopke vzor enja, metode
navajanja, usposobljenost in odgovornosti. Za lastne analize v
zvezi z varnostjo posami nega krmila, ki po zakonu ne zahtevajo
akreditiranega laboratorija in metod, se primernost metode in njene
uporabe verificira skladno z ustreznim standardom in/ali
prstanastim preskusom. Za analizo pri podizvajalcih na splo no in
analizo varnosti posami nega krmila, ki po zakonu zahteva
akreditiran laboratorij in metode, morajo biti laboratorij, ki
izvaja analizo, in metode akreditirani v skladu z ISO 17025. 4.4.4
Nadzor neskladnih proizvodov Vodstvo izdela dokumentiran postopek
za obravnavanje proizvodov, ki niso skladni z ustreznimi
zahtevami.
Postopek mora vklju evati:
a) identifikacijo,
b) izlo evanje prizadetih serij,
c) zagotavljanje odstranjevanja proizvodov, kjer je to
primerno,
-
26
d) oceno temeljnih vzrokov za neskladnost,
e) dokumentiranje neskladnosti, analizo temeljnih vzrokov,
popravnih postopkov in verifikacije,
f) vodenje evidence notranjih informacij o zadevnih
strankah.
Opredeliti je treba odgovornost za pregledovanje in
odstranjevanje neskladnih proizvodov.
Neskladen proizvod je treba pregledati skladno z dokumentiranimi
postopki in izvesti eno od spodaj na tetih ukrepov:
a) predelavo (glej predelava pod to ko 4.3.5),
b) prerazvrstitev (npr. v proizvod za industrijsko uporabo),
c) oprostitev (vendar ne v zvezi z varnostjo krme),
d) zavrnitev in posledi no uni enje ali odstranjevanje v skladu
s postopki odstranjevanja odpadkov (glej to ko 4.2.8).
4.4.5 Krizno upravljanje – umik in odpoklic zaradi varnosti
Vodstvo izvaja dokumentiran postopek umika in odpoklica, ki daje
zagotovilo strankam, v primeru nepravilnosti, ki bi lahko kodljivo
vplivale na varnost posami nega krmila, pa je mogo e nemudoma
obvestiti regulatorne organe.
e vodstvo meni ali pa obstaja razlog za domnevo, da posami no
krmilo, ki je bilo proizvedeno, obdelano ali izdelano v obratu, ne
izpolnjuje zahtev varnosti krme, mora vodstvo takoj uvesti postopke
za umik in, po potrebi, odpoklicati vpra ljivo krmo s trga ter
obvestiti pristojne organe.
a) Postopek umika in odpoklica je treba dokumentirati.
b) Opredeliti je treba, kdo je odgovoren za obve anje strank in
regulatornih organov.
c) Opredeliti je treba odgovornost znotraj postopka za umik
proizvoda in odpoklic(e).
d) O vseh zadevnih kontaktih (vklju no z ustreznimi organi) je
treba voditi seznam, ki mora biti vedno a uren.
Posami na krmila, ki veljajo za nevarna, se obravnavajo kot
neskladni proizvodi (glej to ko 4.4.4).
Za zagotavljanje veljavnosti se postopek odpoklica testira s
simulacijo enkrat letno.
-
27
4.4.6 Notranje presoje
Vodstvo zagotovi, da se izvajajo notranje presoje, ki
verificirajo, da je sistem upravljanja varnosti krme:
a) u inkovito izvr en in vzdr evan,
b) skladen z zakonodajo in drugimi opredeljenimi zahtevami.
Notranje presoje se lahko uporabljajo tudi za dolo anje
potencialnih prilo nosti za izbolj ave. Na rtovanje notranjih
presoj je treba dokumentirati. Dokumentiran postopek za presojo
mora vklju evati vsaj:
a) pripravo in izdajo na rtov za presojo,
b) obseg presoj,
c) pogostost presoj,
d) metode, ki so uporabljene za izvajanje presoj,
e) poro anje o ugotovitvah in predlagane izbolj ave,
f) po iljanje poro il,
g) izvr evanje prepre evalnih ukrepov,
h) izbiro in usposabljanje poobla enih presojevalcev.
