Embalaža okolje logistika 24-25

Strokovna specializirana revija za embalažoŠtevilka V./24/25November 2005

Strokovna specializirana revija za embalažoŠtevilka V./24/25November 2005

Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje

24/25

Zvone Duplančič: Uspehi z dobro kombinacijo produktov

Inteligentno pakiranje in logistika

Prednosti in slabosti zunanjega izvajalca

Saturnus embalaža v avstrijskih rokah

Okrogla miza: Sistem deluje, so pa težave

Položaj papirne industrije

Visoke kazni za zavajanje z embalažo

Za in proti: Prednost bivši Jugoslaviji ali trgom EU

Zvone Duplančič: Uspehi z dobro kombinacijo produktov


Prednosti in slabosti zunanjega izvajalca

Saturnus embalaža v avstrijskih rokah

Okrogla miza: Sistem deluje, so pa težave



Za in proti: Prednost bivši Jugoslaviji ali trgom EU

Prom

ocija

323

Izmuzljivi trg s perspektivoEmbalaži svetovne študije napovedujejo kontinuirano rast. Je torej panoga, ki ima perspektivo. A te ne gre jemati poenostavljeno, kot trg, ki absorbira neselek-tivno. Embalažni trg je zelo izmuzljiv. Modificirajo se materiali, izboljšuje se teh-nologija. Je tudi panoga, ki je v nekaterih segmentih zelo izpostavljena modnim muham. Torej imajo tudi na rastočih trgih številna podjetja težave. Pomemben del zgodbe o konkurenčnosti embalaže je označevanje, ki je tesno povezano s celotnim sistemom logistike. Prostora za razvoj oziroma za večanje konkurenč-nosti na tem področju je še veliko, ocenjujejo poznavalci. Ne velja ga zapraviti! Nekatera mednarodna priznanja našim proizvajalcem kažejo, da se da.Tudi naša skupna embalaža – revija, ki jo držite v rokah – skuša povečevati konkurenčnost. Svojo in panožno. S profilom in vsebinami, ki so za slovenska podjetja še posebej aktualne. Okolje je dimenzija, ki ga embalažna panoga ne more več postavljati na stranski tir. Tudi naša Embalaža ne. Zato smo jo v skladu z odločitvijo uredniškega odbora preimenovali v Embalaža & Okolje. Da sledimo odprtim okoljskim vprašanjem oziroma jih odpiramo sami, boste lahko prebrali v tej dvojni številki.Še predpraznična želja? Ostanimo konkurenčni in ujemimo pozitivni veter!

Jože Volfand,glavni urednik

UvodnikUvodnik

Iz vsebineZvone Duplančič: Uspehi z dobro kombinacijo produktov 8

Inteligentno pakiranje in logistika 10

Prednosti in slabosti zunanjega izvajalca 12

Saturnus embalaža v avstrijskih rokah 23

Okrogla miza: Sistem deluje, so pa težave 25

Položaj papirne industrije 37

Visoke kazni za zavajanje z embalažo 40

Za in proti: Prednost bivši Jugoslaviji ali trgom EU 44

4

24/25

NovostiNovosti

Kratko, zanimivo

4,2% rast svetovne embalažne industrijeVrednost svetovnega embalažnega trga je lani znašala 459 milijard dolarjev, do leta 2009 pa naj bi se povzpela na 556 milijard, je pokazala študija Pire Intl. Študija napoveduje količinsko rasti v obdobju 5 let za ključne embalažne ma-teriale (papir in karton, plastika, kovina, steklo in ostalo) glede na glavne trge, končne uporabni-ke, regije in države. Glavni izsledki raziskave so:• največji trg predstavlja pakiranje prehrambe-

nih izdelkov, kjer pričakujejo 4,6% letno rast; leta 2009 naj bi ta segment dosegal 227 mili-jard dolarjev;

• najhitreje rastoči trg je pakiranje izdelkov, namenjenih zdravju; pričakovana povprečna letna rast do leta 2009 je 7,1%;

• veliko rast napovedujejo na azijskem trgu, še posebej na Kitajskem, dosegala naj bi 8,2 %, kar naj bi leta 2009 pomenilo 51 mrd. dolarjev;

• najhitrejša letna rast naj bi bila v Indiji, in sicer 14,2%, leta 2009 naj bi bil trg dosegel 13 milijard prodaje;

• v srednji in vzhodni Evropi bo po pričakova-njih najhitreje rasla Poljska z 11% rastjo in vrednostjo 6 milijard dolarjev leta 2009, Rusi-ja pa bo ostala največji porabnik z vrednostjo 18,5 milijard leta 2009;

• med embalažnimi materiali še vedno pre-vladujeta papir in karton z vrednostjo 176 milijard dolarjev in pričakovano rastjo 4,2% letno, kar naj bi leta 2009 pomenilo 216 mili-jard dolarjev.

PET vodi pri evropskem pakiranju pivaLetno rast evropske embalaže piva bodo v pri-hodnje usmerjale plastenke PET/PEN, kot napo-veduje svetovalno podjetje Schönrald Consul-ting. Vse do leta 2008 naj bi pakiranje v pla-stenke PET raslo z letno stopnjo 12 %, kar naj bi leta 2008 znašalo 70 milijonov hektolitrov. V enakem obdobju naj bi pakiranje v pločevin-ke naraščalo z letno stopnjo 1,5%, pakiranje v stekleno embalažo pa le s stopnjo 0,9%. V posebni raziskavi podjetja Packaging Strategies (www.packstrat.com) so analizirali trg embala-že za pivo v obdobju 2004 – 2008, in sicer po posameznih trgih in tipih embalaže.

Ponarejanje zdravil naraščaStrokovnjaki ocenjujejo, da je vsak 20. farma-cevtski izdelek na trgu ponarejen, v državah v razvoju naj bi bil odstotek ponarejenih izdelkov veliko višji. Evropa dovoljuje prosto trgovanje s farmacevtskimi izdelki. Vsaka vlada lahko dolo-či različne cenovne mehanizme, kar vzpodbuja vzporedni uvoz. To pomeni, da lahko določena vlada uvozi zdravilo neposredno od proizvajal-ca ali od druge države, kjer so cene zdravil niž-je. Cene primerljivih farmacevtskih izdelkov se med državami EU zelo razlikujejo, velika razlika je na primer med Švedsko in Grčijo. Tako lahko npr. Nemčija uvozi nekaj izdelkov neposredno od proizvajalca, nekaj pa iz Grčije, kjer so cene občutno nižje. Zato poznavalci opozarjajo, da EU potrebuje enovit sistem in zakonodajo, ki bosta omogočala zanesljivo upravljanje z na-bavno verigo vseh, ki v EU posredujejo zdravila pacientom oz. uporabnikom.

Zik Pak, vodilni izdelovalec embalaže za večkratno zapiranje, je predstavil novo embalažo, ki jo je poimenoval Zip-Pak Slider. Gre za embalažo z zadrgo, ki je primerna za mesne izdelke, sire ali razne sveže izdelke. Izdelki, ki jih ne po-rabimo v enem obroku, ostanejo sveži v originalni embalaži, ki se enostavno zapira in odpira z zadrgo. Ta embalaža je po mnenju strokovnjakov prijazna potrošnikom vseh generacij. Za pakiranje v embalažo Zip-Pak Slider so izdelali pakirani sistem RT 2000, ki je po mnenju poznavalcev trenutno najhitrejši sistem za horizontalno hermetično pakiranje na trgu. Pakirni sistem onemogoča vstop kisika v produkt, kar podaljša življenjsko dobo izdelka.

Izdelki ostajajo sveži za večkratno uporabo

Odpadna embalaža, ki bogati zemljo?V začetku novembra je ameriško podjetje Earthcycle Packaging predstavilo bio-razgradljivo in kompostibilno embalažo. Razvili so jo v skladu s filozofijo: prihaja iz zemlje in se po uporabi vrača vanjo. Surovina te embalaže je iz obnovljivega vira – palmovih vlaknin. Ta surovina je sicer odpadek, ki nastane pri pridobiva-nju palmovega olja. Namesto kopičenja odpadka v odlagališčih ali sežiganja ga uporabljajo za izdelavo embalaže. Odpadna embalaža se kompostira. Če bi 9,3 milijarde enot predpakiranih izdelkov, kot se jih proda v ZDA, pakirali v emba-lažo podjetja Earthcycle Packaging, pravijo njihovi strokovnjaki, bi imeli veliko manj odpadkov, saj bi zemlji vrnili 205 mi-lijonov kilogramov komposta. Earthcycle proizvaja trajnostno embalažo za svežo in pripravljeno hrano, vrtnine in druge iz-delke po željah naročnikov. Američanka Shanon Boase, ustanoviteljica podjetja Earthcycle Packaging, je izumila em-balažo iz palmovih vlaknin, ko je delala za malezijsko vlado. Svo-jo embalažo priporoča vsem podjetjem z občutkom odgo-vornosti do Zemlje.

Brezskrbna uporaba za otrokePodjetje Nalgene je predstavilo nov izdelek - otroško skodelico Nalgene Grip´n Gulp. Izdelek, narejen iz trajnega polikarbonata, se ne lomi. Tekočina v njej se ne izliva, se ne zasmradi ali ostaja. Navoji, ki spajajo skodelico z njenim pokrovom, so narejeni tako, da zmanjšajo kakršno koli možnost polivanja. Spojili so ustnik pokrovčka z opri-jemi skodelice za lažjo uporabo. Prav tako je ustnik mehak in gladek, primeren za upo-rabo otrok. Skodelica se zapira z drsnikom od znotraj, kar onemogoča kapljanje in po-livanje, po uporabi se lahko opere. Dodana

je tudi spojka za spajanje z nahrbtniki, torbicami za pleničke ipd. Volumen po-sodice je do 360 ml in je na voljo v dveh barvah, modri in rožnati, prav tako pa so na voljo tudi raznobarvni pokrovčki.

5

Kratko, zanimivo

Strokovni priročnik o embalaži iz kartonaEmbalažna panoga je dobila poučen strokov-ni priročnik Embalaža iz kartona in valovitega kartona. V več poglavjih strokovnjaki in praktiki pišejo o različnih vidikih embalaže iz valovitega kartona – o vrstah in strukturi valovitega karto-na, surovinah, lastnostih in metodah preskuša-nja, o proizvodnji in tiskanju valovitega kartona in kartona, o predelavi obeh materialov, izse-kovanju, žlebljenju, izsekovalnih tehnikah, o konstruiranju izdelka z računalnikom, o spaja-nju embalaže iz kartona in valovitega kartona, o lepljenju, o oplemenitenju površin kartona in o vplivu kartona na okolje. Avtorji poglavij so Marjeta Černič, Franc Mivšek, Leopold Sche-icher, Primož Kosmač, Valerija Kranjec, Andrej Kozjek in Vera Rutar, ki je tudi glavna uredni-ca.Založnika priročnika Embalaža iz kartona in valovitega kartona sta Združenje za celuloz-no, papirno in papirnopredelovalno industrijo pri GZS ter Inštitut za celulozo in papir. Cena priročnika je 6.000 SIT in se ga da naročiti na Inštitutu za celulozo in papir.

Sejem INPAK bo prihodnje letoPomurski sejem je razpisal INPAK, 15. med-narodni sejem embalaže, grafike, tehnike in tehnologije pakiranja, skladišča in transporta. Dogodek bo od 8. do 10. marca 2006 v Gor-nji Radgoni. V razstavni program so uvrstili več področij: embalažo, tehniko in tehnologijo pa-kiranja, ravnanje z odpadno embalažo, obliko-vanje in grafično opremo, skladiščenje in trans-port, izobraževanje in strokovna srečanja. V je-dru strokovnega programa je embalaža – njena transportna, skladiščna, informacijska, zaščitna funkcija, ravnanje z embalažo, oblikovanje, po-sebej eko design in označevanje embalaže za potrebe logističnih procesov.Pomurski sejem je razpisal tudi natečaj za 31. slovenski Oskar za embalažo, ki ga organizator podeljuje pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Slovenije. Priprave za natečaj je treba poslati do 10. januarja 2006. Prijavnina za prvi izdelek je 50.000 SIT, za drugega pa 40.000 SIT. Sejem INPAK je specializirana bienalna pri-reditev embalažne panoge.

Steklo s pridihom lepoteZa parfumsko in kozmetično industrijo je steklo še zmeraj brez konkurence. Podjetje Gerresheimer je v Monacu na sejmu Luxe Pack 2005 predstavilo nove trende v dizajnu steklene embalaže, pa tudi nove marketinške prijeme, ko gre za embalažo. Ideje za nove dizajne podjetje dobiva iz svojih izpostav po celem sve-tu in iz vseh segmentov trga. Kupci embalaže podjetja Gerresheimer so vodilni proizvajalci izdelkov v osebni negi in vrhunski modni industriji.Najnovejša inovacija podjetja Gerresheimer je izredno zanimiv zaključni proces - sublimacija, ki omogoča obogatitev dizajna v najvišjem parfumskem razredu. Podjetje je predstavilo steklenički za Tumulte iz kolekcije Cristiana Lacroixa. Nova tehnika se uporablja za preplastitev stekleničke v večnivojnem procesu z umet-niškimi okraski in najvišjo kakovostjo izdelave. Vrhunski umetniški okraski zahte-vajo elaborirano tehniko, zato se bo sublimacija uporabljala le za ekskluzivnejše izdelke kozmetične industrije. Drzne in asimetrične oblike, ki jih kreira to podjetje, postajajo trend v panogi. Odmik od tradicionalnih geometrijskih oblik embalaže ni zajel samo parfumov, ampak tudi izdelke za osebno nego. Trend k močnejši celostni podobi ni v veljavi le med ekskluzivnimi proizvajalci, ampak vse bolj privablja tudi proizvajalce iz-delkov za množični trg. Steklena embalaža ni le funkcionalna, vse bolj postaja prodajni element, ki jo pospešuje. To še zlasti velja za kozmetično industrijo, kjer embalaža predstavlja kredibilnost izdelka. Gerresheimer ne izdeluje samo ste-kleničke za parfume, ampak tudi posodice za kreme, stekleničke za deodorante, za lakiranje nohtov …, v raznih variacijah oblik, barv in velikosti.Izdelki, pakirani v lične embalaže, privabljajo tako mlade kot starejše, saj so lah-ko lepa dekoracija doma in tako pridobijo nov pomen in vrednost.

Zabavna embalaža za mini izdelkeFirst Call – Rexam Beauty, vodilno pod-jetje na področju sprejnih testerjev, je predstavilo Sof´Twist, novost na trgu mini izdelkov. Izdelek atraktivnega di-zajna je zasnovan tako, da se steklenič-ka izstopi z rahlim obratom zgornjega dela - kot šminka. Gre za nov pristop, ki je – tako trdijo poznavalci – zabaven za uporabo. Izdelek se enostavno na-polni, in sicer tako, da se zamenja steklenička, ki se loči od zgornjega dela, na-rejenega iz plastike. To proizvajalcem omogoča veliko raznolikost možnih raz-ličic izdelkov (vonjev), ki jih lahko uporabijo v embalaži Twist. Izdelek se lahko prodaja ali služi kot tester. Kupci embalaže imajo na voljo različne načine tiska svojih znamk na stekleničko (print, vroča štampiljka, nalepka …)

6

24/25

NovostiNovosti

Večji pretok z manj energijeNova vakuumska črpalka podjetja Piab, P6010 z COAX tehnologijo predstavlja novo generacijo vakuumskih črpalk. Zmore povleči 40 % več zraka in porabi manj energije. Je idealen pripomoček v avtomobilski, grafični, pakirni industriji in robotiki. P6010 je izredno močan, tih in se ne segreva. Njegova kompaktnost mu omogoča približanje k mestu povleka, njegova konstrukcija pa enostavno namestitev na več enot hkrati. Vse opravi z manj energije. Njegova aluminijasta struktura omogoča delo v težkih razmerah, obenem pa standard IP65 zagotav-lja kupcem varno uporabo. Uporabniki se lahko odločajo med dvema integrira-nima kontrolnima opcijama. PIAB Cruise Control (PCC) je primeren za papir in karton, Automatic Vacuum Management (AVM) pa je primeren za kovino, plastiko in steklo.Ker je PCC posebej oblikovan za grafično in embalažno indu-strijo, avtomatsko ohranja prednastavljen nivo vakuuma, da zagotavlja konstantno in zanesljivo vakuumsko moč, kar preprečuje padec predmetov, ki jih nosi. Obenem pa zaradi manjše porabe zraka zmanjša nivo hru-pa. Ima tudi zagotovilo, da bodo njegovi vzdr-ževalni stroški minimalni tudi ob delovanju v največjih obremenitvah. AVM model povečuje učinkovitost v avtomobil-ski industriji in robotiki, saj usta-vi tok zraka, ko je nivo vakuuma na nastavljeni ravni. Tako prihrani energijo in kar 90 % porabe zraka v primerjavi z ostalimi konstantno delujočimi črpalkami.

Praznična vodkaSleever je nadel vodki Wyborova nov izgled v času božično novoletnih praznikov z preobleko, ki je dobila prestižno nagrado, še preden je pri-šla na tržišče. Vodka v novi podobi je zelo atraktivna, lepa in vzbuja po-zornost. Dizajn vsebuje 10 barv, med drugimi srebrni odtenek, ki da stekle-nici svetlobni efekt. Poleg tega ima nova steklenica dodano tudi praktič-no vsebino, saj je Sleveer ob straneh steklenice dodal okence, ki omogoča uporabniku pregled, koliko pijače je še ostalo v steklenici.Richard, podjetje, ki izdeluje Wybo-rovo, je prepričano, da bo nov dizajn steklenice, okrepljen z oglaševanjem, povečal prodajo tega izdelka. Dizajn steklenice te vodke je popolnoma drugačen od konkurenčnih in prej uveljavljenih podob, zato ji je zago-tovljena pozornost kupcev, ki jo bodo takoj opazili med ostalimi vodkami.

Vedra, zanimiva otrokomZa otroke je izgled embalaže še posebej pomemben. Atraktivna zunanjost je lahko pomembna motivacija za uporabo izdelka. Zato je podjetje RPC kontejnerji iz Oklahome priznanemu Laightnerjevemu vedru nadelo otroku prijazen izgled nove »Bang on the door« kolekcije barv. Kolekcije so prilagojene različnim stilom slikanja. Vedra so poimenovana po otroških likih (Pravljična deklica, Nora koko-ška, Nogometni strastnež …). Da bi bila kolekcija privlačna za otroke, so upora-bili barvito, moderno in zabavno embalažo. Kolekcija je tudi po teži lahka, z njo se enostavno rokuje, je odporna, močna in omogoča večkratno uporabo barv.

7

EPS za izvrstno izolacijo in grafikoPodjetje Nova Chemicals Cor-poration je od podjetja Auto-national BV pridobilo eksklu-zivne pravice za proizvodno tehnologijo EPS, ki jo bodo tr-žili pod znamko Image techno-logy. Tehnologija je primerna za proizvodnjo tako skodelic kot zabojnikov, ki imajo hkra-ti odlično grafiko ter izvrstno

izolacijo (za toplo ali hladno). Po besedah Tonyja Toreesa, podpredsedni-ka Nove, ta tehnologija z odlično izolacijo ter grafiko omogoča izvrstne možnosti trženja, saj naj bi bila edina, ki je všečna za oko, omogoča odličen »branding« in je kvaliteten izolator. Skodelice lahko s to tehnolo-gijo hkrati oblikujemo in tiskamo. Tehnologija izdelave omogoča veliko togost in moč, zaradi česar je primerna za shranjevanje produktov, kot so sladoledi ali vroče juhe. Nosilcem blagovnih znamk pa ta tehnologija omogoča velike možnosti različnega grafičnega oblikovanja na embalaži. Nova Chemicals Corporation bo svojo tehnologijo začela tržiti v Severni Ameriki konec leta 2005, ko si bo izbrala tudi svojo mrežo partnerjev.

Mamicam posebej prijazna embalaža Prvič v zgodovini nagrade za pakiranje Star-pack so letos podelili »najvišje zlato prizna-nje«. Katera embalaža si ga je prislužila? Gre za embalažo Cow & Gate. Prepričala je s kombinacijo lepenke Frövi, plastike, tehnolo-gije Cekacan in dizajna, ki predstavlja izjemno funkcionalnost embalaže mleka v prahu za dojenčke. Sodniki so bili še posebej prevzeti nad praktičnostjo izdelka. Mamice, ki v eni roki držijo jokajočega otroka, lahko enostav-no in natančno dozirajo mleko v prahu. Po-krovček se zapre z enostavnim dotikom, kar je pomembno, da lahko mleko v prahu v emba-laži ostane suho. Pri razvoju in testiranju em-balaže je sodelovalo preko 2500 mater, kar je omogočalo izdelovalcu dovršenost izdelave. Materiali embalaže so brez vonja, omogočajo želen prijem, trdnost in stabilnost embalaže.

Večja učinkovitost z robotizacijoPodjetje Elau je predstavilo robotsko funkcionalnost PackDrive avtomatskega si-stema, inovacijo, ki predstavlja trend integriranja robotiziranih modulov v pakir-ni sistem. Konvencionalni robotski sistemi večinoma uporabljajo lastne nadzor-ne sisteme, ki pa niso kompatibilni z nadzornimi sistemi v procesih pakiranja. Pri velikih hitrostih v potrošniški industriji lahko zaradi sinhronizacije posameznih faz proizvodnje in pakiranja prihaja do resnih težav. PackDrive iz Elaua omogoča sinhronizacijo pakirnih strojev z roboti s celovitim nadzorom. Zaradi funkcional-nosti PackDriva je bilo podjetje Elau nominirano na nagrado »Automatization award«. Ta sistem omogoča nadzor iz ene točke tudi do 10 robotov v realnem času, skupaj z ostalo pakirno mehanizacijo, kar prej ni bilo mogoče. Po uvedbi robotskega sistema v pakirne linije se pokaže zmanjšanje inženiringa (do 25%) in komisionarstva. Prav tako se poveča ali celo podvoji učinkovitost celotnega sistema. Delo s tem sistemom je zelo enostavno, potrebno je manj kontrolnih mehanizmov, s čimer se zmanjšajo stroški za drago posebno opremo upravlja-nja z roboti. Z uvrstitvijo robotov v sistem pakiranja se olajša načrtovanje dela in popravljanje napak.

Fleksibilen zračni transporterVertijet podjetja Posimat je edini zrač-ni transporter, ki je zmožen delovati pri 90 stopinjah naklona z ali brez zbiranja plastenk pri velikih hitrostih. Vertijet omogoča dvig ali spust pla-

stenk pri naklonih od 0 do 90 stopinj zaradi inovacije dvojne stranske ko-more, kjer zrak piha s spodnje strani plastenke in vmes. Vertijetova oblika preprečuje upočasnitev linije na na-klonih in zato zagotavlja visoko učin-kovitost. Vertijet zavzema zelo malo prostora v tovarni in zagotavlja lahek dostop do ostale opreme. Lahko se z lahkoto umesti med ostalo opremo zračnih tovornikov (kot je Posijet), lahko pa deluje tudi povsem samo-stojno. Izdelava je serijska, lahko pa se prilagodi posameznemu kupcu.

8

24/25

Zakaj Euro Plus in kaj vas je vodilo k poslovni odločitvi za usmeritev v specializirano tržno nišo, v proizvodnjo programske opreme za tiskanje etiket in črtne kode oziroma avtomatsko identifikacijo?V začetku je bil Euro Plus zasnovan kot podjetje, ki se ukvarja z računalni-škim inženiringom za različne naroč-nike. Delovali smo na več področjih, kot na primer v trgovini in bančništvu, vendar kakšnega večjega uspeha nis-mo imeli. Odločitev za vstop v tržno nišo je prišla počasi, v več korakih. Najprej smo začeli sodelovati pri pri-lagoditvah industrijskih tiskalnikov japonskega proizvajalca tiskalnikov SATO, s katerim nas je povezalo slo-vensko partnersko podjetje Oria Com-puters. Sodelovanje se je izkazalo kot zelo uspešno in dobivali smo nova in nova naročila tujih partnerjev, ki pa so bila vedno strogo vezana na spe-cifične potrebe posameznega tujega partnerja. Naslednji logični korak je bil izdelava programske opreme z lastno blagovno znamko, ki v kombinaciji z našimi gonilniki zagotavlja izjemno hitro, kvalitetno tiskanje, in kar je zelo pomembno, primerna je za vsakega uporabnika, tako da stroškov šolanja praktično ni.

Za kakšen konkretni produkt gre? Kdo so vaši kupci doma in po svetu?Bistvo naših produktov je, da znajo zajeti podatke iz podatkovnih baz, poslovnih sistemov in ostalih poljub-nih virov ter jih prikazati na vizualen

IntervjuIntervju

Uspehi z dobro kombinacijo produktovKranjsko podjetje Euro Plus razvija in prodaja opremo za avto-matsko identifikacijo. Z zaščiteno blagovno znamko NiceLabel, ki je na voljo v 25 jezikih, so postali globalni igralec. Ta njihov program, ki je namenjen etiketam, je združljiv z več kot tisoč raz-ličnimi industrijskimi tiskalniki. Podjetje želi biti prvi v svoji tržni niši. Letos se je Euro Plus uvrstil med prve gazele, med najhitreje rastoča podjetja v Sloveniji. Direktor Zvone Duplančič verjame v priložnosti na globalnem trgu, zdaj se usmerjajo na Kitajsko.

način. To je na etiketi oz. na čipu, če govorimo o RFID tehnologiji, ki jo tudi podpiramo. Vse to poteka pri visokih hitrostih in s skoraj nično možnostjo napake. Naši končni kupci prihajajo iz vseh vej industrije, kjer se pojavlja potreba po označevanju proizvodov. Označevanje se začne že pri surovinah oz. polizdelkih, uporablja se za slede-nje v proizvodnji, distribuciji in na sa-mih prodajnih mestih, tako da lahko rečem, da so ti produkti »nujno zlo«.

Prodajate pa lastno znanje?Naj poudarim, da so vsi naši izdelki izključno plod našega znanja in dela. Ne moremo reči, da smo globalni trg prepričali z določenim produktom, ker gre za malo bolj zapleteno po-dročje. Bolj točno je, da smo uspeli zaradi dobre kombinacije produktov, ki pokrivajo zelo široko paleto potreb, predvsem pa z zanesljivostjo delova-nja in uporabniku prijaznim načinom delovanja naših rešitev.

Na globalnem trgu ste najbolj uspeli z blagovno znamko NiceLabel?Pod našo blagovno znamko NiceLabel, ki je zaščitena v večini svetovnih držav, članic organizacije WIPO, smo poslali na trg družino programske opreme, ki je namenjena oblikovanju in tiskanju etiket, črtnih kod in RFID etiket. Blago-vna znamka NiceLabel je bila zasnova-na tako, da njena sporočilna vrednost odraža določeno mehkobo, ki je v IT svetu redko prisotna in se na ta način približa uporabniku, saj le-ta izgubi

strah pred računalniškim programom, ki je na prvi pogled zapleten. Lahko rečem, da je bil cilj zakriti kompleks-nost naše programske opreme in jo prikazati kot profesionalni izdelek, ki ga lahko uporablja vsak.

Na tem uspehu gradite ambiciozni razvojni cilj podjetja, da postanete vodilni svetovni ponudnik programov za industrijsko tiskanje etiket?Tukaj naj spet omenimo idealno kombinacijo, ki je sestavljena iz ka-kovostnega produkta, prepoznavne blagovne znamke in poslovne strate-gije podjetja. Marsikdo bi omenil še kanček sreče, vendar se mi zdi, da je bolj pomembno biti na pravem mestu v pravem trenutku, to pa je sestavni del naše strategije.

Ali ste z vašim softwerom usmerjeni samo k velikim informacijskim sistemom? Kdo so vaši partnerji med proizvaljalci industrijskih tiskalnikov?Ne, naša programska oprema je raz-deljena v več razredov, ki so prilago-jeni za pokrivanje potreb določenega segmenta uporabnikov. Na ta način smo zmožni ponuditi ustrezno rešitev vsem vrstam uporabnikov, obenem

9

pa jim nudimo tudi strokovno pomoč pri prepoznavanju njihovih potreb in pri izboru produkta. Naše produkte tako najdete v proizvodnji multina-cionalk kot tudi v obrtnih delavnicah ali trgovinah. S proizvajalci tiskalnikov imamo različne oblike partnerskih odnosov. Za nekatere razvijamo OEM različice programske opreme, za ne-katere razvijamo tiskalniške gonilnike in z nekaterimi pač sodelujemo tako, da preko njihove prodajne mreže po-teka tudi prodaja NiceLabela. Največja imena so Zebra, SATO in Avery Den-nison, informacije o ostalih partnerjih pa so na voljo na naši spletni strani.

To pomeni, da precej izvažate. Zakaj ste se odločili za prodor na Kitajsko?Trenutno izvažamo v preko 80 držav. Kitajska spada med azijske trge, na katerih delujemo že od vsega začet-ka. Res pa je, da je naš trenutni pro-dajni fokus na kitajskem tržišču, saj je to zelo specifično področje, ki zahte-va drugačen pristop tako na produk-tnem kot tudi na prodajnem podro-čju. Odločitev vstopa na kitajski trg ni tako pomembna, kot je pomembna odločitev, da se je treba na kitajski trg ustrezno pripraviti in pred večjimi ak-tivnostmi pridobiti veliko informacij. Trženje je zaradi razdalje povezano z velikimi stroški, ki jih je treba upraviči-ti s kasnejšimi rezultati.

Če se primerjate z vrhunskimi rešitvami na področju identifikaci

je, kje je vaše mesto zdaj in kje bo jutri?Področje identifikacije se deli na mno-go smeri in na več niš. Nišo lahko opredelimo kot področje delovanja, ki je manj izpostavljeno, z manj akterji, vendar pa ima velik pomen v povezavi z ostalimi smermi znotraj področja. Naše mesto danes je v niši program-ske opreme za oblikovanje in tiskanje etiket in črtnih kod, podpiramo pa že tudi vse oblike RFID tehnologije, ki šele prihaja in ki nam bo krojila uso-do v prihodnjem desetletju. Naši na-črti za prihodnost ostajajo usmerjeni v proizvodnjo vrhunskih rešitev s po-dročja identifikacije.

Kako daleč lahko seže identifikacija izdelkov in človeka?Naslednji korak v identifikacijski teh-nologiji je uporaba RFID (Radio Fre-quency Identification) tehnologije. Ta tehnologija ni nič novega, saj je ideja stara že nekaj desetletij, vendar pa so ji manjkali trije pomembni dejavniki, da bi resnično zaživela. Ti dejavniki so

nizka cena, zanesljivost in usklajenost standardov uporabe. V bližnji prihod-nosti lahko pričakujemo večje premike na tem področju in večanje uporabe RFID tehnologije. Identifikacija člo-veka pa je zelo občutljivo vprašanje, saj se lahko vpeljava tehnologije, ki je namenjena večji uporabnosti in pre-prečevanju zlorab, kaj hitro spreobrne v resne posege v človekove pravice in svoboščine. Vendar moram poudariti, da težava nikoli ni v tehnologiji, ki se prvenstveno razvija v komercialne na-mene in z določenim namenom upo-rabe v proizvodnem ali transportnem procesu.

Kaj je bilo odločilno za uspeh in za to, da ste gazela med majhnimi slovenskimi podjetji?Osebno menim, da je bil najpomemb-nejši dejavnik našega uspeha prepri-čanost o pravi usmeritvi in vztrajanje na zastavljenih ciljih tudi v težkih ča-sih, ko si je podjetje šele utiralo pot na tuje trge.

Prom

ocija

10

24/25

Industrijska cesta 4f6310 Izola, Slovenijatel.: 05/663-05-60tel.: 05/663-05-62, fax: 05/663-05-64e-mail: [email protected], www.kmk-box.si

K.M.K. BOX d.o.o., proizvodnja embalaže in trgovina

Kako razumete inteligentno pakiranje v povezavi s sodobno logistiko? Andrej Mlakar: Prav gotovo bodo imela inteligentna pakiranja vpliv na bodočnost logistike. Verjetno se po-znavalci področja embalaže s tem še veliko bolje ukvarjajo in spremljajo. Za nas je minimum vsaj to, da je pakiranje dobro označeno s tehnologijo, ki je pri-merna za avtomatski zajem podatkov in v skladu z modernimi standardi. Na vsak način pa je inteligentno pakiranje v logistiki na nek način povezano z RFID. Konkreten primer, lahko bi pod-prli in marsikje predlagali recimo RFID s sondo za beleženje zgodovine tem-perature kot integralni del pakiranja za blago, ki tako obravnavo potrebuje. Druga skrajnost so npr. ladijski kontej-nerji, ki javljajo svojo pozicijo itd. Aleš Habič: Inteligentna embalaža da kupcu predvsem informacijo o stanju proizvoda, npr. menja barvo glede na svežost proizvoda, poškodbe embalaže ... Mislim pa, da so v logistiki še vedno pomembnejša točno definirana pravila: npr. izdaja FEFO, sledenje po sarži ...

Kako izgleda študija pretokov materialov in kako pristopite k racionalizaciji materialnih ter informacijskih tokov? Kje je vloga embalaže oz. pakiranja?Aleš Habič: Odvisno od projekta do projekta. Tipično na podlagi analize stanja, predvidenih sprememb v pri-hodnosti, želja in potreb uporabnika, aktualnih tehnologij. Materialnemu toku embalaže je potrebno posvetiti pozornost - tako uporabni kot odpad-


Še veliko prostora za izboljšaveV logistiki je veliko prostora za optimiranje proizvodnih in sto-ritvenih procesov, opozarjajo strokovnjaki. Vedno pomembnejši del optimiranja sta pakiranje oziroma embalaža in označevanje. O inteligentnem pakiranju in učinkoviti logistiki razmišljata An-drej Mlakar, vodja informacijskih tehnologij v podjetju Espro Inženiring, in mag. Aleš Habič, vodja projektov v podjetju Špi-ca International.

ni embalaži (prostor, oskrbovanje ...).Andrej Mlakar: Ko naročnik predstavi svoj problem ravnanja z materiali (su-rovine, embalaža, izdelki), ki običajno ni majhen, največkrat pripravimo po-nudbo samo za projektno rešitev, lah-ko pa se že takoj ponudimo v komple-tu z izvedbo logistične rešitve v njego-vem proizvodnem ali distribucijskem podjetju. Osnova za projekt je študija pretokov blaga, narave blaga, zahtev za skladiščenje, poslovnih zahtev, ob-stoječe poslovne informacijske pod-pore. Rezultat študije je idejni projekt ali projekt za izvedbo ponujene rešitve, ki jo naročnik že potrdi. Projekt zaje-

ma poleg logistične rešitve tudi infor-macijsko rešitev, saj danes v sodobnih skladiščih brez tega ne gre. Osnova logistične rešitve pa vsekakor bazira tudi na zahtevah za ustrezno pakiranje blaga, paletizaciji, označevanju ipd., saj je to osnova za vse nadaljnje logi-stične procese (skladiščenje, transport, prevzemi, izdaje). Razvili smo lasten informacijski sistem za vodenje skla-dišč in pretoka materialov od vhoda materialov do skladiščenja in izdaje v proizvodnjo, prevzema izdelkov iz pro-izvodnje, uskladiščenje in distribucijo. Z njim podprti tehnološki in organiza-cijski postopki zagotavljajo racionaliza-cijo tako materialnih kot informacijskih tokov, ki so bili vpeljani in preizkušeni že v raznolikih izvedbah. Imamo ges-lo: »Istočasno in vzporedno vodenje materialnega in informacijskega toka«, kar pa je mogoče le, če poteka zajem podatkov in vodenje blagovnega pre-toka s sodobno vrsto opreme, kot so radijski mobilni terminali s čitalci črtne

LogistikaLogistika

Prom

ocija

11

kode. Ko to obvladujemo, lahko tudi preverjamo uspešnost rešitve z resnič-nimi podatki, ki jih sistem zbere in o katerih so ponavadi do takrat obstajala le ugibanja in ocene.Običajno proizvodne organizacije, ki imajo velik vpliv na kvaliteto embalaže in pakiranje svojih izdelkov, temu po-svečajo premalo pozornosti. Ob uved-bi optimalnejšega logističnega sistema pomagamo naročniku izboljšati pakira-nje. Tu mislim na poenotenje v skladu z logistično verigo, na zaščito, pravilno uporabo črtne kode in označevanje vseh nivojev pakiranja (od osnovnega pakira-nja, transportnega kartona in do palet) – vse z namenom pravilnega informa-cijskega spremljanja, avtomatizacije in sledenja v celotni preskrbovalni verigi.