-
28
4.5 Odnos z dobavitelji in strankami
4.5.1 Odnos z dobavitelji Izbiri dobaviteljev in posami nih
krmil predstavljata klju ni vidik vsakega sistema upravljanja
varnosti, ki ga izvaja nosilec dejavnosti. Rezultat slabih vhodnih
snovi pri proizvodnji so lahko pripravljeni proizvodi slab e
kakovosti in lahko pri nosilcu dejavnosti ogrozijo varnost
celotnega procesa. Zato morajo vsi nosilci dejavnosti dajati
poseben poudarek na zagotavljanje, da njihovi dobavitelji in posami
no krmilo ustrezajo zahtevam kakovosti in standardom. Dobavitelje
surovin z visokim tveganjem je treba oceniti glede na oceno
tveganja vsako leto. Za zahteve glede vhodnih snovi glej to ko
4.3.2. 4.5.2 Odnos s strankami
Nosilec dejavnosti zagotovi ustrezno obve anje strank, da dolo i
zahteve varnosti njim namenjene krme. Pogodbe in naro ila morajo
biti dana v presojo, da se ugotovi, ali je nosilec dejavnosti zmo
en izpolniti te zahteve. Presoja pogodbe mora vklju evati obve anje
vodje ekipe HACCP o napredovanju proizvodnje ali dobavi, v primeru,
da zahteve stranke vplivajo na varnost krme. Vsako prito bo stranke
je treba obravnavati po dokumentiranem postopku, ki dolo i potek
dela in odgovornosti za upravljanje prito b.
Za vsako prito bo je treba zbirati naslednje podatke:
a) krmni proizvod, koli ino in tevilko lota, za katerega je bila
podana prito ba,
b) ime stranke in kraj dobave,
c) zna ilnosti prito be,
d) preiskavo za ugotavljanje vzrokov,
e) ukrep za prepre evanje ponovitve,
f) povratno informacijo stranki.
Prito be strank v zvezi z varnostjo krme se dokumentira, tako da
so zlahka razpolo ljive za verifikacijo HACCP.
-
29
5. PREREKVIZITNI PROGRAMI Za izvr evanje u inkovitega sistema
HACCP mora nosilec dejavnosti izdelati prerekvizitni program. Ta
program se dokumentira in vklju uje vsaj teme, ki so na tete v
nadaljevanju. Podrobnej e dolo be so v tem dokumentu navedene v
poglavju o upravljanju; poglavju 4.2 Upravljanje virov in poglavju
4.3 Operativni predpisi. Dodatne informacije je mogo e najti tudi
pri oceni tveganja v referen nih dokumentih sektorja (Priloga 3
Sektorski referen ni dokument o proizvodnji kroba, Priloga 4
Sektorski referen ni dokument o predelavi olja in oljnih semen).
Povezave, ki so navedene spodaj, vodijo do podrobnej ega besedila v
poglavjih 4.2 in 4.3. 5.1 Zgradba in postavitev zgradbe (glej
oddelek 4.2.3.2). 5.2 Postavitev v obratu in delovnih prostorih
(glej oddelek 4.2.3.3). 5.3 Pripomo ki (glej oddelek 4.2.3.3). 5.4
Odstranjevanje odpadkov (glej oddelek 4.2.8). 5.5 Oprema, i enje in
vzdr evanje (glej oddelek 4.2.3.4). 5.6 Upravljanje vhodnih snovi
(glej oddelek 4.3.3). 5.7 Ukrepi za prepre evanje kontaminacije
(glej oddelek4.3.4). 5.8 i enje in sanitacija (glej oddelek 4.2.6).
5.9 Zatiranje kodljivcev (glej 4.2.7). 5.10 Osebna higiena (glej
oddelek 4.2.2.3). 5.11 Prostori za higieno (glej oddelek 4.2.2.3).
5.12 Predelava (glej oddelek 4.3.5). 5.13 Umik in odpoklic
proizvodov (glej oddelka 4.4.4 in 4.4.5). 5.14 Shranjevanje (glej
oddelek 4.3.8).
-
30
6 SISTEM HACCP
6.1 Splo ni uvod HACCP pomeni kriti no analizo kontrolnih to k
in je „orodje“, ki nosilcem dejavnosti pomaga prepoznati dejavnike
tveganja in kvantificirati tveganje v zvezi z njihovimi proizvodi
in procesi. Sistem nosilcu dejavnosti omogo a, da dokumentira,
nadzoruje in verificira u inek ukrepov za nadzor teh dejavnikov
tveganja.
Proizvodnja varnih posami nih krmil zahteva, da sistem HACCP
temelji na trdni podlagi prerekvizitnih programov. Prerekvizitni
programi zagotavljajo osnovne okoljske in obratovalne pogoje, ki so
potrebni za proizvodnjo varne posami ne krme. Prerekvizitni
programi lahko vplivajo na varnost posami nega krmila, zagotavljajo
pa tudi, da so krmila zdravstveno ustrezna in primerna za prehrano
ivali. Sistem HACCP je manj obse en in je omejen na zagotavljanje,
da je krma varna za prehrano ivali. Narava PRP-ja je med
posameznimi nosilci dejavnosti razli na, vendar pa splo na na ela
veljajo za celotno evropsko industrijo pridelave posami nih krmil.
Prerekvizitni program predstavlja osnovno konstrukcijo sistema in
brez njega noben sistem HACCP ne more biti uspe en. Ti postopki
zagotavljajo trdno podlago, ki omogo a, da se ekipa HACCP lahko
osredoto i na nekaj kriti nih tem, ki jih ni mogo e obravnavati kot
del vsakodnevnega programa, vendar kljub temu zahtevajo posebno
skrb.