Katere tehnologije označevanja oziroma sledljivosti so v tem trenutku najkonkurenčnejše in zakaj?Aleš Habič: Glede na razširjenost upo-rabe in ceno je to črtna koda, počasi se prebija tudi RFID tehnologija. Andrej Mlakar: Mi smo razvili in pod-piramo tehnologijo označevanja trans-portnega pakiranja in palet na mestu, kjer se izdelki pakirajo in paletizirajo, z dinamičnimi podatki, ki največ po-vedo o trenutni seriji. Pri tem izhajamo iz prepričanja, da je delavec, ki izdelek izdela ali pakira, najbolj merodajen, da ga nezmotljivo označi, lahko ročno ali avtomatsko. Označevanje poteka on-line v realnem času. Za vsako paleto izdelkov se zavede prava identifikacija blaga, količina, serija, datum ipd., pri čemer se ti podatki črpajo direktno iz proizvodnih nalogov ali operativnih pa-rametrov. Podatki po logističnih enotah (palete ipd.) so s tem že zavedeni v po-datkovno bazo, unikatno identificirani s SSCC kodo ter natisnjeni na nalepki in

na voljo za nadaljnje procese. Ključ do njihovega dostopa je skaniranje SSCC kode, ki je le nosilec za prenos osta-lih podatkov preko podatkovne baze. S tem omogočimo pravilni prevzem v skladišče, točno evidenco in primopre-dajo med proizvodnjo in skladiščem ter procesi v nadaljnji verigi. Tehnologija, ki je pri tem najbolj primerna za avtomat-ski zajem podatkov v naslednjih proce-sih, je seveda EAN128 v črtni kodi (za-jeta sta identifikacija in sledljivost). RFID ima še premalo in predrago uporabo.

Katere so novosti in inovacije na področju skladiščenja, logistike, internega transporta in ostalih stvari, povezanih z logistiko?Andrej Mlakar: V velikih skladiščnih in distribucijskih sistemih, ki pa jih v Sloveniji žal ni (recimo po 15 komisi-onarjev v 2 izmenah), ki konstantno izvajajo naročila za odpreme, se upo-rablja tudi glasovno komisioniranje. Pri takem obsegu dela se že izkaže prihra-nek zaradi povečane produktivnosti. Tudi naš sistem, ki lahko uporablja gla-sovni terminal Talkman T2 proizvajalca Vocollect, pripravljamo za uporabo te tehnologije. Podpiramo tudi opremo za delo z označevanjem RFID nalepk (standard EPC-2) in njihovo uporabo ter nekatere specifične rešitve z RFID tehnologijo - recimo označevanje in čitanje lokacij v skladišču.Aleš Habič: Oprema in procesi gredo z roko v roki, torej razvoj enih spodbu-ja uporabo drugih in obratno. Cilji so predvsem v večji optimizaciji prostora, hitrosti, zanesljivosti delovanja in eno-stavnosti uporabe, kar bi lahko pod-jetju prineslo konkurenčno prednost. V nekaterih primerih se podjetja odločajo tudi za t.i. outsourcing teh storitev in se usmerijo v svojo osnovno dejavnost.

Andrej Mlakar mag. Aleš Habič

Prom

ocija

12

24/25

Za podjetje, ki se šele odloča za upo-rabo zunanjega oskrbovanja na po-dročju logistike, je bistvenega po-mena, da pravilno zasnuje in izvede postopek izbire zunanjega izvajalca. Logistični strokovnjaki so pripravili model procesa izbiranja zunanjega iz-vajalca. Proces izbire obsega pet kora-kov (Sink in Langley 1997, 174-181):

1. Opredelitev potrebe za prenos lo-gističnih storitev na zunanjega iz-vajalca:

• spoznavanje problema,• soglasje vodstva,

Prednosti in slabosti zunanjega izvajalcadoc. dr. Klavdij Logožar, Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je pomen zunanje oskr-be v logistiki zelo narasel. Industrijska in storitvena podjetja – uporabniki logističnih storitev - se zavedajo, da je najbolje, da izvedbo logističnih storitev prepustijo specializiranim izva-jalcem. Po drugi strani pa so logistična podjetja zainteresirana, da ponudijo celovito izvedbo logističnih storitev.

• sestava pogajalske skupine,• sodelovanje z vodstvi poslovnih

enot.

2. Izdelava alternativnih rešitev:• vključitev notranjega strokovnega

znanja in izkušenj,• vključitev zunanjih strokovnjakov.

3. Ovrednotenje kandidatov in izbira ponudnika:

• priprava kriterijev za izbiro potenci-alnih izvajalcev,

• zbiranje potrebnih podatkov,• ovrednotenje kandidatov,

• izbira izvajalca.

4. Izvajanje storitev (prenos na zuna-njega izvajalca):

• priprava načrta prehoda na zuna-njo oskrbo,

• izobraževanje,• prenos storitev na zunanjega izva-

jalca.5. Ocena dela zunanjega izvajalca:• kvalitativna in kvantitativna ocena

nivoja storitev,• nadziranje izvedbe in izboljšave iz-

vajanja storitev,• izboljšanje ali zamenjava izvajalca

storitev.

Zelo pomembna je izdelava kriterijev za izbiro potencialnih zunanjih izva-jalcev logistike. V posebni študiji so ugotavljali pomembnost parametrov – dejavnikov kakovosti logistike (Me-non, McGinnis in Ackerman 1998, 122-133). Ti parametri, razvrščeni po pomembnosti, so:• hitrost in zanesljivost izvajanja lo-

gističnih procesov (14,8 %),• verjetnost izgube in/ali poškodbe

blaga (8,4 %),• razlike v prevoznih tarifah (7,5 %),• marketinški pristop in konkurenca

na trgu (5,6 %),• politika podjetja in vpliv potrošni-

kov na izvajanje storitev (5,2 %),• vplivi zunanjih trgov (4,7 %).

Avtorji so raziskavo izvedli na ameri-škem trgu. Lahko pa rečemo, da nave-deni dejavniki izvajanja logistike velja-jo tudi na drugih razvitih trgih, razlika je samo v pomenu, ki ga podjetja pri-pisujejo posameznim parametrom.Upoštevati je potrebno poslovanje specializiranih izvajalcev logistike. V procesu ovrednotenja izberemo ustreznega partnerja, ki bo prevzel iz-

LogistikaLogistikaPr

omoc

ija

13

vajanje logističnih storitev. Nekateri posebni vidiki, ki jih morajo podjetja upoštevati pri izbiri logistič-nega podjetja, pa so:(1) Kakovost izvajanja storitev mora

zadovoljevati (opredeljene in) standardne kriterije kakovosti.

(2) Pogajanja o cenah pridejo na vrsto šele takrat, ko sta obe strani že v veliki meri odločeni, da bosta po-slovno sodelovali. Bistveni elemen-ti pogodbe o sodelovanju morajo biti usklajeni.

(3) Izvajanje storitev zunanjega logi-stičnega podjetja ne sme ovirati temeljnega poslovnega procesa.

(4) Logistično podjetje ne sme eno-stransko spreminjati elementov pogodbe (npr. neupravičena po-dražitev storitev).

Kot smo dejali na začetku, je treba

upoštevati tudi nevarnosti, ki jih pri-naša zunanja oskrba, saj obstaja mož-nost, da kakovost logističnih storitev ne bo zadovoljiva. Podjetje naj izva-janje poslovne logistike prepusti take-mu izvajalcu, ki bo - ob minimalnem tveganju - prinesel največjo možno konkurenčno prednost.

Trendi v zunanji oskrbiV Nemčiji so izvedli posebno študijo o trendih v logističnem storitvenem sektorju v Nemčiji in v drugih državah EU. Zanimive so ugotovitve o praksi zunanje oskrbe v logistiki (Baumgar-ten 1992, 10-11):(1) Logistična podjetja (sem šteje-

jo posebna logistična storitvena podjetja, zlasti špediterji) spremi-njajo svoj »storitveni profil«: opa-zen je premik od tradicionalnih špediterskih storitev s težiščem

na transportu v smeri celovite po-nudbe logističnih storitev. Vendar pa strokovnjaki predvidevajo, da bodo tudi v prihodnje pomembne klasične storitve špediterja (kon-trola kakovosti, komisioniranje in uskladiščevanje).

(2) Povečevanje obsega zunanje oskr-be v logistiki je pripeljalo do tes-nejših povezav industrije in logi-stičnih storitvenih podjetij. Tako v nabavni kot v distribucijski logistiki narašča število trajnih transakcij zunanje oskrbe.

(3) Trend povečevanja zunanje oskrbe se kaže – poleg raznolikosti storit-vene ponudbe – v ponudbi celovi-tih rešitev. Optimistične napovedi pričajo o tem, da se bodo povečale inovacije na logističnem področju. Trenutni trg zunanje oskrbe je v distribucijski logistiki, za prihodnje

Prom

ocija

Prom

ocija

14

24/25

pa napovedujejo nadpovprečen porast zunanje oskrbe v nabavni logistiki.

(4) V nekaterih industrijskih panogah – najpomembnejša je avtomobil-ska industrija – gre razvoj v smeri oskrbe iz enega vira (angleško: sin-gle-sourcing): posledica je reduci-ranje dobaviteljev in intenzivnejše sodelovanje z izbranimi logistični-

In kaj misli o specializaciji zunanje logistike Zdenko Pavček, predsednik uprave družbe Skupina Viator&Vektor?

Specializacija je nujnaZdenko Pavček: Specializacija zuna-nje logistike je potrebna in nujna tudi zaradi vse močnejših vplivov globaliza-cije v Evropi in pri nas. Srednje veliko logistično podjetje v evropskem meri-lu ne more opravljati v svoji režiji po isti ceni in kvaliteti vse vrste logističnih storitev in tako tekmovati s pravimi logističnimi globalisti. Rešitev je v spe-cializaciji logistične ponudbe srednje velikih logistov po dejavnostih, po po-dročjih in v njihovem povezovanju v zavezništva, ki pokrivajo širši prostor.Žal je še vedno velika razlika v tem, kako v tujini in pri nas poteka zunanja logistika, a je res, da se razlika posto-poma zmanjšuje. Vodijo ZDA, EU je za njimi in mi za EU-15. Ta zaostanek EU in nas za ZDA je še najbolj viden pri outsourcingu logistične dejavnosti in pri crossdokingu.

Prednost, če se naročnik odloči za zunanjega partnerja pri logističnih storitvah, je nedvomno v delitvi dela in koncentraciji, ki pri tem nastaja. Za blagovnega proizvajalca ali trgovsko verigo je veliko bolj enostavno, da se osredotoči na svojo osnovno dejav-nost, na njen razvoj, raziskave, nove izdelke, proizvodne postopke, tržni nastop, ekologijo in podobno, ne pa na skladiščenje, carinjenje, embalira-nje, prevoze in drugo. Za te ‘’stran-ske’’ dejavnosti je poklican ponudnik celovite logistične storitve, ki upravlja z vsemi logističnimi procesi v dobav-ni in prodajni logistiki. Pogoj pa je, da logist opravlja prevzeta dela ena-ko dobro ali bolje in za enako ali nižjo ceno na enoto, kot je to bilo pred pre-vzemom logistike. To so nujni pogoji pred vsako odločitvijo o outsourcingu

logistike. Poleg tega pa je del dogovo-ra med obema partnerjema običajno prevzem zaposlenih in objektov ter mehanizacije, ki jo prevzame logistič-na družba. Zelo pomemben element pa je tudi kompatibilnosti informatike med obema pogodbenikoma, ko bla-go ‘’nevidno’’ prehaja iz trgovskega ali proizvodnega procesa v logistični proces. Vse te ugotovitve so vezane na zunanjo logistiko, saj mora notra-nja logistika, kot del primarnega pro-izvodnega procesa, praviloma ostati v rokah proizvajalca.

mi podjetji.(5) V nabavi zunanjih logističnih sto-

ritev želijo podjetja doseči dvo-je: znižanje skupnih logističnih stroškov ob hkratnem izboljšanju kakovosti logističnih storitev (višji nivo dobavnega servisa).

(6) Zunanja oskrba postaja vse bolj instrument strateškega manage-menta. Ključnega pomena so sto-

ritve logističnega svetovanja.Nekateri dajejo prednost ameriški praksi zunanje oskrbe, kjer se izvajalci logistike organizacijsko in operativno povezujejo. Nasproti temu v Evropi prevladuje vertikalno sodelovanje. In-dustrijska podjetja so ocenila, da za-hteva logistični sektor celovito izved-bo poslov. Velika podjetja so izvajanje logističnih storitev povečini prepustila tretjim osebam. Z zmanjševanjem proizvodne globine narašča potreba po logističnih sto-ritvah. S tem se vprašanje o obsegu lastnih logističnih storitev in zmog-ljivosti še dodatno zaostri. Predaja teh dodatnih logističnih storitev zu-nanjim izvajalcem lahko pripomore, da se dosežejo skupni pozitivni učin-ki uporabljenega koncepta zunanje oskrbe (to je v proizvodnji in logistiki). Upoštevati moramo, da vključevanje zunanjih dobaviteljev povzroči več-je spremembe informacijskih tokov. Zato je treba izboljšati informacijski sistem podjetja.

Literatura:Baumgarten, Helmut. 1992. “Make-or-Buy” als strategische Aufgabe für das Management. Logistik im Unternehmen 3, 8-11.Menon, M., M, McGinnis, and K Ackerman. 1998. Selection criteria of third party logistics services: An Exploration Study. Journal of Bussines Logistics 1, 121-138.Sink, Harry L., and C. John Langley. 1997. A managerial frame-work for the acquisition of third party logistics services. Journal of Bussines Logistics 2, 163-189

LogistikaLogistikaPr

omoc

ija

15

Prom

ocija

Prom

ocija

16

24/25

PakiranjePakiranje

Gopack d.o.o. Nova Gorica – razvojno naravnano podjetjePodjetje Gopack iz Nove Gorice, specializirano na področju pakirnih strojev in pakirnih sistemov, intenzivno sledi sveto-vnim trendom, ko gre za razvoj pakirnih strojev in pakirnih linij. S svojim partnerjem in večinskim lastnikom v tujini so raz-vili že vrsto pakirnih linij na farmacevtskem, kemijskem in živilskem področju. In sicer od pakiranja samega, do pakiranja v škatle ter v transportno embalažo. Po besedah direktorja Vladislava Dodiča se povezujejo tudi s partnerji iz Slovenije, s katerimi zaokrožujejo celotne linije, vključno z robotizacijo. Imajo lastni pakirni inženiring, ki stranki omogoča celovito svetovanje tudi glede ekonomičnosti pakiranja.

Na katere stroje ste letos še posebej ponosni?Na področju stick-packa smo preko našega partnerja v samem svetovnem vrhu. Obdržali smo trend pozitivne rasti v pod-jetju Nestle na področju pakiranja instant kave in podobnih produktov. Med uglednimi strankami Gopacka se podjetje Nestle uvršča na prvo mesto. Za podjetje Unilever smo proizvedli stroje stick- pack, zlasti za majoneze, ketchup – tudi s t.i. multi-tube. V Kraftu imamo prve linije za pakiranje instant kave: Jakobs in Maxwell. Na področju farmacije imamo več linij v podjetjih, kot so Sanofi-Synthélabo, Desitin, itd. Med znanimi firmami lahko omenim tudi Ricolo. V zadnjem času smo v Sloveniji postavili linijo za pakiranje zrnatega materiala – po sistemu »form- fill – seal«, 100% kontrolno tehtanje s feed-backom za uravnavanje volumna dozatorja in z izpisom statistike ter z izmetom proizvodov izven tolerance, vmesnega vibriranja, dodatnega varjenja in odreza viška zavihka ter lepljenja in avtomatskega zaključevanja blaga v termoskrčljivo folijo, predvideno za paletizacijo. Na tem področju dosegamo zelo dobre rezultate. Gre za t.i. samostoječe vrečke.

Vertikalni pakirni stroji MULTI - TUBE se proizvajajo v treh različnih modelih:- MULTI – TUBE- MULTI – TUBE – S- MULTI – TUBE – T

Stroji formirajo, polnijo in zavarijo cevaste t.i.»stick-pack« vrečke ali tetraeder t.i. »tetra« vrečke. Uporabljajo se za pakiranje sipkih in tekočih proizvodov (granulati in tekočine). Izdelujejo se v varianti od 2 do 18 linij.

Na sliki: MULTI-TUBE-T za izdelovanje »stick-pack« ali »tetra« vrečk.

Obstoječe stroje tudi nadgrajujete?Letos smo nadgradili več strojev, med drugim stroj za samostoječe vrečke z varjenimi robovi z multi-head tehnologijo doziranja. S firmo Yamato, ki sodi v sam vrh sveto-vnih proizvajalcev dozirnih tehtnic, smo se dogovorili za zastopstvo na slovenskem trgu. Če se nekdo odloči za Yamato tehtnice, mu tako lahko ponudimo tudi servis. S to firmo želimo sodelovati tudi na področju bivše Jugoslavije kot na Madžarskem.

Vertikalni pakirni stroji UPA RAPID se proizvajajo v treh različnih modelih: MINI, MIDI in MAX.Uporabljajo se za pakiranje sipkih, tekočih, pastoznih in kosovnih materialov v vrečke iz ene, dveh ali večslojnih termovarljivih folij. Delujejo po sistemu »form-fill-seal«. Opremljeni so z različnimi kombinacijami doziranja:večglave tehtnice, linearne tehtnice, polžni dozatorji, volumetrični dozatorji, rotirajoči volumetrični dozatorji ter kombinirani dozatorji za tekočine in sipke snovi.Na sliki: UPA RAPID-MIDI z multi-head tehtnico model ADW-510A

17

Kam se tržno usmerjate?Odpirajo se možnosti sodelovanja z drugimi kupci. Naša najpomembnejša usmeritev je, da s svojimi proizvodi zadovolju-jemo želje vseh kupcev. Trenutno usmerjamo celotni razvoj v konstruiranje v 3D tehnologiji. Kupili smo nov informacijski sistem in zaposlili nov kader. Želimo še dodatno izboljšati poprodajno storitev.Letos smo še izboljšali stroj za pakiranje v vrečke s štirimi vari. Ti proizvodi so že prisotni na slovenskem trgu pod različnimi blagovnimi znamkami: za pakiranje ketchupa, majoneze, gorčice ter tudi za pakiranje medu. Ti stroji so kljub zahtevnemu pakiranju zelo zanesljivi. Ta trenutek pa razvijamo zelo visoko produktivne vertikalne stroje in tako s tem vstopamo na najvišji rang tudi pri 100-gramski, polkilogramski in kilogramski embalaži. Zelo dobro razvijamo in prodajamo največji stroj za pakiranje vreč do 50 kg oz. 90 litrov. Doslej smo jih prodali samo v Sloveniji. V tujini, na sejmu Interpack 2005 v Dűsseldorfu, so se za stroj zelo zanimali. Trenutno z njim v optimalnih pogojih dosegamo kapaciteto do 10 vreč/minuto, na zahodnem trgu pa so zahteve za do 24 vreč/minuto. To nam predstavlja dodatni razvojni izziv. Za prodor na zahodno tržišče predstavlja veliko oviro slovenska neprepoznavnost, kar se tiče proizvodnje strojev, čeprav smo po kvaliteti in ceni zelo konkurenčni.

Univerzalni pakirni stroji UPA se proizvajajo z eno ali več pakirnimi linijami.Uporabljajo se za formiranje in polnjenje vrečk pravokotne oblike – zavarjene na vseh štirih straneh. Stroji zadovoljujejo vse potrebe trga za pakiranje od 1 g do 200 g. Njihova prednost so spremenljiva širina in dolžina vrečke.Z njimi lahko pakiramo praškaste, drobnozrnate, tekoče in pastozne materiale. Glede na material za pakiranje se izbere ustrezni dozator.

Na sliki: UPA 1/4 z volumetričnim dozatorjem.

Vertikalni pakirni stroji model UPA RAPID - MAX so avtomatski pakirni stroji po sistemu »formiraj, doziraj in zavari«. Uporabljajo se za pakiranje vreč do 50 kg oz. 90 litrov.

Na sliki: UPA RAPID-MAX z enocelično elektronsko tehtnico.

Vidiki Gopacka ?Glede na pojav nižjecenovnih proizvajal-cev pakirne tehnologije iz Kitajske, Indo-nezije in Turčije je naša edina prednost v visoki kvaliteti, poprodajni logistiki in sle-denju zahtevam najzahtevnejših kupcev. Zato je potreben nenehen razvoj in izbolj-šave v asistenci naših kupcev.

GOPACK d.o.o. NOVA GORICACesta IX. Korpusa 96

5250 Solkan, Slovenija

Tel.: +386 5 300 58 56Fax: +386 5 300 58 55

Zastopnik za : SCHMUCKER S.R.L. BO-PACK S.R.L. YAMATO SCALE GMBH Packaking

www.gopack.si

Promocija

17

Kam se tržno usmerjate?Odpirajo se možnosti sodelovanja z drugimi kupci. Naša najpomembnejša usmeritev je, da s svojimi proizvodi zadovolju-jemo želje vseh kupcev. Trenutno usmerjamo celotni razvoj v konstruiranje v 3D tehnologiji. Kupili smo nov informacijski sistem in zaposlili nov kader. Želimo še dodatno izboljšati poprodajno storitev.Letos smo še izboljšali stroj za pakiranje v vrečke s štirimi vari. Ti proizvodi so že prisotni na slovenskem trgu pod različnimi blagovnimi znamkami: za pakiranje ketchupa, majoneze, gorčice ter tudi za pakiranje medu. Ti stroji so kljub zahtevnemu pakiranju zelo zanesljivi. Ta trenutek pa razvijamo zelo visoko produktivne vertikalne stroje in tako s tem vstopamo na najvišji rang tudi pri 100-gramski, polkilogramski in kilogramski embalaži. Zelo dobro razvijamo in prodajamo največji stroj za pakiranje vreč do 50 kg oz. 90 litrov. Doslej smo jih prodali samo v Sloveniji. V tujini, na sejmu Interpack 2005 v Dűsseldorfu, so se za stroj zelo zanimali. Trenutno z njim v optimalnih pogojih dosegamo kapaciteto do 10 vreč/minuto, na zahodnem trgu pa so zahteve za do 24 vreč/minuto. To nam predstavlja dodatni razvojni izziv. Za prodor na zahodno tržišče predstavlja veliko oviro slovenska neprepoznavnost, kar se tiče proizvodnje strojev, čeprav smo po kvaliteti in ceni zelo konkurenčni.

Univerzalni pakirni stroji UPA se proizvajajo z eno ali več pakirnimi linijami.Uporabljajo se za formiranje in polnjenje vrečk pravokotne oblike – zavarjene na vseh štirih straneh. Stroji zadovoljujejo vse potrebe trga za pakiranje od 1 g do 200 g. Njihova prednost so spremenljiva širina in dolžina vrečke.Z njimi lahko pakiramo praškaste, drobnozrnate, tekoče in pastozne materiale. Glede na material za pakiranje se izbere ustrezni dozator.

Na sliki: UPA 1/4 z volumetričnim dozatorjem.

Vertikalni pakirni stroji model UPA RAPID - MAX so avtomatski pakirni stroji po sistemu »formiraj, doziraj in zavari«. Uporabljajo se za pakiranje vreč do 50 kg oz. 90 litrov.

Na sliki: UPA RAPID-MAX z enocelično elektronsko tehtnico.

Vidiki Gopacka ?Glede na pojav nižjecenovnih proizvajal-cev pakirne tehnologije iz Kitajske, Indo-nezije in Turčije je naša edina prednost v visoki kvaliteti, poprodajni logistiki in sle-denju zahtevam najzahtevnejših kupcev. Zato je potreben nenehen razvoj in izbolj-šave v asistenci naših kupcev.

GOPACK d.o.o. NOVA GORICACesta IX. Korpusa 96

5250 Solkan, Slovenija

Tel.: +386 5 300 58 56Fax: +386 5 300 58 55

Zastopnik za : SCHMUCKER S.R.L. BO-PACK S.R.L. YAMATO SCALE GMBH Packaking

www.gopack.si

Promocija

18

24/25

Na tekmovanju Grand Prix Cyrel za države Beneluksa je Ultrapac v kategoriji nosilnih vrečk sodeloval s petimi proizvodi in prejel prvo ter tretjo nagrado. Ultrapac je edini slovenski proizvajalec polietilenskih vrečk, ki je prejel to visoko evropsko priznanje. S katerimi proizvodi ste se udeležili tekmovanja, za kakšno zvrst tekmovanja gre in zakaj ste se prijavili?Tekmovanja smo se udeležili z vrečkami z ojačanim izsekom (DKT). Prijavilo nas je podjetje Pera-plast iz Belgije, ki je naš ekskluzivni uvoznik za države Beneluksa.

Kdo je organizator tekmovanja in kakšni so pogoji za sodelovanje?Organizator tekmovanja sta EFTA in WIFAC pod pokroviteljstvom multina-cionalke DuPont. Za sodelovanje je po-trebno poslati 10 primerkov vsakega potiskanega proizvoda s kromalinom, gre pa za produkte, ki se prodajajo v državah Beneluksa.

Kdo ocenjuje prijavljene proizvode, kakšna je konkurenca in katere kvalitete komisija najbolj upošteva?Proizvode ocenjuje komisija, ki jo se-stavljajo neodvisni strokovnjaki tiska in novinarji. Ocenjevali so 1.700 prispelih artiklov v dvanajstih kategorijah. Vse kategorije upoštevajo le proizvode, ki so tiskani s CYREL ploščami na različnih materialih (iz papirja in plastike). Glavni poudarek daje komisija primerjavi izdel-ka s kromalinom in kvaliteti raster pike.Nagrado prejmeta tiskar in izdelovalec klišejev. Kdo je vaš partner in kaj

Mednarodni dosežki slovenskih proizvajalcev v embalažni pa-nogi si zaslužijo posebno pozornost. Ultrapac iz Volčje Drage, znan slovenski proizvajalec polietilenskih vrečk, se je iz Nizo-zemske vrnil z odličnim priznanjem za kakovostno potiskane polietilenske vrečke. Mednarodna komisija specialistov tiskar-ske stroke in neodvisnih novinarjev je ocenjevala njihove proiz-vode: potiskane nosilne vrečke. Pokrovitelj tekmovanja je bila multinacionalka DuPont. O tem, kaj takšno priznanje pomeni za podjetje, smo povprašali direktorja Marjana Lasiča.

Prvi v ostri konkurenci

je po vaše odločilo, da ste bili zmagovalci v tako ostri konkurenci?V navedenih primerih je izdelovalec klišejev Grafostyle iz Trsta, z njimi po-slujemo že vrsto let. Na zmago v tako ostri konkurenci je vplivala kvalitetno izvedena priprava in zares odlično po-tiskana vrečka.

Kaj pomeni takšno priznanje za trženje vaših proizvodov?Nagrada pomeni priznanje našemu podjetju, da spada med vodilne proiz-vajalce potiskanih nakupovalnih vrečk v Evropi. Naši proizvodi so kvalitetni in vredni zaupanja naših kupcev. Vsak tak dosežek pa je za nas zelo pomembna referenca. Za trge na območju EU še posebej.

S katerimi proizvodi Ultrapac nastopa na trgih EU, v katere države izvaža in kako vam je uspelo prodreti na zahtevne zahodne trge?Na trgih EU nastopamo v glavnem s po-tiskanimi vrečkami različnih tipov. To so vrečke z ojačanim izsekom (DKT), vrečke s fleksibilno ročko, razne blok vrečke z navadnim in posebnim izsekom, vrečke z avtomatsko trdo ročko, nosilne vrečke tip majica (HTT). Izvažamo v Nemčijo, Belgijo, Avstrijo, Veliko Britanijo, Franci-jo in Italijo. Na zahtevne zahodne trge nam je uspelo prodreti z agresivno pro-dajno politiko in zelo dobrim proizvo-dom.

Kakšen je obseg letošnje proizvodnje, kakšni so trendi in kateri izdelki Ultrapaca so paradni?

Mednarodno priznanjeMednarodno priznanjePr

omoc

ija

19

Obseg letošnje proizvodnje ocenjujemo na 3.600 ton, od tega odpade 35% na EU. V prihodnjih letih načrtujemo fizič-no povečanje proizvodnje za približno 3-5% letno. Naš paradni konj je visoko-kvalitetno potiskana nosilna vrečka.

Koliko so stroški energije in konkurenca vplivali na pritiske po znižanju cen? Ali je za plastičarje konjunktura in kaj kažejo prognoze za leto 2006?Stroški osnovnih surovin izredno vpli-vajo na razlike v ceni, predvidena spre-memba naše zakonodaje pa še dodat-no vpliva na pritisk živilske industrije po zniževanju cen. Konkurenca na po-dročju naših artiklov v Sloveniji je zelo velika. Dodatno je zelo velik pritisk konkurence iz evropske unije, posebno pa iz Azije. V letu 2006 se odločamo za specializacijo programov po posa-meznih artiklih, ker želimo zmanjšati stroške.

Če primerjate kakovost vaših nosilnih vrečk glede na materiale in tisk,

v čem je vaša prednost v primeri z evropskimi proizvajalci?Naša prednost je v fleksibilnosti izdelave manjših serij od 50 do 500 tisoč kosov in specializaciji po tipih vrečk.

Nekateri analitiki ocenjujejo, da prvotno navdušenje trga po polietilenskih vrečkah pojenja in da spet postaja zanimivejši ekološko primernejši papir. Kakšni so trendi v Evropi in svetu?Razni analitiki res ocenjujejo, da se nav-dušenje po vrečkah zmanjšuje, vendar iz analize porabe materiala to ni videti. Trendi v Evropi, da zmanjšujejo obre-menjenost okolja z odpadnimi vrečka-mi, nas usmerjajo k zmanjševanju de-leža materiala na enoto proizvoda ter v uporabo alternativnih materialov, ki zmanjšujejo debelino vrečk in dosežejo podobne mehanske lastnosti.

Kakšni so razvojni načrti Ultrapaca?Zadržati 12% delež prodaje na doma-čem tržišču in povečati prodajo v drža-vah EU iz 35 % na 50 %. Glede na to,

Ob dveh članih žirije na podelitvi drži v rokah diplomo (drugi z leve) Jean-Marie Peters, distributer vrečk Ultrapaca v drža-vah Beneluxa, ob njem (tretji z leve) pa je z diplomo Marjan Lasič, direktor Ultrapaca.

da smo zelo dobri v tisku, bomo razvi-jali alternativne proizvode na bazi tiska z uporabo večslojnih materialov.

Prom

ocija

20

24/25

Katere svetovne trende pri iskanju kreativnih rešitev za embalažo vaših izdelkov najbolj upoštevate in kakšne razlike morate upoštevati glede na značilnosti posameznih regij – Evropa, ZDA, vzhodne države? Kakšna je v tem pogledu vaša izkušnja z letošnje Anuge?Pri oblikovanju embalaže se bolj kot na območje prodaje oziramo na izde-lek, za katerega embalažo razvijamo. Tako trend preprostosti in funkcional-nosti embalaž in njihove sporočilnosti upoštevamo predvsem pri embalaži prehranskih dopolnil, pri embalaži medov pa želimo dodatno izposta-viti poreklo, vrsto medu in tradicijo. Pri embalaži za naše izdelke nam je pomembno vodilo enostavnost in pri-ročnost.V bogato tradicijo smo posegli pri ob-likovanju embalaže medov blagovne znamke Zlati panj, kjer steklen kozarec pooseblja obliko starega slamnatega panja, na pokrovčku pa je prikazano satovje. Tudi pri medovih v stekleni amfori smo z lesenim pokrovčkom poudarili tradicijo rokodelstva, na gli-neni posodi so vgravirane stilirizirane čebelice. Želimo, da embalaža izraža tudi toplino in dobroto vsebine, saj se pogosto uporablja kot darilo in izraža pozornost obdarjevalca.

Embalaža, ki izraža toplinoSvetovni čebelarski kongres APIMONDIA, ki je bil letos na Ir-skem, je Medexu namenil kar tri medalje za njihove embala-že. To je dosežek, ki je potrdil premišljeno poslovno filozofijo podjetja v komuniciranju s potrošnikom, saj gre za izdelek, za med, ki zahteva kreativno senzibilnost pri kreaciji embalaže. Po-leg informativne vrednosti, pravijo v Medexu, mora embalaža vzbuditi tudi prave emocije in doseči zadovoljivo stopnjo iden-tifikacije. Seveda pa embalaža brez dobrega izdelka ne pomeni dolgoročnega uspeha. Embalaža je tista, ki izdelek nadgradi, ne more pa ga nadomestiti! Aleša Kandus, predsednica uprave Medexa, ob kreativnosti pri oblikovanju embalaže posebej iz-postavlja njeno sporočilnost.