Metoda HACCP temelji na sedmih osnovnih na elih:
1. Izdelava analize tveganj.
2. Dolo anje kriti nih kontrolnih to k (KKT-jev).
3. Dolo anje kriti nih mej.
4. Vzpostavitev sistema za spremljanje nadzora vsakega
KKT-ja.
5. Vzpostavitev u inkovitega ukrepa, ki se izvede, e nadziranje
ni uspe no.
6. Vzpostavitev postopka za verifikacijo, da vsi vidiki sistema
HACCP delujejo u inkovito.
7. Dokumentiranje vseh postopkov in evidenc kot prikaz, da
sistem HACCP deluje u inkovito.
6.2 Splo ne zahteve Nosilec dejavnosti mora imeti dobro
dokumentiran, v celoti izvr en sistem HACCP, ki pokriva vse
dejavnosti znotraj obsega. Ta obseg zajema od pravnega lastni tva
vhodnih snovi pa vse do prenosa lastni tva pripravljenega proizvoda
na stranko.
Prakti na uporaba in izvr evanje sistema HACCP zahteva
strukturni pristop, ki ga je mogo e razdeliti na strategijo
izvajanja v nadaljevanju.
-
31
6.3 Ekipa HACCP in vodja ekipe Sistem HACCP razvija in vzdr uje
interdisciplinarna ekipa, ki je odgovorna za vzpostavitev, razvoj,
vzdr evanje in presojanje sistema HACCP. Ta ekipa ima dostop do
interdisciplinarnega znanja in prakti nih izku enj o sistemu
upravljanja varnosti krme. Pomembno je, da ima ekipa popolno
podporo vodstva nosilca dejavnosti, in v najbolj em primeru naj
ekipo vodi predstavnik vodstva. V ekipi naj bodo ljudje, ki imajo
kot celota dokazljivo temeljito znanje o:
a) uporabi na el HACCP,
b) proizvodnih procesih in uporabljeni opremi,
c) proizvodih, vhodnih snoveh in z njimi povezanih dejavnikih
tveganja,
d) pravnih in sektorskih zahtevah. Sestanke ekipe vodi vodja
ekipe HACCP. Ta vodja ekipe poro a neposredno vodstvu. Sestanki
ekipe HACCP so na rtovani v rednih presledkih. Rezultate teh
sestankov, sestavo ekipe HACCP in kompetentnost posameznih lanov je
treba dokumentirati. 6.4 Vhodne surovine in specifikacije
pripravljenih proizvodov Sistem HACCP pokriva proizvodnjo vseh
obstoje ih in novih posami nih krmil. Podrobne informacije za vsak
proizvod so potrebne za oceno tveganj, ki jih predstavlja postopek
ali dostava do kon nega uporabnika. Upo tevajte vhodne snovi za
proizvod in uporabo pripravljenega proizvoda za svoje stranke. Tako
pripravljene proizvode kot tudi vhodne snovi je mogo e opredeliti
kot skupine, e so vidiki varnosti krme primerljivi. Zaradi prakti
nih razlogov je priporo ljivo, da so podobni proizvodi zbrani v
skupino, kjer je to primerno. V tem primeru se na ustrezni
specifikaciji navede vse snovi iz te skupine. Za pripravljene
proizvode je treba dolo iti dokumentirane specifikacije:
a) ime ali drugo identifikacijo,
b) ustrezne kemi ne, fizikalne in mikrobiolo ke zna ilnosti v
zvezi z varnostjo krme,
c) embala o ( e obstaja),
d) sestavo,
e) oznake/zahtevke,
f) rok uporabnosti/pogoje shranjevanja,
g) navodila za uporabo/namen uporabe,
h) veljavno zakonodajo.
i) Namen uporabe proizvoda mora biti dolo en in dokumentiran. Za
vhodne snovi je treba dolo iti dokumentirane specifikacije:
a) ime ali drugo identifikacijo,
b) izvor in na in proizvodnje,
c) ustrezne kemi ne, fizikalne in mikrobiolo ke zna ilnosti
glede varnosti krme, vklju no z zna ilnostmi, ki so dolo ene z
analizo tveganj,
d) embala o ( e obstaja),
e) rok uporabnosti/pogoje shranjevanja,
f) veljavno zakonodajo.
-
32
6.5 Informacije o postopku Vsi postopki znotraj obsega morajo
biti dokumentirani v diagramih poteka. Poteki postopkov morajo biti
izdelani s tako stopnjo podrobnosti, da olaj ajo natan no analizo
ekipe HACCP. Diagram poteka postopka mora vsebovati korake, po
katerih poteka proizvodnja proizvoda. Eno polje v diagramu poteka
mora prikazovati korak v procesu.