Kaj želite z vašo embalažo sporočiti potrošniku, na katere kreativne rešitve ste v komuniciranju s potrošniki najbolj pozorni?Embalaža mora potrošniku v čimkraj-šem času povedati čimbolj jasno spo-ročilo. Zato pri oblikovanju embalaž naših izdelkov navadno predstavimo glavno sestavino in učinkovino izdel-ka. Čeprav pozdravljamo kreativnost pri oblikovanju, pazimo, da zaradi prevelike kreativnosti ne zgubimo jas-

Mednarodno priznanjeMednarodno priznanje

21

nosti sporočila embalaže. Ugotavlja-mo, da so učinkovitejše embalaže, ki najprej sporočajo eno osnovno spo-ročilo, dodatna sporočila pa imajo navedena v navodilih izdelka ali pa na zadnji strani embalaže. Vsi naši izdel-ki so naravni, zato je pomembno, da to izraža tudi embalaža.

S katero embalažo ste na domačem in tujem trgu najbolj uspeli in zakaj?Z vidika mednarodnih priznanj in tek-movanj na področju pakiranja medu smo prav letos dosegli pomembno pri-znanje. Na letošnjem svetovnem čebe-larskem kongresu APIMONDIA na Ir-skem smo za naše embalaže prejeli kar tri medalje: zlato za medove blagovne znamke Zlati panj, srebro za pakiranje medu s suhim sadjem v amfori z le-senim pokrovčkom in bron za gozdni med, pakiran v keramičnem lončku. Embalaže so pomembna dodana vred-nost vsebini in naš med v lepi embalaži še bolj pritegne potrošnika.

Kako uspete kot naročniki kreativnih oblikovalskih rešitev pri izdelavi embalaže zagotoviti uresničitev vaše poslovne filozofije tudi v embalaži?Pri oblikovanju embalaž za naše izdel-ke zelo tesno sodelujemo z oblikoval-cem, zato je v kreacije v največji mož-ni meri vključena tudi naša poslovna filozofija.

Ekološki vidik pri embalaži postaja odločilen, tudi želja po zmanjšanju odpadne embalaže. Kako to upoštevate?Pri spreminjanju embalaž upošteva-mo ekološki vidik, saj želimo čimbolj zmanjšati odpadno embalažo (pred-vsem z vidika transportne embalaže).

Naročniki embalaže zahtevajo od proizvajalcev močno znižanje stroškov, kar vpliva tudi na kvaliteto embalaže. Kako ravna Medex?Pri embalaži iščemo najboljše razmer-je med ceno in kakovostjo, pri čemer nam je kakovost prvo vodilo. Stroškov-ne prihranke dosegamo s primerjalni-mi ponudbami različnih dobaviteljev embalaž in s poenotenjem transport-nih embalaž različnih izdelkov.

Ali v živilski industriji dovolj upoštevate zahteve potrošnikov, da jim da embalaža točno informacijo o vsebini in kakovosti izdelka? V Sloveniji je bilo nekaj primerov zavajanja potrošnikov.Skladno z veljavno zakonodajo vklju-čimo na embalažo vse informacije. Pogosto bi želeli vključiti še več infor-macij, vendar pa smo zakonsko žal precej omejeni. Na embalaži ne sme-mo navajati vseh informacij, kot jih navajajo naši konkurenti in poslovni partnerji v tujini.

Kaj pomeni za prodajo in prepoznavnost vaših izdelkov blagovna znamka Zlati panj na embalaži? Že ob oblikovanju embalaže in imena blagovne znamke Zlati panj smo že-leli, da tako embalaža, kot tudi ime linije, izražata izdelke višje kakovosti. Zato smo za to linijo medov oblikovali steklen kozarec oblike starega panja, s pokrovčkom, ki stilizira satje. Tudi etiketa po izgledu in sporočilu spo-roča višjo vrednost z zlatotiskom in imenom ZLATI panj. Posebnost linije smo lani potrdili še z znakom višje kakovosti, ki krasi pokrovček medov Zlati panj. Kot prvo slovensko živilsko predelovalno podjetje smo certifikat višje kakovosti prejeli od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra-no. Izdelki so zaradi višje kakovosti tudi cenovno primerno pozicionirani in namenjeni ljudem, ki skrbijo za od-ličnost njihove prehrane.

Ali v Medexu razmišljate, da bi sami ustanovili in razvili oblikovalski, kreativni oddelek za razvoj embalaže?Zaradi širine našega asortimana se je sodelovanje z več zunanjimi obliko-valci izkazalo kot najbolj uspešno in učinkovito, saj omogoča sodelovanje s tistim oblikovalcem, ki mu določen tip izdelka in embalaže najbolj ustre-za.

Prom

ocija

22

24/25

Delniška družba Aero ustvari na iz-voznih trgih kar tri četrtine svojih pri-hodkov od prodaje. Po nekajletnem tržnem in proizvodnem prestruktu-riranju je danes s svojimi osnovnimi proizvodnimi skupinami prisotna na večini evropskih trgov. Večino svoje-ga prihodka ustvari na trgih Evropske unije, izvaža tudi na trge nekdanje Sovjetske zveze in na trge jugovzhod-ne Evrope (ne le na nekdanje jugoslo-vanske trge, temveč tudi v Bolgarijo in Romunijo).Proizvodna specializacija je v zadnjih letih povzročila opuščanje izdelkov z nižjo dodano vrednostjo, pri katerih je delež stroškov dela relativno visok, in krepitev osnovnih skupin izdelkov. V proizvodnjo teh skupin izdelkov je družba največ vlagala, in sicer v pro-izvodno skupino samolepilnih trakov Aerotape in samolepilnih odlepljivih lističev Tix. Z najnovejšo investicijo v samolepilne etiketne materiale za grafično industrijo je Aero zaokrožil ponudbo izdelkov na osnovi akrilat-nih lepil na precejšnji osnovi lastnega znanja.Tako se Aero vedno bolj odmika od klasičnega ponudnika široke palete izdelkov za pisarniško in šolsko upo-rabo. Vedno bolj postaja specializiran ponudnik posameznih segmentih iz-delkov, delno za pisarniški program, kakor so odlepljivi samolepilni lističi in pisarniški lepilni trakovi, in vse inten-zivneje se pojavlja v segmentu indu-strijske porabe industrijskih samole-pilnih trakov in samolepilnih etiketnih materialov.

Junija 2005 so v Aeru začeli poskus-no proizvodnjo samolepilnih etiketnih materialov pod blagovno znamko Ae-rotac. Projekt so po večletnih pripra-vah začeli uresničevati spomladi 2004 in želeli doseči dva cilja: – sanirati poslovanje hčerinske druž-

Novi izdelki

Samolepilni etiketni materiali Aerotac

be AeroCopy, katere kakovost po-slovanja je zaradi več razlogov vse slabša in s tem negativno vpliva na poslovno uspešnost matične druž-be,

– nadomestiti proizvodno skupino samokopirni papirji, v kateri poraba zastaja ali upada, z novo proizvod-no skupino, v kateri poraba raste in ki dopolnjuje paleto samolepilnih etiketnih materialov v Aeru.

Projekt so zasnovali strokovnjaki Aera v sodelovanju z dolgoletnimi partner-ji – izvajalci. Med večjimi sta družbi BMB iz Švice in Mateli iz Celja.V tehničnem delu projekta so v Aeru izvedli obsežno rekonstrukcijo pre-maznega stroja in prilagodili drugo proizvodno opremo za proizvodnjo nove proizvodne skupine. Nameščena kapaciteta proizvodnje presega 100 MIO m2 premazanih in laminiranih materialov.V tehnološkem delu projekta so stro-kovnjaki Aera v novo proizvodno sku-pino vgradili znanje o sintezi lepil, premazovanju, rezanju, testiranju samolepilnih materialov, računalniško podprtem sistemu spremljanja mate-rialnih tokov. Ocenjujejo, da investicijska vrednost projekta in na projekt vezani stroški sanacije družbe AeroCopy ne bodo presegli 6 MIO evrov. Tržna strategija Aera je začrtana. Družba želi povečati tržne deleže na večini evropskih trgov. Zlasti močno pozicijo si je ustvarila na trgih Cen-tralne in Vzhodne Evrope, kjer sledi

vlogi tržnega izzivalca z utrjevanjem že znane blagovne znamke, kar zlasti velja za samolepilne trakove.Pri trženju samolepilnih odlepljivih li-stičev je Aeru po zadnji investiciji leta 2003 uspelo bistveno povečati obseg prodaje in se približati začrtanemu ci-lju – doseči 10-odstotni evropski tržni delež.Pri proizvodnji samolepilnih trakov je Aero z zadnjo investicijo v premaz-ni stroj za pakirne trakove na vodni osnovi bistveno povečal prisotnost zlasti v centralni in vzhodni Evropi, kjer so proizvodi Aera prisotni zlasti v industrijskem segmentu in znani pod blagovno znamko predvsem po dobri kakovosti in servisu.

Letošnja investicija v samolepilne eti-ketne materiale posega v nov tržni segment, to je grafična industrija, v kateri ima Aero prek svoje hčerinske družbe Aero Copy že dobro tržno po-zicijo. Trg etiketnih materialov namreč zlasti v centralni, vzhodni in jugovz-hodni Evropi najhitreje raste, in če-prav je konkurenca svetovnih proizva-jalcev zelo močna, ima družba precej konkurenčnih prednosti, zlasti dobro tržno pozicijo kot proizvajalka samo-kopirnih papirjev, utečene prodajne poti in precej lastnega znanja, kar jo ločuje od večine srednjih in manjših proizvajalcev.Tržni cilji družbe s proizvodno skupi-no so veliki, da bi – kot tržna izzivalka – v relativno kratkem obdobju dose-gla 10-odstotni tržni delež v najhitre-je rastočih državah.S proizvodno specializacijo in inten-zivnim načrtnim trženjem družba sle-di cilju: pri ključnih proizvodnih sku-pinah zadržati pretežni tržni delež na domačem trgu, postati vodilna proiz-vajalka v širši regiji centralne, vzhodne in jugovzhodne Evrope in ena izmed treh vodilnih proizvajalcev v Evropi.

AktualnoAktualno

23

Ljubljansko podjetje Saturnus Emba-laža in avstrijska družba Vogel&Noot Verpackungstechnik se ukvarjata s pov-sem enako dejavnostjo – s proizvodnjo kovinske embalaže. Nosilni programi družbe Saturnus Embalaža so pločevin-ke za prehrano, pokrovi in pločevinke za kemijsko industrijo. Tudi avstrijska družba Vogel&Noot Verpackungstech-nik izdeluje različne pločevinke za hra-no in za kemikalije, pa tudi kovinsko embalažo za kozmetično industrijo, za nakit in ure, za slaščice …

Veliki in razvejeniAvstrijska družba je precej večja od slovenske. Lani je imela okoli 150 mi-lijonov evrov prometa, kar pomeni, da je Vogel&Noot Verpackunstechnik po prodaji skoraj desetkrat večji od družbe Saturnus Embalaža, ki je lani s prodajo dosegla skoraj štiri milijarde in pol tolar-jev (preračunano - 18,5 milijona evrov).O avstrijskem podjetju Vogel&Noot, ki ima svoj sedež na avstrijskem Štajer-skem (v Mittersdorfu v Mürztalu), so javne informacije zelo redke. Že spletno stran si ta družba deli z drugo družbo, ki ima enako ime, vendar se ukvarja z iz-delovanjem kovinskih delov za avtomo-bilsko industrijo, pa tudi z izdelovanjem strojev za industrijo.Poleg teh dveh je v Avstriji še več družb, ki imajo enako ime, torej Vogel&Noot, sedeže pa na drugih koncih in tudi de-javnost, s katero se ukvarjajo, je drugač-na (kmetijski stroji, ogrevalna tehnika

Nakupi podjetij

Saturnus Embalaža v avstrijskih rokahAvstrijska družba Vogel&Noot Verpackungstechnik je v začetku oktobra kupila precejšen del delnic slovenskega podjetja Satur-nus Embalaža. Ker je že bila pred tem nakupom lastnica dolo-čenega deleža delnic tega podjetja, je njeno lastništvo doseglo 41-odstotni delež. Kot pojasnjujejo v upravi avstrijskega podjet-ja, želijo slovensko podjetje dobiti popolnoma pod svoje okri-lje, kar pomeni, da so pripravljeni odkupiti vse delnice drugih lastnikov. Član uprave Vogel&Noot Friedrich Nitsche je nedavno izjavil po objavi odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev, da lahko vsi delničarji prodajo delnice po 43.000 SIT, da »smo zelo veseli, da lahko zdaj v podaljšanem roku poudarimo višjo ceno.« S tem so bili najbolj zadovoljni mali delničarji.

…). V ozadju vseh teh družb je očitno holding Vogel&Noot. Povezave med družbami niso jasne in o medsebojnih povezavah ni mogoče dobiti kaj več oprijemljivih podatkov.Vse družbe, ki nosijo enako ime, so zelo razvejene po vsem svetu, in tudi družba Vogel&Noot Verpackungstechnik ima svoja podjetja razsejana po Evropi (po-leg matične družbe v Mittersdorfu sta dve v Nemčiji, po ena pa na Češkem, Poljskem in tudi v Makedoniji v Bitoli).

Avstrijska strategija je na dlaniBolj kot lastniška sestava in lastniške povezave pa je jasna strategija avstrij-skega izdelovalca kovinske embalaže Vogel&Noot Verpackungstechnik: hitra ekspanzija v srednji in vzhodni Evropi. Jasen je tudi njihov načrt, na kakšen na-čin naj bi dosegli prodor v tem ekonom-skem prostoru – s prevzemi podjetij, ki imajo podoben proizvodni program, predvsem pa imajo pomembne tržne deleže v tem prostoru. S tem naj bi po-stalo avstrijsko podjetje še močnejše, že zdaj pa je med desetimi največjimi evropskimi podjetji, ki se ukvarjajo z iz-delavo kovinske embalaže.Ta njihova strategija pojasnjuje, zakaj je postal Saturnus Embalaža zanj tako za-nimivo podjetje. Saturnus Embalaža si je kot enega najpomembnejših ciljev za-dala postati globalno podjetje za proiz-vodnjo in trženje kovinske embalaže na trgih osrednje in jugovzhodne Evrope. Njihov strateški cilj je dvigniti delež iz-

voza v celotni realizaciji na 50 odstot-kov predvsem s prodajo na balkanskih trgih. Predvsem zaradi aktivnega nasto-pa na teh trgih naj bi se prodaja v pri-hodnjih letih povečevala povprečno za osem odstotkov na leto in prinašala kar lep dobiček (načrt: sedem odstotkov ce-lotne realizacije naj bi bilo dobička).

Saturnus Embalaža je uspešno podjetjeLanski dosežki potrjujejo, da podjetje uspešno dosega te cilje. Družba je lani ustvarila 4,452 milijarde tolarjev pri-hodkov, kar je za 11 odstotkov več kot leto poprej. Izjemno visoko rast prodaje (28,8-odstotno) je podjetje doseglo na tujih trgih. Čisti dobiček je bil lani sicer nekoliko manjši kot leta 2003. Bilo ga je za 257 milijonov tolarjev (leto po-prej 339 milijonov tolarjev), vendar je zmanjšanje logično – lani se je namreč na svetovnem trgu močno podražila bela pločevina, ki je osnovna surovina za izdelavo pločevink. Ker je podjetje tudi prejšnja leta poslovalo dobro, se je nabralo precej prenesenega dobička iz prejšnjih let; skupaj ga je kar za 1.164 milijone tolarjev.Kljub lanskemu zmanjšanju dobička je bila čista donosnost kapitala (ROE) so-lidna in je presegla sedem odstotkov (leto poprej je vložen kapital prinesel več kot deset odstotkov), kar je nekoliko več, kot so določili s strateškim načrtom za prihodnja leta, čista donosnost na delni-co pa je znašala 2944 tolarjev (leta 2003 je bila čista donosnost na delnico višja še za tisoč tolarjev). Delničarjem so po sklepu skupščine izplačali tisoč tolarjev dividend, uprava pa je dobila 3,3 milijo-ne tolarjev nagrade za prizadevno delo. Ker je uprava enočlanska, je nagrado dobil generalni direktor Zvone Žepič.

Pisana lastniška sestavaS poltretjim milijonom tolarjev so na-gradili tudi tričlanski nadzorni svet, ka-terega predsednik je bil Vito Verstovšek. Verstovška in Andreja Čeča so na skup-ščini delničarjev imenovali za člana nad-zornega sveta, ker je julija letos potekel

24

24/25

mandat prejšnjemu nadzornemu svetu. Proti koncu avgusta se je konstituiral nov nadzorni svet, katerega predsednik je zdaj Andrej Čeč, njegov namestnik pa Vito Verstovšek. Lastniška sestava doka-zuje, da je Andrej Čeč, najbrž posredno, pomembnejši lastnik družbe Saturnus Embalaža: skoraj sedemodstotni lastnik družbe nastopa pod imenom Čeč Ker-vina Marta Veronika, triodstotni lastnik pa ima naziv Čeč Tadeja Karla. Lastninska sestava podjetja, kjer ima delo 257 zaposlenih, je zelo pisana, več kot odstotek lastništva pa ima deset lastnikov. Daleč najmočnejša lastnika sta bila lani holding NFD (26,45 odstot-ni delež) in država, ki je preko Soda in Kada obvladovala 18,41 odstotni lastni-ški delež, ostalo pa zasebniki in zasebne družbe. Če sta prej omenjena lastnika povezana, upravlja Andrej Čeč vsaj de-set odstotkov lastništva. Sredi leta 2003 je bilo skupaj 645 lastnikov delnic.Dobro poslovanje je očitno vplivalo tudi na vrednost delnice na borzi (trg OTC): 31. decembra 2004 je njen borzni tečaj dosegel 46.177 tolarjev (leto dni pred tem je bil tečaj 39.900 tolarjev). Po obja-vi namere o prevzemu se je oktobra del-nica v hipu podražila za 30 odstotkov.