Diagram poteka postopka mora vsebovati:
a) postopke proizvodnje, shranjevanja in logistike,
b) postopke za proizvodnjo ali pripravo vode, pare, stisnjenega
zraka, plinov ali katerih koli drugih snovi, ki pridejo v
neposreden stik s proizvodom,
c) opremo za CIP, kjer bi lahko predstavljali dejavnike tveganja
za pripravljen proizvod,
d) prenesene postopke,
e) predelavo in/ali medprocesno shranjevanje,
f) ustrezen vnos pomo nih tehnolo kih sredstev,
g) razli ice postrojev, ki so svojstvene za proces. Diagram naj
bo im preprostej i, z jasnimi prikazi in enozna nimi izrazi. Raven
podrobnosti mora biti vzporedna z znanjem, ki ga imajo lani ekipe
HACCP o postopku. Tukaj je naveden zelo osnoven primer:
Potrdite pravilnost diagrama poteka postopka in situ, tako, da
ga primerjate z dejanskim operativnim procesom v svojem obratu.
Kjer navzkri na kontaminacija predstavlja tveganje, morajo
informacije o postopku vklju evati postavitev obrata s prikazom
usmeritve (pripravljenih) proizvodov, odpadkov in osebja ter
lokacijo zbiralnikov za odpadke in prostorov za higieno. Vse
informacije o postopku mora v zvezi z dejanskimi procesi in
prostori dokazljivo validirati ekipa HACCP.
1. Nabava
2. Prejem
3. Shranjevanje 4. Me anje
5. Peletiranje
6. Po iljanje
-
33
6.6 Analiza tveganj Ekipa HACCP izvede in dokumentira analizo
tveganj, ki pokriva snovi in vse korake v postopku znotraj
opredeljenega obsega.
Diagram se uporablja za dolo anje potencialnih dejavnikov
tveganja pri vsakem koraku v postopku, pri emer se upo teva dolo
ene okoli ine v koraku z naslednjih vidikov:
Kemi ni – pesticidi, mazivi, dioksini, te ke kovine, istila
itd.
Biolo ki – ne eleni mikroorganizmi, kot so salmonela, E. coli,
plesni itd.
Fizikalni – tujki, kot so steklo, les, nakit, kamenje, kovinski
predmeti itd.
Pri 1. koraku morate na primer najprej pomisliti na to, „kako
dobre so snovi, ki sem jih prejel?“
Dolo iti je treba vir in dejavnik tveganja, npr.: „Prenizka
temperatura stiskanja povzro i pre ivetje salmonele“.
Za vse dolo ene dejavnike tveganja se dolo i ukrepe. Te se izvr
i s ponovno opredelitvijo prerekvizitnega programa ali z
opredelitvijo nadzornih ukrepov v priro niku za sistem upravljanja
varnosti krme.
6.7 Ocena tveganja Za vse dolo ene dejavnike tveganja je treba
raven tveganja oceniti tako, da se dolo i resnost u inka dejavnika
tveganja na zdravje in verjetnost, da se bo ta u inek pojavil pri
tem koraku brez nadzornega ukrepa (tveganje brez ubla itve). Ekipa
HACCP primerja izra unane ravni tveganja s predhodno opredeljenimi
ravnmi tveganja za prepoznavanje pomembnih in nepomembnih
dejavnikov tveganja. Dokumentirati je treba vnaprej dolo eno raven
tveganja in njeno smer ter oceno in dolo itev (ne)pomembnih
dejavnikov tveganja.
-
34
6.8 Dolo anje KKT-ja Vsi pomembni dejavniki tveganja se ocenijo
na podlagi strukturne metode za dolo anje, ali je korak v postopku
kriti en za varnost krme (KKT). Ta metoda upo teva vsaj:
a) potrebo po posebnem ukrepu nadzora,
b) mo nost spremljanja in/ali nadzorovanja korakov v
postopku,
c) veljavnost ukrepa nadzora za odstranjevanje ali zmanj anje
tveganja na sprejemljivo raven,
d) prisotnost posledi nega koraka v postopku za odstranjevanje
ali zmanj anje tveganja na sprejemljivo raven.
e poseben dejavnik tveganja potrebuje poseben nadzor in v
nadaljnjem poteku ni
predvidena to ka, ki bi ga zmanj ala ali odstranila, je to kriti
na kontrolna to ka (KKT). e ne gre za KKT, zadostuje manj strog
nadzor ali pravilna uporaba prerekvizitnega programa. Primer:
Resnost
Velika 3 4 4
Zmerna 2 3 4
Majhna 1 2 3
Verjetnost
pojavitve
Majhna Zmerna Velika
Za dolo anje KKT-jev v postopku se uporabljata dva priznana
postopka:
Prvi postopek temelji na zgornji oceni ravni tveganja. tiri
ravni tveganja je mogo e dolo iti z modelom ocene tveganja. Pri
dogodku na ravni tveganja 1 ni potreben noben ukrep. Pri dogodku na
ravni tveganja 2 je treba ukrepe izvajati ob asno. Raven tveganja 3
zahteva uporabo predpogojev, kot so na primer higienski programi,
vzdr evanje in kalibracija, nabavni postopki itd. Pri dogodku na
ravni tveganja 4 brez naslednjega koraka, ki bi e lahko odstranil
dejavnik tveganja, je korak v postopku KKT in treba je izvesti
posebne nadzorne ukrepe.