Prodor na BalkanSolidni poslovni rezultati, opravljene naložbe in novi naložbeni načrti ter uspešno širjenje na tuje trge seveda privablja tuje lastnike. Lani je Saturnus Embalaža iz lastnih sredstev posodo-bila proizvodne linije, dogradila regal-no skladišče, preselila del proizvodnje, uredila logistiko in prilagodila informa-cijski sistem. Za te naložbe je porabila 245 milijonov tolarjev. Že lani pa je v Srbiji (v Novem Sadu) ustanovila druž-bo Embalaža Saturnus Novi Sad, ki je v lasti družne Saturnus Embalaža (25 tisoč dolarjev osnovnega kapitala). Ta družba naj bi pomagala prodajati Sa-turnusove izdelke na balkanskih trgih. Toda to je samo ena njena naloga, kaj-ti v Srbiji naj bi zrasel tudi proizvodni obrat za izdelavo pločevink za kemijsko in prehrambeno industrijo. Letošnji na-črti Saturnusa Embalaže so bolj ambici-ozni od nekoliko daljših strateških ciljev. Letos naj bi se proizvodnja (in prodaja) povečali kar za 15,6 odstotka, dobička naj bi bilo več kot lani (za 8,9 odstotka), deset odstotkov prihodkov pa naj bi po-rabili za naložbe. Polletni nerevidirani podatki kažejo, da bo poslovanje tudi letos uspešno. Ob polletju je prodaja že dosegla 2,2 milijardi tolarjev, dobička pa je bilo 113 milijonov tolarjev. Knjigo-

vodska vrednost delnic se je ob polletju dvignila na 42.155 tolarjev.

Prvo obvestilo o prevzemuVse to pojasnjuje, zakaj se avstrijska družba Vogel&Noot tako trudi prevzeti družbo Saturnus Embalaža. O svoji na-meri so Avstrijci uradno prvič obvestili upravo 20. ali 21. septembra letos. Ta-krat so v svoji lasti že imeli več kot četr-tino delnic (vseh delnic je 85.929, av-strijsko podjetje pa jih je takrat že imelo več kot 22 tisoč), kar jim je zagotovilo glasovalno pravico. Teden dni kasneje se je avstrijski lastniški delež že povzpel na več kot 40 odstotkov, uprava podjetja Saturnus Embalaža pa je pohitela s po-jasnilom, da med Saturnusovo upravo in avstrijskim podjetjem ne obstaja ni-kakršnega sporazuma o prevzemu. Pre-vzem bo uspel, ko bo avstrijska družba pridobila več kot polovico lastništva in šele v tem primeru je generalni direktor, ki je tudi solastnik podjetja, pripravljen prodati svoje delnice novemu večinske-mu lastniku. V vsakem primeru pa ne misli ponuditi svojega odstopa.

Nezadovoljni mali delničarjiAvstrijski družbi Vogel&Noot Verpac-kungstechnik je svoj lastniški delež pro-dal holding NFD. Posel je bil najbrž dol-go načrtovan, a sklenjen v tajnosti in je presenetil male delničarje kot strela z jasnega. Pri celotnem poslu ne gre za nič nezakonitega, male delničarje pa je zmotila avstrijska ponudba za od-kup: 36.500 tolarjev za delnico se jim je zdelo odločno prenizka cena. Zato so pozvali državni Kad in Sod, naj po tej ceni, ki je celo nižja od knjigovodske vrednosti delnice, nikakor ne prodata svoj delež. Pogajanja in dogovori, bili so precej skrivnostni, so trajali kar nekaj

časa. Dokler ni avstrijski ponudnik zvišal ceno na 43.000 SIT z dostavkom, da je to »zelo dobra in poštena ponudba« glede na stanje na trgu. Očitno pa je, da se je avstrijski Vogel&-Noot Verpackungstechnik skrivnostno pogajal z drugimi delničarji o prodaji delnic, in je vse storil, da je zgodbo o prevzemu uspešno pripeljal h koncu, ne da bi se uprava ljubljanskega podjetja vključila v celotno dogajanje.

Avstrijci hvalijoNamera o prevzemu je očitno presene-tila tudi upravo, ki avstrijskih poslovnih potez ni želela komentirati, član uprave avstrijske družbe Nitsche pa je upravi vsaj na videz ponudil roko, ko je pohvalil kakovost upravljanja te družbe. Avstrijci so zelo zadovoljni tudi s tehničnim zna-njem, ki ga ima Saturnus Embalaža, in z ugledom tega podjetja. Tudi drugi član uprave Peter Gasser, ki je bil v Ljublja-ni, je prepričan, da je združitev za obe podjetji zmagovalna kombinacija, ker se bosta obe združeni podjetji lahko lažje kosali z močnimi tekmeci na trgu kovinske embalaže. Prednost bodo lah-ko unovčili tako pri dobavah jekla, saj je jeklo največji proizvodni strošek (okoli 60-odstotni), kot tudi pri velikih kupcih. Ta prednost se bo zelo hitro lahko iz-kazala na balkanskih trgih, kjer je pred nekaj meseci avstrijsko podjetje kupilo tovarno embalaže v makedonski Bitoli, ki sicer več let ni obratovala, ljubljanski Saturnus pa se je angažiral v Srbiji. Le skupaj lahko postanemo vodilni na teh trgih, je prepričan Peter Grasser. Oba člana uprave sta zagotovila, da ljubljan-skega podjetja nikakor ne nameravajo ukiniti ali omejiti obseg proizvodnje.

Jože Petrovčič

Vogel&Noot VerpackungstechnikAvstrijsko podjetje Vogel&Noot Verpackungstechnik iz Mittersdorfu v Mürztalu na avstrijskem Štajerskem skupno zaposluje 1100 delavcev, ima sicer tovarne v Avstriji, Nemčiji, na Poljskem, Slovaškem in v Makedoniji. Sodi med 10 največ-jih izdelovalcev kovinske embalaže. Vrednost proizvodnje presega 150 milijonov evrov. Podjetje je začelo izdelovati embalažo že med 2. svetovno vojno v Wart-bergu, v 50. letih pa so se preselili v nove proizvodne prostore v Mittersdorf, kjer so na polavtomatski način izdelovali pločevinke, leta 1957 pa so že organizirali avtomatsko izdelavo pločevink. Sledilo je obdobje intenzivnih naložb, ko so prešli na izdelavo pločevink po varjenem postopku. V Mittersdorfu je zaposlenih 194 ljudi, ki predelajo 22.000 ton jekla, veliko več pa jih je zaposlenih v podjetjih, ki so jih kupili ali ustanovili v tujini. Zadnji nakup so opravili letos, ko so kupili ma-kedonsko tovarno v Bitoli, a je še niso usposobili za proizvodnjo. Vsa ta podjetja (v Nemčiji, na Poljskem, Slovaškem in v Makedoniji) centralno iz avstrijske druž-be oziroma sedeža družbe v Mittersdorfu. Veliko denarja namenjajo sprotnem posodabljanju tehnologije. Njihova posebnost so dvodelne pločevinke, namesto običajnih tridelnih.

25

Okrogla miza

Sistem deluje, so pa težaveSlovenija pripravlja spremembe in dopolnitve obstoječih pred-pisov o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, saj je za-čela veljati nova uredba z višjimi cilji in zahtevami za doseganje deležev reciklirane in predelane odpadne embalaže. Kaj bo to-rej treba spremeniti v slovenskem sistemu ravnanja z odpadno embalažo, kateri rezultati so doseženi, kje so pomanjkljivosti, kako deluje Slopak in kako v državi bolj povezati vse, ki so od-govorni za uresničitev višjih evropskih ciljev pri predelavi od-padne embalaže? Na okrogli mizi so sodelovali: mag. Dušan Marc, Ministrstvo za okolje in prostor, Ilija Kitič, Slopak, Mateja Mikec, Interseroh, Jože Omahen, Omaplast, Vesna Fabjan, Di-nos, Marija Marot, Merkur in Matej Stražiščar, Union, uredništvo revije Embalaža & Okolje pa sta predstavljala Natalija Črepinšek in Jože Volfand.

bi predelovali zanj. Če hočemo dobi-ti odpadno embalažo, se moramo na trgu kosati s Kitajci, toda predelovati na Kitajskem ali v Sloveniji je stroškov-no zelo različno. Slopak nam noče dati odpadne embalaže in jo je dal na raz-polago zbiralcem, da lahko tržijo z njo, mi pa je ne dobimo.

Kaj ste še pričakovali od Slopaka poleg pogodbe? Jože Omahen: V triindvajsetih letih smo zgradili svojo, dobro organizirano mrežo zbiranja. Slopak nam jo je zrušil. Govorili so mi, naj pustim to pri miru, ker bom na koncu vendarle dobil ma-terial. Nekatere stvari sem spustil iz rok in se vdal v usodo. Naj Slopak vse to vodi, naj zbira in sortira, mi bomo pa predelovali. Zgodilo pa se je, da sem izgubil še tisto, kar sem si v toliko letih ustvaril, ker sem verjel, da bo to tako, kakor so me prepričevali.

Jože Omahen: Od Slopaka sem pri-čakoval veliko več. Za mano je petin-dvajset let dela v reciklaži. Začeli smo takrat, ko so se nam vsi smejali, češ da je to posel za cigane. Pričakovali smo, da bomo z ustanovitvijo Slopaka lah-

ko bolje delali. Zdaj pa delamo slab-še. Računal sem, da bo Slopak krovna organizacija in da bodo tisti, ki zbirajo in sortirajo, eni, mi, predelovalci, pa drugi podizvajalci. Zdaj pa Slopak z nami sploh noče skleniti pogodbe, da

Embalaža in okoljeEmbalaža in okolje

26

24/25

In zakaj se ne morete dogovoriti o tem poslu? Jože Omahen: Pri Slopaku trdijo, da drugače ne morejo, ker so s podizvajalci sklenili pogodbe, da lahko razpolagajo z odpadno embalažo. Pogodb ni mo-goče prekiniti, obljubljajo, da jih bodo, od tega je že dve leti, a nič se ne zgodi.

Kakšna je ocena v Merkurju?Marija Marot: S Slopakom poslujemo na ravni plačila embalažnine in z nje-govimi podizvajalci. Ti pri nas pobirajo embalažo, ki se zbira na našem dvoriš-ču. Podpisani imamo obe pogodbi, po 15. in 20. členu. Na začetku je bilo ne-kaj težav glede evidenčnih listov, zdaj so se stvari uredile. Vztrajali smo, da ostanejo tisti odvozniki odpadne em-balaže, ki smo jih imeli, preden se je Slopak pojavil. Tu ni bilo težav, večino-ma so bili Dinos, Surovina in še kakšno komunalno podjetje. Z Dinosom smo imeli že prej poslovni odnos, dogovorili smo se tudi, da nam nekatere aktivno-sti pri embalaži priznavajo, zlasti sorti-ranje, kar je bolj konkurenčno, kakor je bila ponudba Slopaka, in nimamo huj-ših težav. Ustanovitev Slopaka ni preveč posegla v naš sistem, ki smo ga imeli prej. Vztrajali smo, da naši evidenčni li-sti ostanejo. Mesečne zbirne evidenčne liste pošiljata Dinosa in Surovina, nad-ziramo pa z evidenčnimi listi, s kateri-mi je povezan vsak odvoz. Ponekod so še težave s tehtalnimi listi. Odvozniki odpadno embalažo tehtajo, a je koli-čina velikokrat napisana z roko. Skle-pamo, da se količine nekam izgubljajo. V sedemkubičnem zabojniku je lahko odpadna embalaža nametana, zato tudi mi sprejemamo malo krivde nase. Vprašanje je, koliko je res količin, toda samo na nekaterih mestih. Včasih, ko se pojavi to vprašanje, reagiramo, zato se zadeve urejajo. Težava se pojavlja zato, ker ne dobimo računalniškega izpiska s tehtnice. Obstajajo zbirni evi-denčni listi in plačila. Če so zatajene količine, ni oškodovan samo Slopak, ampak tudi mi, ker mora biti sortiranje plačano. Zadeva gre res nekoliko mimo nas. Toda strošek, ki nam ga priznava-jo za sortiranje, je tako majhen, da ne uvajamo strogih nadzornih ukrepov, ne znese pa, da bi tehtali, preden pri-de tovornjak v podjetje in ko gre ven. Skratka – sistem pri nas živi, tu in tam s težavami, ampak jih rešujemo.Mateja Mikec: Smo novi na področju odpadne embalaže, zato podrobno

opazujemo, kaj se dogaja na trgu, in primerjamo prakso v Sloveniji s prakso v drugih državah Evropske skupnosti. Nekoliko se razlikujemo od Slopaka, ker opravljamo samo ravnanje z odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, pripravljamo pa tudi projekt ravnanja z odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek. Sistem se šele vzpostavlja, in dokler Slopak ni začel delovati, so ime-li predelovalci tipa Surovina in Dinos vodilno vlogo pri zbiranju in zagotav-ljanju ravnanja z odpadno embalažo. Vloga izvajalcev, kakor sta Dinos in Su-rovina, se bistveno spreminja in ti pod-jetji težko sprejemata spremembo. Po drugi strani družba za ravnanje z od-padno embalažo Slopak ne sme pre-več agresivno posegati v obstoječa raz-merja. Res pa je, da je v tem trenutku sistem ravnanja z odpadno embalažo v glavnem sistem popisovanja količin, zbranih in predelanih. Sistem se nasla-

Predelovalci, kakršen je Omaplast, mo-rajo, ko bo sistem povsem razvit, dobi-vati stalne količine od sistemov in se ne smejo mučiti na trgu, kakor je zdaj, ko vsak po svoje išče embalažo. Ne samo, da jo uvažajo, na trgu je prava tekma zanjo, to pa ni dobro.Matej Stražiščar: Moral bi govoriti v vlogi plačnika embalažnine v Skupini Laško, kjer smo največji plačnik tega sistema. Zavedati se moramo, da smo lastniki Slopaka in plačniki sistema za-vezanci. Tudi Slopak se obnaša tržno, saj to od njega zahtevamo. Predvsem zato, ker nam tržno ravnanje prinese nižjo embalažnino ob doseganju ci-ljev, kar je naš interes. Ni naš interes, lastnikov Slopaka, postaviti nestabilen sistem. Tako dolgoročno ne bomo do-segli ciljev, ki nam jih je postavila dr-žava. Tega se kot zavezanci zavedamo in Slopak ima navodila, kako naj ravna. Slopak ni samostojna oseba na trgu,

Mateja Mikec

nja na zbirne in predelovalne poti, ki so že vzpostavljene. Pravilnik sistema rav-nanja z odpadno embalažo, ki vključu-je prevzem pri končnem uporabniku, organizacijo storitve prevoza, sortira-nje in zagotavljanje predelave v orga-nizaciji družbe, se zdaj uresničuje šele v posamičnih primerih. Morali bi dovoliti sistemu, da se uveljavi postopoma. Pra-vilnost sistema se izraža v tem trenutku šele v nekaterih segmentih. Obstaja še Omaplast, na primer, ki je eden izmed ključnih predelovalcev v regiji. Lani in letos smo mu poskušali zagotavljati nekaj količin, tako da nekatere zbrane količine, v tem trenutku še zelo majhne količine embalaže iz slovenskega in av-strijskega sistema, usmerjamo k njemu.

pač pa ima svoje lastnike in tako se mora tudi obnašati.Izbira izvajalcev določene storitve-pre-voza, predelave in zbiranja je stvar Slo-paka. V to se ne vtikamo. Vemo, da se pripravljajo spremembe pravilnika in da moramo dosegati čedalje višje cilje, vendar je embalažnina za em-balerje dodaten strošek. V položaju, v kakršnem je živilska industrija, ki je v glavnem plačnik embalažnine zaradi pritiskov trgovine, se pritiski na stro-ške zelo poznajo. Zato je bila reakcija embalerjev normalna, saj smo si pet let prizadevali za ustanovitev družbe, katere lastniki smo. Tako smo obdržali nadzor nad stroški. Ne razumem: bile so težnje, da se ustanovi družba za

Jože Omahen


27

ravnanje z odpadno embalažo, v njej bi bili pa predelovalci. Potem bi imeli v rokah škarje in platno, kar bi bilo za nas nesprejemljivo.Veliko težavo glede zdajšnjega ravna-nja z odpadno embalažo predstavlja poročanje. Sistem poročanja ni pre-prost, bojim se tudi, da ne bo želenih rezultatov. Radovan Tavzes je zadnjič na komisiji za embalažo rekel, da so ocene, koliko embalaže bi moralo biti na slovenskem trgu in kakšno je de-jansko stanje, popolnoma različne. Na komisiji je bilo predlagano, da se usta-novi skupina ljudi, ki bo pripravila po-enostavljen način poročanja.

Kako pa lastniki, zavezanci, ocenjujete delovanje sistema za ravnanje z odpadno embalažo in kaj bi bilo treba izboljšati?Matej Stražiščar: Ocenjujemo, da Slo-pak, ki je glavni generator dogajanja v

zagotovili, če bomo skupaj z minis-trstvom ugotovili, kje so težave. Mi si ne moremo privoščiti delovanja zunaj sistema, manjši subjekti si to lahko pri-voščijo in iščejo poti.

Toda ali je točna ocena, da je zdajšnji sistem pretežno sistem popisovanja zbranih in sortiranih količin? Ilija Kitič: Nas ocenjujejo trije segmen-ti. Prvi segment predstavljajo zavezanci kot lastniki in tudi vsi drugi, ki se lah-ko pridružijo Slopaku pod popolnoma enakimi pogoji, da bi bil sistem čim bolj stabilen, čim večji in čim močnejši. Drugi segment so končni uporabniki, prek katerih morajo naši zavezanci zagotavljati prevzem odpadne emba-laže. Tretji segmant je ministrstvo, ki ocenjuje na koncu leta naš uspeh in ki nam je dalo dovoljenje pod pogojem, da bodo izpolnjeni rezultati iz opera-tivnega načrta. Naši zavezanci in v ne-kem segmentu končni uporabniki so nas ocenili pozitivno in s tem sem zelo zadovoljen, predelovalci so nas ocenili negativno, tudi s to oceno moram biti zadovoljen. Ustanovljeni smo namreč zato, da bi ščitili zavezance pred trgov-ci s sekundarnimi surovinami. Z oceno ravnanja z odpadno embalažo in z rezultati za leto 2004 smo v Slopaku zadovoljni. Seveda imamo težave. Vsi skupaj se učimo. Poskušamo sodelova-ti, kolikor se da, uspehi so bili, stvar je nova. Treba je bilo upoštevati tiste, ki so že bili na trgu, in jih vključiti. Mreža mora biti razvejena, končni uporabniki pa zadovoljni. Odločili smo se, da bomo na krožnih vožnjah pobirali odpadno embalažo v bolnišnicah, pri posameznih končnih uporabnikih in samostojnih podjetnikih, ki morajo pokazati, kam so dali emba-lažo. Sistem mora biti čim bolj upora-ben, da naši zavezanci, ki so plačali za to storitev, ne dobivajo pritožb svojih kupcev. Po drugi strani pa želimo, da se odpadna embalaža ne bi izgubljala, in omogočamo vsem končnim uporab-nikom, ki imajo odpadno embalažo naših zavezancev, brezplačen odvoz. Pri tistih, ki imajo večje količine, ni bilo težav, pri manjših pa tak sistem zahteva veliko dela. Slopak je torej prinesel kar nekaj novosti, ljudi pa je treba še oza-vestiti in jim povedati, kakšne možnosti imajo. Sistem se kar lepo razvija.

Z Omaplastom se dogovarjate o sodelovanju?

Ilija Kitič: Z Omaplastom smo se po-gosto sestajali in poskušali poiskati rešitev. Toda v tem segmentu je začel delovati trg. Od naših izvajalcev za-htevamo, da je odpadna embalaža predelana v skladu s standardi EU, o tem nam morajo poročati. In to delajo. Svojih partnerjev ne moremo prisiliti, da bi odpadno embalažo predelovali v Sloveniji, ker bi prišli v konflikt z drugi-mi instancami. Morda so v Avstriji bolj-še možnosti. Delati moramo v interesu zavezancev, da bo sistem čim cenejši, hkrati pa učinkovit. Zaščititi moramo interese zavezancev in jim ponuditi čim cenejši servis. Poslanstvo Slopaka in Interseroha je popolnoma drugačno in logično je, da se nam je pridružilo tisoč dvesto podjetij, tudi tujih, ker je praksa v Sloveniji najboljša. Vesna Fabjan: Kot predstavnica izva-jalcev družbe za ravnanje z odpadno embalažo, Dinosa, bi poudarila, da je bil sistem zbiranja vzpostavljen že pred družbo za ravnanje z odpadno emba-lažo, ni pa bil opredeljen kot sistem za zbiranje odpadne embalaže, ampak za zbiranje odpadkov. Sistem za ravnanje z odpadno embalažo je nadgradnja in je dejavnost zavezancev, njegove nalo-ge pa so znane.Tok odpadkov in relacije s prevzemni-ki na eni strani so industrija, na drugi strani pa delujejo komunalna podjet-ja. Žal danes ni povezave s komunalo, čeprav zbere velik delež odpadkov. Za nas se ni veliko spremenilo. Relacije so bile že vzpostavljene od prevzemanja materialov do obdelave in končnih predelovalcev. Glede evidenčnih listov je bil sistem že vzpostavljen na podlagi splošnega pravilnika o ravnanju z od-padki. Slopak je pripravil svoj evidenčni list, neposredno povezan z ravnanjem z odpadno embalažo.Kot izvajalci smo na eni strani pridobili, na drugi mogoče kaj izgubili, verjetno po lastni krivdi. Včasih nastanejo tudi nesoglasja. Tehtalne liste poskušamo reševati od primera do primera. Sistem načeloma teče kakor prej, a je zdaj več zbranega materiala, ker je zavest za-vezancev večja, ker so plačani, ločeno zbiranje frakcij na komunalni ravni pa je razvitejše.Dušan Marc: Vesel sem, da sem od začetka del te embalažne zgodbe ob vsem spoštovanju tistih, ki so v njej že dvajset in trideset let. Z odpadki smo se prej že ukvarjali, pridruževanje EU je prineslo večini nove zahteve in novo

zvezi z odpadno embalažo, v prvem in drugem letu dobro deluje. Seveda de-luje po pravilniku, kakršen je. Za boljšo učinkovitost, predvsem kar se tiče poro-čanja, bi bilo treba spremeniti pravilnik. Po drugi strani pa bi bilo premišljeno dodati, da se pooblasti tržni inšpektor oziroma drugi organi za ukrepanje pro-ti pravnim osebam, ki dajejo embalažo na trg in niso vključene v sistem Slopak. Okoljska inšpekcija s svojimi pooblastili zelo težko najde te osebe, tržna inšpek-cija pa ima vsa pooblastila za take pri-mere, če bi bila primerno pooblaščena. Ministrstvo za okolje in prostor mora vedeti, kakšne so te poti. Kot veliki za-vezanci želimo stabilen sistem in nizke cene embalažnine, najlaže jih bomo

Matej Stražiščar

28

24/25

filozofijo razmišljanja. Z veseljem ugo-tavljam, da smo vsi osvojili osnovno fi-lozofijo. V tem je razlika s staro prakso. Imamo nekoga, ki mora plačati, zato ker iz proizvoda nastane odpadek in je treba zanj poskrbeti. Sistem deluje, porodni krči so že mimo, vsaj na ravni države. Prišli smo do Slopaka in lahko govorimo o zadovoljstvu, čeprav so bile težave. Dobro je, da smo dobili konkurenčno družbo, formalno in na terenu. Uresničili smo zahteve EU, ta-koj na začetku imamo dve družbi, na trgu pomeni to prerivanje, trg deluje. Trenutno ni konkurence v javnem sek-torju, ampak tudi evropska praksa je taka, da za javni sektor, občine in ko-munalo kar najbolj skrbi družba.Zdaj si država lahko privošči vedno več okoljskih dajatev in pristojbin za ravna-nje z odpadki, podjetja pa so z njimi obremenjena. Ta sistem, na žalost je še vedno edini, omogoča proste roke gospodarstvu. Od vsega začetka nismo vedeli, kaj bo. Na primer: imamo proste roke. Če nam embalažnina, ki jo posta-vimo, ne ustreza, moramo nekaj nare-diti. Razmišljati danes, ko smo tik pred spremembo novega predpisa na podla-gi novih evropskih zahtev pri doseganju višjih deležev, ni dovolj. Če bomo z ob-stoječimi mehanizmi in embalažninami dosegali višje deleže, bo morala država razmišljati o kavciji, pristojbini in podo-bnem, saj je njen cilj povečati delež zbi-ranja. Ne dvomimo, da bo predelano, kar bo zbrano, saj mora trg delovati. Težava je z zbiranjem, tu imamo lahko državne javne službe glavno besedo, v predelavi pa jo ima trg, ki deluje pov-sod, tudi v Sloveniji. V začetku, ko so se začele priprave za ustanovitev sistema, smo se spopadali z dilemo, ker se sploh ni vedelo, kaj bi Slopak rad, a so nekateri pokazali po-slovni interes. Sistem mora delovati, izpolnjene morajo biti zahteve, ki jih določata država in Evropa.

Vas skrbi izpolnjevanje zahtev?Dušan Marc: Na ministrstvu nas kljub temu malo skrbi. Zato želimo poleg bistvenih zahtev, ki jih je prinesla Ev-ropa z amandmajem direktive, vnesti v predpis tudi nekaj tistega, kar smo se v dveh, treh letih na tem področju na-učili, in dobiti čim bolj realno sliko – ne upam si želeti prave! In s sistemom se pride do ugotovitve, koliko embalaže je na trgu. Do sem smo poskušali priti v dveh, treh letih. Novi predpis nami-

guje, da bi morali zavezanci poročati o dajanju na trg. Čisto nič nam ne poma-ga, če bomo tudi do zadnje kile vedeli, koliko imamo embalaže na trgu, če je ne bomo mogli ustrezno zbrati in če ne bomo znali izračunati, koliko smo je reciklirali, koliko predelali. Evropo zanima doseganje deležev. To je naša obveznost do EU in tega se moramo zavedati. Sistem deluje, so pa težave.Matej Stražiščar: Mislim, da je gle-de na dogajanja z zbrano odpadno embalažo v Sloveniji še veliko dela. Za nas, zavezance Slopaka in za državo so še odprte stvari. Pravilnik je predvidel ekološke otoke, prepoved metanja em-balaže v koše za smeti, vendar vsak v svojem kraju vidi, kako to poteka oziro-ma ne poteka. Ali so ekološki zabojniki polni in jih ne praznijo? Na deponijah vidimo cele kupe embalaže iz gostiln in storitvenih dejavnosti, ki so še ved-no vključene v javni sistem zbiranja

Ilija Kitič: Bi se kar strinjal s Stražiščar-jem, da v industriji ni vse pobrano in evidentirano, so še rezerve. Na direktivo EU ne moremo vplivati in tudi v drugih državah se je pokazalo – ko se bo iz-črpala nekomunalna odpadna embala-ža, ki je pri vrhu– da so edini segment, pri katerih se še lahko zberejo količine oziroma sortirajo odpadne embalaže, komunalni odpadki. Na tem segmentu se bo moralo največ delati. Je pa res, da je to najdražji segment, ki tudi po-viša stroške, kar dejansko čutijo zave-zanci. Trudili se bomo, da bo tega čim manj, zato je treba vzpostaviti mrežo, ki bo končnemu porabniku prijazna. Zelo pomembno je tudi ozavestiti ljudi in spreminjati navade. To zahteva svoj čas. Slopak ima v dovoljenju zapisano, da mora ozavestiti ljudi in to poskuša-mo tudi uresničevati. Že nekaj časa se v šolah posvečamo otrokom, oni nam lahko največ pomagajo, v drugi fazi pa

Vesna Fabjan

embalaže. Komunalnih inšpektorjev je malo ali nič po občinah, premalo je ozaveščena javnost, tudi Slopak in jav-na komunalna podjetja bi lahko svoje primaknila. Tu je še veliko dela. Slo-pak intenzivno dela po šolah, da prek otrok uči starše, kako je treba ravnati z embalažo. Razvijati je treba tržni seg-ment. Kako bomo v javnem sektorju zvišali delež zbrane embalaže? Tu je še veliko rezerv. Kar je bilo treba storiti po industriji in po storitvenih dejavnostih, je bilo v glavnem narejeno. Bistveno lahko dosežemo še v javnem sektorju.

Višje evropske cilje lahko torej dosežemo zlasti s premiki v javnem sektorju.

se posvečamo komunalnim podjetjem. Že drugo leto poteka v Mariboru akcija za ozaveščanje občanov in industrije. Vedno poskušamo sodelovati s komu-nalnimi podjetji, ki morajo obveščati občane o tem, kakšne so njihove mož-nosti in zakaj je to dobro početi. Dušan Marc: To smo vedeli že takrat, ko smo se pripravljali na ta sistem. Kolegi iz nekaterih evropskih držav so nam na začetku pomagali in nastalo je razmerje 60 : 40 v korist odpadne embalaže v javnem sektorju v občinah in gospodinjstvih. Nihče ni oporekal in to razmerje verjetno še danes drži. Ta-krat je bilo jasno, da bo zagon sistema za doseganje prvih deležev temeljil na odpadni embalaži iz industrije. Večina

mag. Dušan Marc


29

se je tega zavedala. Problematičen pa je del iz javnega sektorja. Imamo po-datke o tem, kako se uvaja ločeno zbi-ranje komunalnih odpadkov v sloven-skih občinah. Že pred poldrugim letom smo pripravili analizo. Treba bo zbrati nad dvajset kilogramov na prebivalca; danes zberemo 3, 4 kilograme, kar je že veliko. Nekatere razvitejše občine dosegajo že več, toda vsak dober si-stem potrebuje podizvajalce. In v zvezi s tem bo treba nekaj narediti, komu-nalni sektor z gospodinjstvi opravlja namreč tudi druge storitve.

Kaj bo potemtakem treba narediti? Vesna Fabjan: Najprej obveščati jav-nost, občane in komunalna podjetja. Sistem zbiranja ni poenoten. Obstajajo različni zbiralniki, različno število zbir-nih posod, tudi različne frakcije mate-rialov; mislim, da zbira Ljubljana v treh posodah: papir, odpadno embalažo in steklo. Med odpadno embalažo se po-gosto pojavi plastika, tudi med steklom najdemo različne stvari. Vse odpadke je treba sortirati. Kdo bo sortiral? Komu-nalna podjetja? Podizvajalci? Prav pri tem igrajo družbe za ravnanje z odpad-no embalažo veliko vlogo. Nekatera ko-munalna podjetja so že opremljena za to. Ugotavljamo pa, da prevzamemo njihov del kot najemniki njihove opre-me, ker jim primanjkuje znanja že pri sami postavitvi tehnologij in trženju. V nekaterih primerih smo že prevzeli te naloge, še vedno pa večinoma te teža-ve rešujejo sami. Frakcije so razmeroma čiste. Rezerv je še ogromno, predvsem pa je nujno osvestiti in pridobivati zna-nje. Tudi reciklaža od zbiranja naprej je velika znanost, mogoče celo večja kakor proizvodnja izdelka. Če, na pri-mer, gospod Omahen dobi dosti čiste frakcije, je predelava lahko pesem, sicer pa zelo težavna.Ilija Kitič: Zbiranje in sortiranje je večja težava.Marija Marot: Strinjam se, da je ver-jetno največ rezerv v komunalnem delu. Embalažo, ki ostaja na našem dvorišču, poskušamo čim bolje sortira-ti. Kakor hitro smo površni, nam od-voznik zaračuna davek, sortiranje in še kaj. Kakovost sortiranja je odvisna od ljudi. Po računih ugotovimo, kje so šibke točke. Reagiramo in sortiranje je takoj natančnejše. Tudi z odvoznikom se pogovorimo, skratka, naš pristop je individualen. Težave pa nastanejo z odpadno embalažo, onesnaženo z

nevarnimi kemikalijami. Ker smo tr-govci, moramo sprejeti to embalažo v brezplačno povračilo. Trenutno ni-mamo težav, ker smo se dogovorili s Slopakom, da ureja odvoz odpadne embalaže. Imeli pa smo primer, ko je

samostojni podjetnik želel vrniti emba-lažo – smetnjak – z razredčilom. Ljudje, ki prevzemajo odpadno embalažo od strank, niso strokovno usposobljeni, da bi lahko ocenjevali, ali je embalaža do-volj izpraznjena. Tu so stvari nekoliko

Prom

ocija

30

24/25

prepuščene trgu. Stranke napotimo k Slopaku, večkrat pa nam vrnejo emba-lažo. Nekajkrat smo jo morali prevzeti in smo se z odvoznikom o tem dogo-vorili, čeprav smo se zavedali, da gre za odpadek in ne za odpadno embalažo, ker so bili v njej ostanki nevarnih snovi. V tem segmentu bi morali še kaj na-rediti tisti, ki težavo poznajo. Če bi mi kot trgovina naleteli na več takih pri-merov, bi lahko imeli resne težave.

Ali v Interserohu razmišljate podobno kakor v Slopaku?Mateja Mikec: Naša filozofija je po-polnoma drugačna kakor Slopakova. V okviru koncerna in z našim delovanjem v Sloveniji se deklariramo kot storitveno podjetje, ki ima zagotovljene možnosti predelave. Količine poskušamo kar naj-bolje predelovati. Poleg težave v komu-nalnem delu je težava tudi pri embala-ži, ki nastaja predvsem v gradbeništvu in podobnih dejavnostih. V tem okviru je na trgu približno dvajset tisoč ton embalaže, ki se izgublja, zakopava, se-žiga, odlaga med komunalne odpad-ke, skratka, odlaga se nepravilno. Tem posebnim dejavnostim lahko le družbe s svojim poslanstvom ponudijo mož-nost pravilnega ravnanja z odpadno embalažo, ker lahko le družbe sprej-mejo večje količine odpadkov. V zvezi s komunalnim sektorjem in posamezniki imamo v Sloveniji posebno zakonoda-jo o delitvi odgovornosti. Posamezniki lahko prinesemo embalažo do otokov. Tu se začne vloga družb, ki izobražujejo in povečujejo zavest, da gospodinjstva čim več embalaže prinesejo na ekolo-ški otok. Seveda pri tem tehtamo za-vest in udobnost. Povečevanje količin embalaže iz gospodinjstev je mogoče doseči samo delno z ozaveščenostjo, ki je na relativno visoki ravni. Toda kako se približati gospodinjstvom? Samo od članov družine je odvisno, ali odpadki pridejo na otok ali ne.Dušan Marc: Pri nas je že drugače. Zavedamo se, da bomo dobro skrbeli za odpadke takrat, ko bodo naši otroci dobro skrbeli zanje. Toda sistem raste in ne moremo čakati, da bodo naši otroci zrasli. Otroci drugače razmišljajo kakor mi, čez deset let bo drugače.Matej Stražiščar: Cilji, ki jih zahteva od nas država, ne morejo čakati na čas, ko bodo odrasli naši otroci. Uvesti bi morali pravilo palice in korenčka. Če so korenček naši otroci, mora biti palica komunalni inšpektor. Upam, da je kje v

Sloveniji že inšpektor, ki pogleda v koš za smeti in najprej prilepi rdeč listek na vrata, prihodnjič pa položnico.Mateja Mikec: Res je, izobraževanje ima meje. V nekem trenutku bodo otro-ci lahko zahtevali od nas, da bomo od-nesli embalažo, kamor spada, po drugi strani pa brez korenčka in palice ne bo šlo. Potrebna je tudi motivacija komu-nalnih podjetij in gospodinjstev za po-večevanje ločenega zbiranja odpadkov.