Drugo metodo olaj a uporaba drevesa odlo anja (glej sliko
spodaj), ki s pomo jo tirih vpra anj prikazuje logi en argumentiran
pristop. Da bi se izognili velikemu tevilu nerealnih KKT-jev, je
treba drevo uporabiti samo za pomembne dejavnike tveganja, npr.
tveganja na ravni 3 in 4.
-
35
Vsota vseh KKT-jev je odvisna od postopkov in proizvodov,
rezultat ustrezne metode pa je ustrezno število KKT-jev. Poskušajte
doseči čim nižjo vsoto. Nekaj KKT-jev lahko spremljate veliko
učinkoviteje kot pa veliko število.
Ko določimo korak v postopku in z njim povezan dejavnik
tveganja, ki potrebuje poseben nadzor, je treba opredeliti nadzorni
ukrep. Nadzor mora biti mogoč, merljiv, prav tako pa mora
odstraniti ali zmanjšati tveganje na sprejemljivo raven. Če KKT ni
pod nadzorom, mora biti takoj na voljo popravni postopek.
Smer in rezultat določanja KKT-jev je treba dokumentirati.
Ali obstaja(jo) preventivni nadzorni ukrep(i)?
Sprememba koraka, postopka ali proizvoda
Ali je nadzor na tem koraku potreben za varnost?
Ali je korak oblikovan posebej za to, da odstrani ali zmanjša
možnost pojavljanja dejavnika tveganja na sprejemljivo raven?
Ali bi se povečana kontaminacija z ugotovljenim dejavnikom
(dejavniki) tveganja pojavila v sprejemljivih mejah ali bi bi se
povečala do nesprejemljive
mere?
Ali bo naslednji korak odstranil ugotovljen dejavnik (dejavnike)
tveganja ali bo zmanjšal možnost pojavljanja na sprejemljivo
raven?
KRITIČNA KONTROLNA TOČKA
DA
DA
DA
DA
NE
NE
NE
NE
NE
Ni KKT
Ni KKT
Ni KKT Stop
Stop
Stop
-
36
6.9 Kriti ne meje in spremljanje Kriti ne meje je treba dolo iti
za vse ugotovljene KKT-je. Te meje validirajo na primer zakonodaja,
znanstveni podatki ali izzivni preskusi. Izdelati je treba ciljno
vrednost kot povpre je in kriti no mejo, ki bo lo ila sprejemljivo
od nesprejemljivega. Te meje morajo biti skladne z vsemi zakonskimi
obveznostmi. e zakonsko dolo ene meje ne obstajajo, pa si pomagajmo
z lastnimi raziskavami; za pravilno ravnovesje med varnostjo in
operabilnostjo se uporabijo analiti ne in bibliografske raziskave
ter izku nje (va e lastne ali pa izku nje svetovalca).
Jasno je treba razlo evati med mejami, ki spro ajo (zgolj)
prilagoditev postopkov, in klju nimi mejami, ki, e so prekora ene,
zahtevajo popravne postopke, namenjene proizvodom. Dokumentirati je
treba kriti ne meje in njihovo validacijo. Spremljanje KKT-jev je
na rtovano merjenje parametrov v postopku za ugotavljanje, ali je
KKT pod nadzorom. Imeti mora urnik, meje, kot so opredeljene
zgoraj, pisni postopek, ustrezno usposobljene odgovorne zaposlene
in pisni zapis meritev/opa anj/rezultatov.
Spremljanje KKT-jev mora biti validirano, zato da: a) obvesti o
prese enih kriti nih mejah, b) predstavlja nepretrgano stanje s
sprejemljivo zanesljivostjo.
e se uporablja neposredno spremljanje ali se uporabi
kvalitativna meja, je treba
dokumentirati validacijo metode in/ali kompetentnosti nosilca
dejavnosti.
-
37
6.10 Popravki Ekipa HACCP opredeli proizvod, namenjen popravku,
ki se uporabi, e je kriti na meja prekora ena. Ta popravek se raz
iri na vse proizvode, ki niso bili dokazljivo obdelani znotraj
kriti nih mej. Poro ila o popravkih predstavljajo dejanske
izmerjene vrednosti, datum/ as, za etnice zaposlenega in vsak
popravek, vklju no z obsegom, ter kon ni cilj zadevnega proizvoda.
Nosilec dejavnosti dokumentira pregled vseh KKT-jev, vklju no z
nadzornimi ukrepi, kriti nimi mejami, pogostostjo spremljanja in
metodo, ter popravke, podatke in sorodne obveznosti. Ta pregled se
uporabi v operativni dokumentaciji priro nika za sistem upravljanja
varnosti krme. Primer:
Korak Dejavnik
tveganja
Kategori
ja
KKT Spremljanje Kriti na
meja
Popravni
postopek
Zapis in
verifikacija
Kaj Kako Kdaj Kdo 4.Me anje
Tujki v snovi
fizikalno
(vse)
3
(3. v postopku)
Sito Pregledano za zagotavljanje, da deluje in da je v dobrem
stanju
Vsakodnevno
Oddelek za vzdr evanje
Vse luknje
< 2 mm
Sito se vrti s 50 vrtljaji/minuto
Blokada proizvoda od zadnjega pregleda, ko je e ustrezal
Zamenjava ali popravilo sita ali ponastavitev hitrosti, e ne
ustreza specifikaciji
tevilo prito b o tujkih v pripravljenem proizvodu
6.11 Validacija sistema upravljanja varnosti krme Za validacijo
sistema HACCP lahko nosilec dejavnosti pogleda v te Smernice, vklju
no z veljavnim sektorskim referen nim dokumentom (dokumenti).
-
38
6. 12 Verifikacija sistema upravljanja varnosti krme Ekipa HACCP
verificira sistem upravljanja varnosti krme vsaj vsako leto, da
zagotovi u inkovitost in veljavnost. Ta verifikacija mora
dokazljivo upo tevati:
a) izvr evanje in u inkovitost vseh pogojev,
b) izvr evanje in u inkovitost vseh nadzornih ukrepov,
c) vsa odstopanja pri nadziranju KKT-jev in izvedenih popravnih
postopkov,
d) notranje in zunanje obve anje (prito be), ki je povezano z
varnostjo krme,
e) rezultate ustreznih kemi nih in mikrobiolo kih analiz,
f) izredne dogodke in odpoklice,
g) spremembe proizvodov, procesov in zakonodaje. Ta verifikacija
prina a jasne zaklju ke o izvr evanju, u inkovitosti in veljavnosti
sistema upravljanja varnosti krme. Verifikacijo je treba v celoti
dokumentirati, najbolje je, e je del notranjega urnika presoje v
podjetju in e se uporabi kot vnos pri pregledu vodstva.
Kot del sistema HACCP so pomembni tevilni dokumenti. Tukaj je
predpisan najkraj i seznam:
a) ekipa HACCP ( lani in stroka), b) trajanje sestankov ekipe
HACCP, c) specifikacije pripravljenih proizvodov, d) specifikacije
snovi, e) diagrami postopkov, f) osnovni pogoji, g) tabele o
analizi tveganja, vklju no z dolo anjem KKT-jev in validacijo, h)
na rt HACCP, vklju no z vsemi KKT-ji, kriti ne meje, spremljanje in
popravni
postopki, i) operativni postopki za KKT-je, j) popravni postopki
in sorodni dokumenti, k) postopki verifikacije in rezultati za vse
zgoraj omenjeno.
-
39
7 REFEREN NI DOKUMENTI Da bi smernice uskladili z aktualno
zakonodajo o krmi ivali in tevilnimi dejavnostmi na nacionalni,
industrijski ravni in/ali na ravni zdru enj, upo tevajo na ela
varnosti krme in ivil ter na ela HACCP, ki so dolo ena v razli nih
mednarodnih dokumentih za njimi ter zakonodaji ES. To so
predvsem:
Splo na ivilska zakonodaja (178/2002/ES),
Uredba o higieni krme (183/2005/ES),
Uredba o izvajanju uradnega nadzora (882/2004/ES),
Uredba o krmnih dodatkih (1831/2003/ES),
Direktiva o neza elenih snoveh v ivalski krmi (2002/32/ES),
Uredba o ostankih pesticidov (396/2005/ES),
Uredba o gensko spremenjenih ivilih in krmi (1829/2003/ES),
Uredba o dajanju na trg (767/2009/ES),
Priporo ilo o prisotnosti deoksinivalenola, zearalenona,
ohratoksina A, toksinov T-2 in HT-2 ter fumonizinov v proizvodih,
namenjenih za krmo (2006/576/ES),
Codex Alimentarius – kodeks dobre prakse o krmi ivali.
-
40
8 SEKTORSKI REFEREN NI DOKUMENTI Sektorske smernice morajo vklju
evati ali pozivati k razvoju obse nih analiz tveganja na ravni
sektorja, ki za vsako zadevno posami no krmilo:
- ugotavljajo tveganja varnosti krme, - oblikujejo merila za
nadzor teh dejavnikov tveganja.
Odgovornost posameznih lokacij/nosilcev dejavnosti za HACCP
ostane nedotaknjena.
Naslednji sektorji posami ne krme so razvili sektorske referen
ne dokumente, ki pokrivajo vpra anja v zvezi z varnostjo posami nih
krmil: PRILOGA 3: SEKTORSKI REFEREN NI DOKUMENTI O PROIZVODNJI
KROBA PRILOGA 4: SEKTORSKI REFEREN NI DOKUMENT O PREDELAVI OLJA
IN
OLJNIH SEMEN
-
41
PRILOGA 1: SEZNAM SODELUJO IH ORGANIZACIJ
EFIP je stopil v stik in se sre al z velikim tevilom
industrijskih sektorjev, ki so povezani s proizvodnjo in u ivanjem
posami nih krmil, in drugimi zainteresiranimi stranmi celotne
Skupnosti. Namen teh sre anj je bil povabiti vse glavne
zainteresirane strani, ki so povezane s krmno industrijo v EU, da
bi podale povratne informacije o teh smernicah pred prvo izdajo
junija 2009 in po njej. Kon ni cilji tega posvetovalnega postopka,
ki je e odprt in se e dopolnjuje, so:
a) poiskati prispevke, vzpostaviti konstruktivno razpravo in
povabiti zainteresirane strani k podajanju komentarjev in predlogov
o besedilu z namenom nenehnega izbolj evanja,
b) zagotoviti dobro razumljivost pristopa teh smernic v drugih
sektorjih, c) dose i zadostno stopnjo zaupanja v krmno in
prehranjevalno verigo s
posve anjem najve je pozornosti upravi enim pri akovanjem
industrije drugih sektorjev v zvezi z varnostjo,
d) zagotoviti veri ni pristop smernic in koordinacijo z drugimi
vklju enimi stranmi.
Posebej je treba omeniti AAF in FEDIOL, ki sta zelo aktivno
sodelovala znotraj platforme EFIP, European Feed Ingredients
Platform (Evropske platforme za sestavine v krmi), katere
ustanoviteljska lana sta. EFIP so ustanovila velika evropska zdru
enja ali federacije, ki predstavljajo sektorje, ki dobavljajo
posami na krmila na trg EU. To je prostovoljna platforma za
ocenjevanje sektorskih smernic, izmenjavo izku enj in sodelovanje,
ki ponuja usklajena navodila za vse svoje lane o izvr evanju
zakonodaje o higieni krme in sorodnih varnostnih shem. EFIP skupaj
s svojimi lani predstavlja veliko ve ino vseh „surovin“, ki
vstopijo v prehranjevalno verigo prek premiksov ( it, predelanih
zelenjavnih ali ivalskih proizvodov, dodatkov in stranskih
proizvodov iz ivilsko predelovalne industrije).
-
42
Zgodovina posvetovalnega postopka:
- Oktober 2006 sre anje EFIP – FEFAC - December 2006 sre anje
EFIP – FEFAC - Januar 2007 sre anje tehni nega odbora EFIP - Januar
2007 plenarno zasedanje EFIP - Februar 2007 sre anje EFIP – FEFAC -
Marec 2007 sre anje tehni nega odbora EFIP - Marec 2007 plenarno
zasedanje EFIP - Maj 2007 sre anje EFIP – FEFAC - Junij 2007
plenarno zasedanje EFIP - Julij 2007 plenarno zasedanje EFIP -
September 2007 sre anje tehni nega odbora EFIP - Oktober 2007
plenarno zasedanje EFIP - November 2007 plenarno zasedanje EFIP -
Januar 2008 plenarno zasedanje EFIP - Marec 2008 sre anje tehni
nega odbora EFIP - Maj 2008 plenarno zasedanje EFIP - Junij 2008
plenarno zasedanje EFIP - September 2008 sre anje tehni nega odbora
EFIP - September 2008 plenarno zasedanje EFIP - December 2008
plenarno zasedanje EFIP - Februar 2009 plenarno zasedanje EFIP -
Marec 2009 sre anje EFIP – FEFAC - April 2009 sre anje tehni nega
odbora EFIP - April 2009 sre anje Assalzoo - Junij 2009 plenarno
zasedanje EFIP - September 2009 sre anje tehni nega odbora EFIP -
December 2009 plenarno zasedanje EFIP - Januar 2010 sre anje tehni
nega odbora EFIP - Marec 2010 sre anje tehni nega odbora EFIP
-
43
EFIP
V skladu s publikacijo Uredbe o higieni krme (Uredba (ES) t.
183/2005), zlasti 7., 20. in 22. lenom, so vsa velika evropska zdru
enja ali federacije, ki zastopajo sektorje oskrbe trga EU s posami
nimi krmili, sprejele ukrepe za zagotavljanje, da vse zadevne
sektorske smernice izpolnjujejo obveznosti Uredbe (ES) t. 183/2005,
v bolj globalnem smislu pa vse zahteve zakonodaje, in da so skladne
s smernicami Codex Alimentarius o dobri krmi ivali CAC/RCP
54-2004.
Ta zdru enja ali federacije so ustanovile EFIP, Evropsko
platformo za sestavine krme. EFIP je prostovoljna platforma za
ocenjevanje sektorskih smernic, izmenjavo izku enj in sodelovanje,
ki ponuja usklajena navodila za vse svoje lane o izvr evanju
zakonodaje o higieni krme in sorodnih varnostnih shem.
EFIP skupaj s svojimi lani predstavlja veliko ve ino vseh
„posami nih krmil“, ki vstopijo v prehranjevalno verigo prek
premiksov ( it, predelanih zelenjavnih ali ivalskih proizvodov,
dodatkov in stranskih proizvodov iz ivilsko predelovalne
industrije), ne glede na to, ali so proizvedena v Evropi ali uvo
ena iz tretjih dr av.
lani EFIP so naslednja zdru enja:
• AAF – Association des Amidonniers et Féculiers – European
Starch Industry Association (Evropska industrija proizvodnje
kroba)
• The Brewers of Europe (Zdru enje evropskih pivovarjev) • CEFS
– Comité Européen des Fabricants de Sucre (Evropski odbor
proizvajalcev
sladkorja) • CIAA – Confederation of the EU Food and Drink
Industry (konfederacija
evropske industrije za predelavo hrane in pija ) • COCERAL –
Comité du Commerce des céréales, aliments du bétail,
oléagineux,
huile d'olive, huiles et graisses et agrofournitures (Odbor za
trgovanje z itom, krmo, oljnimi plodovi, olj nim oljem, olji in ma
obami ter agronomske storitve)
• EFPRA – European Fat Processors and Renderers Association
(Zdru enje evropskih predelovalcev ma ob)
• FAMI-QS – Feed Additive and Premixture Quality System European
Association (Evropsko zdru enje za sistem ugotavljanja kakovosti
krmnih dodatkov in premiksov)
• FEDIOL – The EU Oil and Protein meal Industry (industrija EU
za oljno in beljakovinsko moko)
• The European Flour Millers’ association (Evropsko zdru enje
mlinarjev)
AAF AAF (Association des Amidonniers et Féculiers) je trgovsko
zdru enje, ki zastopa interese evropske krobne industrije na
evropski in mednarodni ravni. krobna industrija je prisotna v 21
evropskih dr avah in ima trenutno 24 lanov ter 7 pridru enih lanov.
Celoten seznam najdete na spletnem mestu AAF:
http://www.aaf-eu.org/html/members.html
-
44
FEDIOL
FEDIOL je evropska federacija, ki zastopa evropsko industrijo za
proizvodnjo olja in beljakovinske moke. V FEDIOL je v lanjenih 14
nacionalnih zdru enj drobilcev semen in predelovalcev olj iz razli
nih dr av EU. Prek mre e zdru enj je s FEDIOL-om povezanih ve kot
35 podjetij, kot so na primer AAK, A.D.M, CARGILL, BUNGE, IOI
Loders Croklaan, Lipidos Santiga, Sovena, Thywissen, Wilmar Edible
Oils ... Na na em spletnem mestu najdete obse en seznam podjetij,
ki so povezana s FEDIOL-om: http://www.fediol.be/4/index.php
PRILOGA 2: SEZNAM KRATIC IN OKRAJ AV
o As: Arzen o B: Biolo ko
o K: Kemi no
o kat.: Kategorija
o KKT: Kriti na kontrolna to ka
o Cd: Kadmij o CFU/g: Enote, ki tvorijo kolonije na gram o CIP:
cleaning-in-place o DDT: Diklorodifeniltrikloroetan o ES: Evropska
komisija
o EFIP: European Feed Ingredients Platform – Evropska platforma
za sestavine
krme
o EU: Evropska unija
o FEFAC: European Feed Manufacturers’ Federation – Evropska
federacija
proizvajalcev krme
o DPP: Dobra proizvodna praksa o HACCP: Hazard Analysis and
Critical Control Points – kriti na analiza kontrolnih
to k
o HCH: Heksaklorocikloheksan o HCN: Hidrogen cianid o Hg: ivo
srebro o ISO: International Organisation for Standardisation –
Mednarodna organizacija za
standardizacijo o MVO: Mejna vrednost ostankov
o D : Dr ave lanice
o F: Fizikalno
o PAH: Policikli ni aromati ni ogljikovodiki o Pb: Svinec o PCB:
Poliklorirani bifenili
o PCDD-ji: Poliklorirani dibenzo-p-dioksini
o PCDF-ji: Poliklorirani dibenzofurani
o PRP: Prerekvizitni program
o SFM: Safe, Fair and Merchantable – varno in dobre tr ne
kakovosti o SO2: veplov dioksid o T °C: Temperatura v stopinjah
Celzija o TEF: Faktor toksi ne ekvivalentnosti
o WHO: World Health Organisation – Svetovna zdravstvena
organizacija