Toda nekateri dolgoletni komunalni delavci menijo, da ekološka zavest prepočasi raste in da ločenega zbiranja odpadkov še niso sprejeli kot del skupne skrbi za boljše in zdravo okolje.Jože Omahen: Ljudje še vedno vse, česar ne potrebujejo, razumejo kot odpadek in mečejo vse v en koš. Tudi komunalna podjetja vse stresejo na en tovornjak in se sprašujejo, zakaj bi lo-čevala odpadke.

plačamo vedno enako. Ekološki otok imam pa petsto metrov proč. Papir zbiramo, da ga otroci nesejo v šolo. Ne razmišljajmo o dobičku, ampak otroci imajo veselje, nekaj zaslužijo, dviga se zavest. Skrbi me, da komunalna pod-jetja ne naredijo dovolj. Zakaj ne bi imeli pred hišo treh manjših zabojni-kov po šestdeset kilogramov? Seveda je to strošek za komunalno podjetje, toda spodbudno bi bilo! Marsikje je to že urejeno, v moji regiji žal ni.Dušan Marc: Nekaj županov tega sploh ne razume.Marija Marot: Tudi na podeželju so ekološki otoki in res se ozaveščenost ljudi dviga. Začne pa se v gospodinj-stvu, tam pa še ni pravih spodbud. Preprosto je pred blokom postaviti tri različne kontejnerje, so pa tudi taki, ki niti ne pogledajo, kam smeti odvržejo. Pomembno je dvigniti pokrov. Verjetno so tudi taki, ki to počnejo, toda vedno manj jih bo.

Jože Volfand

Dušan Marc: Dovolite, naj odgovo-rim! Mogoče bom nevljuden, ampak kar slabo mi postane, ko to slišim. To poslušam že nekaj let. Povabite me in mi pokažite, kje se to dogaja – res bi rad videl – prepričan sem namreč, da se kaj takega ne dogaja, da zabojnika s steklom in časopisi ne praznijo na isti tovornjak, mislim, da se to ne dogaja.Marija Marot: Če družina sortira od-padke, tudi otroci to počno, predvsem v mestu, to gre. Težava pa je na po-deželju. Zakaj je en sam zabojnik pred hišo v gosto naseljenih krajih? Vsak ima svoj zabojnik, v katerega ne moremo ločeno odlagati odpadkov. Tudi spod-bude ni. Za prazen ali poln zabojnik

Kaj je mogoče narediti za stimulacijo? Ilija Kitič: Med nami gotovo ni niko-gar, ki ne bi želel imeti več ekoloških otokov. Trenutno mora biti otok na pet-sto prebivalcev. Če bo čez dvajset let cilj zbrati osemdeset odstotkov odpadne embalaže in če ne bo ekoloških otokov, bomo morali brskati po deponijah, si-cer bo država kaznovana in to bo zelo drago. Moramo ozavestiti prebivalce in zgostiti mrežo, doseči, da bodo imeli ljudje otoke bolj pri roki, da bo odlaga-nje postalo samoumevno. Smo na zelo dobri poti. Nimamo še celotnega siste-ma dual, ker bi bil predrag, delimo pa odgovornost. Pravilnik o odgovornosti

Marija Marot


31

je odličen, ker je univerzalen. Zajema vse segmente odpadne embalaže in jasno razmejuje odgovornost končnega uporabnika. Daleč smo še od New Yor-ka in položnic; pri nas bo spodbudno že to, če bodo smetnjaki manjši, če bo vse ceneje. Pri nekomunalni odpadni embalaži je mogoče pravilnik implicira-ti v vseh segmentih. Težava je v tem, da je premalo inšpektorjev, ki bi nadzirali. Če je kdo uporabil pri gradnji cement in če nima potrdila, kam je to odpadno embalažo dal, pri tem je pa že embaler za to plačal, ker je prevzel odgovornost, mora pravilnik to predvideti. Z ozaveš-čenostjo in v sodelovanju z inšpektorji se bodo tudi ti segmenti uredili. Če končni uporabnik ne izprazni odpadkov, to ni več odpadna embalaža. In prav to je cilj Slopaka. Taka družba ima smisel.

Kakšna bo politika pri embalažninah in kolikšen bo delež za predelavo odpadne embalaže? Ilija Kitič: Politika bo v interesu za-vezancev. Embalažnina bo objavljena, naredili bomo analize, morda jo bomo celo znižali zaradi manjših stroškov. Realno je pričakovati, da se bo v ne-katerih segmentih zvišala. Imamo jav-no embalažnino, za vse je enaka, naši nadzorniki in ministrstvo bodo prever-jali, če je to v redu. Naša embalažnina bo čim nižja.Mateja Mikec: Naša politika je po-dobna. Ugotovili bomo, kaj je mo-goče narediti in pridobiti iz vrednosti materiala. Kot nova družba, ki pokriva manjši del, se moramo ozirati na poli-tiko Slopaka.

Kaj pa mislite lastniki? Matej Stražiščar: Stališče lastnikov je že jasno, ker plačujemo embalažnino. Ta vprašanja so zelo prepletena, em-balažnina je vrh gore. Vsak naslednji kilogram je dražji; drugače je pobirati v Ljubljani ali v Zgornjem Dupleku. V naselbinskih centrih so velike količine. Zbrani materiali so lahko čisti ali ne, pri-hajajo iz industrije, kjer gre steklo na-ravnost v peč, drugače je, če se material pripelje od ne vem kod. S tem se zave-zanci ne ukvarjamo. Za to imamo Slo-pak, ki mora s svojo cenovno politiko spodbujati in organizirati trg. Njegov trg so komunalna podjetja in končni uporabniki, industrija, kjer se odpadna embalaža zbira, da so frakcije čim bolj čiste. To je stališče embalerjev in dolgo-ročna stabilnost sistema.

Marija Marot: Tisti, ki samo plačuje-mo, ne moremo vplivati na ceno, ker nismo solastniki Slopaka, ampak smo samo eden izmed zavezancev, ki plaču-je po ceniku. Mi dobimo plačilo samo za tisti del, ki ga prispevamo k sorti-ranju in zbiranju. Tristo tisoč mesečno prihodka za približno štirideset lokacij.Niti tistih ubogih ljudi, ki delajo dve uri, da sortirajo embalažo, se ne da plačati. Delajo bolj za občutek, da dobijo vsaj nekaj.Ilija Kitič: Prav zato je embalažnina nizka.

Marija Marot: Poslušajte, želim pove-dati, da ne moremo metati vsega v en koš. V dveh letih smo za trideset od-stotkov znižali ravnanje s komunalnimi odpadki, ker prej ni bilo takega sortira-nja in nadzora. Stroški za odpadke so se nam znižali za trideset odstotkov, če odštejemo embalažnine. Na višino em-balažnine pa ne moramo vplivati. Pla-čamo po ceniku in potrdimo. Odzvanja mi v ušesih, da bo nižja embalažnina ob vedno večjem številu zavezancev, si-stem pa še sploh ni začel delovati. Tega zavezanci ne čutimo, ker nam raste

Prom

ocija

32

24/25

strošek embalažnine. Tristo nas je bilo, ki smo vzpostavili sistem in ga plača-li. Danes, ko jih je že več kakor tisoč na seznamu, in ko so količine večje, bi človek pričakoval bolj polne zabojnike, ali ne? Pri nas je bil največji strošek, ko smo še morali plačevati odvoz zabojni-kov in najem. Ko smo stisnili odvoze, so nam celo nekaj plačali za sortiranje, prej pa so bili obupni stroški. Čim bolj racionalno se obnašaš, tem polnejše zabojnike voziš in imaš polne prevoze. Iščeš najugodnejše predelovalce, po možnosti pred vrati.

Odgovora še nismo slišali. Zakaj se ne dogovorite? Ilija Kitič: Pri materialih, ki jih, recimo, Omahen predeluje, so cene sekundar-nih surovin tako visoke, da prevoz ne predstavlja stroška, njegova konku-renčna prednost ni bližina, ker se tak material splača peljati celo na Kitajsko. Dinos je eden večjih po količinah, nima samo odpadne embalaže, ampak tudi precej drugih materialov. Pri gospodu Omahnu je težava, ker zahteva Merkur enega prevzemnika za vse materiale. Poskušamo ustreči, trg deluje.Marija Marot: V nekaterih segmentih so cenejši eni, v drugih drugi. Če bi vsi iskali najcenejše poti, bi moral nastati tretji cenik z najnižjo ceno.Jože Omahen: V tujini še vedno delu-jejo družbe in še vedno imajo pogod-bene predelovalce, ki dobijo odpadek v predelavo po zmernih cenah, čeprav na Slopaku trdijo, da je to tržno blago, ki se mora prodajati po najvišjih cenah, po takih, ki jih predelava prenese. Ne morem predelovati po isti ceni kakor nekdo na Kitajskem. Našega človeka moram plačati, mu plačati socialno, mu dati dopust, regres, na Kitajskem tega ni. Poleg tega moram poskrbe-ti za odpadno vodo, jo očistiti, in za odpadek iz proizvodnje, ki ga moram plačati, če ga peljem na deponijo, ker ga Slopak zame ne odpelje. Kako naj torej to teče? Kako?Mateja Mikec: Mislim, da je moje za-četne besede Slopak napačno razumel, nisem nameravala kritizirati. Rekla sem, da se sistem šele vzpostavlja, da se na-slanja na obstoječe materialne tokove in svetuje izvajalce, ki so že bili na tem trgu, in da tu ne sme biti preveč agre-siven. Ta modus vivendi je bil sprejet v tem trenutku. Izvajalcem se pusti še ne-kaj prostosti, tudi pri trženju, treba pa je počasi vzpostavljati sistem, da izvajal-

ci opravijo prevoz in sistem zagotavlja predelavo. Potem lahko sistem, ki zbere količino frakcij, išče najugodnejše mož-nosti z vidika cenovnih pogojev in stabil-nosti predelave. Zunanji trg je zanimiv, kar se tiče komercialnih pogojev, toda vedeti je treba, da morata biti sistem in predelava stabilna. Moja implikacija je, da se sistem pri nas šele vzpostavlja.

Slovenska predelava ne teče, kakor bi morala. Ilija Kitič: Teče, samo ni nujno, da v Sloveniji.Mateja Mikec: Družba mora zagotovi-ti predelavo v podjetjih, ki zagotavljajo pravila. Če v Nemčijo ali kamor koli po-šiljamo odpadno embalažo v predela-vo, imamo res take predelovalce, kakor jih zahteva EU. Okoljevarstveni pogoji predelave na Daljnjem vzhodu so zago-tovljeni. Sistem se je vzpostavljal, filo-zofija se je zamenjala. Res, veliko delo je bilo opravljeno v zadnjih treh, štirih

ki bi omogočal operativno delo. Tega v majhni Sloveniji ne moremo izvesti.Vprašajmo se, kateri je interes naše države in industrije: ali naj v Sloveniji predelamo sekundarne surovine ali ne. Matej Stražiščar: Ekonomsko smisel-no je imeti predelovalni obrat, ki pre-dela več kakor deset tisoč ton letno. Potem to lepo teče, pri steklu na žalost ne, imamo Stražo, ki pred mejo pokri-va zelo široko območje, zato je treba organizirati predelavo. S tisoč tonami folije je težko ustvariti dobiček po nor-malni ceni.Ilija Kitič: Češka in Slovaška premišlju-jeta, da bi skupaj naredili predelovalni obrat, ker ekonomija obsega to zahte-va. Samo ena država si tega ne more privoščiti, sploh pa ne Slovenija, da bi bil dobiček primeren. Stvari morajo biti predelane, čeprav v tujini.Jože Omahen: Omaplast bo, ko bo Slopak zaživel, lahko predelal večje ko-

Natalija Črepinšek

letih, ampak moramo poskrbeti za pra-vilen način, postaviti dolgoročne cilje.Matej Stražiščar: Ko se je Slopak po-stavljal na noge, smo vzpostavljali si-stem za organizacijo odvoza in prede-lave. Slopak se zaveda, da ne more sam predelovati. Mora se opreti na lokalne podizvajalce, če jih nima, mora gledati širše. V Slopaku smo se lastniki odločili, da bomo šli v predelavo, če bo nujno. Dokler ni, tega ne bomo delali, ampak bomo iskali poti, da se embalaža pre-dela, kakor je dovoljeno z zakonodajo.Dušan Marc: Tako je tudi bilo. Spomi-njam se osnutkov predpisa, ko je pre-vladovala zamisel, da bi neka nacional-na družba čim prej vzpostavila sistem,

ličine. Še preden je zaživel, smo začeli naše podjetje razvijati za predelavo ti-stega materiala, ki ga bo zbral Slopak. V opremo smo vložili nekaj milijonov evrov. Lani smo izvozili nekaj manj ka-kor osem tisoč ton granulatov. O tem smo poročali tudi ministrstvu. Zdaj smo še nekaj milijonov vložili, tako da bomo 1. januarja 2006 predelavo še za dvakrat povečali. Naslednje leto bomo naredili skoraj šestnajst tisoč ton granulatov. Na nekaterih frakcijah smo sposobni predelati vse, kar Slopak lah-ko zbere v Sloveniji.Ilija Kitič: Če toliko vlagate, potem ni težava v tem, da ni materiala oziroma da ga ne more dobiti.

Ilija Kitič


33

Jože Omahen: Bom razložil. Material moram dobiti, ker mora tovarna pro-izvajati in moram odplačevati posojila. Ko sklenem pogodbo z Italijanom, mu moram poslati vse papirje, vsa dovo-ljenja, in Italijan me opozori, da ne bi slučajno prišel kamion nakladat brez dovoljenja za prevoz odpadkov. Pri nas pride lahko vsak Kitajec in naloži.

Zakaj? Dušan Marc: Premalo poznam raz-mere, mislim pa, da ni tako preprosto. Trg je odprt, ne samo v EU, ampak celo vse do Kitajske. Kaj pa Interseroh? To je gospodarska družba, ki deluje v Slove-niji natanko tako, kakor se dogaja, ko vozimo plastiko v Evropo. To je sistem daj-dam. Tako je moje razmišljanje o tem. Kam peljemo plastiko? Na Kitaj-sko, v Nemčijo? Kaj pa je Interseroh pri nas? Konkurenca, ali ne?Mateja Mikec: Mi smo storitveno podjetje za materialni menedžment odpadnih proizvodov. Čeprav smo del velikega koncerna, ni naš namen, da bi vse izvažali v tujino. Imamo možno-sti, ampak tudi v Sloveniji je treba, če smo že vozili iz tujine ogromno papirja v predelavo, vzpostaviti predelovalne zmogljivosti z vidika dolgoročnih sta-bilnih odnosov. Uvažamo količine iz Nemčije in Avstrije. Načelno pletemo mrežo v Sloveniji in tujini, obenem pa iščemo učinkovite rešitve pri zbiranju, ki nam prinesejo konkurenčno tarifo, embalažnino. Pojavlja se vprašanje: je embalažnina, je prihodek od materi-ala. Toda kako organizirati zbiranje in predelavo, da bo še kaj zaslužka? To je naša filozofija.

Katere spremembe bi moral vsebovati pravilnik za delovanje sistema? Dušan Marc: Novi predpis že pozna glavne usmeritve na podlagi prvega osnutka ministrstva. Upoštevati je tre-ba amandma nove direktive, doseganje višjih deležev in tako naprej in tako na-prej, tudi ločevanje komunalnega od nekomunalnega. V tem delu je nujen poseg v novi predpis. Bistveni so stan-dardi, to je naš dolg. Za ta dolg verjet-no niti nismo imeli časa niti moči, pre-več je bilo opraviti z uvajanjem sistema. Že zdaj bi bilo treba tudi pri embalaži izpostavljati ta vidik – vprašanje stan-dardov – zdaj ne bo več opravičila za neupoštevanje standardov. V EU so se dogovorili, referenčna objava standar-

dov je izšla, o tem se bo treba pogovar-jati. Tudi tu bodo morali vsi v verigi naj-ti skupen jezik. Zavezanec ne more nič, če veriga predelovalcev ne gleda enako na problem. Standard naj bi vplival na zmanjševanje količine embalaže, ki je dana na trg. To je eno izmed osnovnih načel zmanjševanja količin. Tu še ni bilo veliko narejenega. Lahko so izjeme, toda tudi o tem se bo treba resno po-govarjati in izvajati določila.Jože Omahen: Rečeno je bilo, da mora vsaka država neko količino zbrati in pre-delati doma. Ali to načelo še velja? Je še veljaven ta zakon ali ga ni več?Dušan Marc: Direktiva še velja, nik-jer pa ne piše, da mora država doma predelati določeno količino; amandma te nove direktive obravnava prav to vprašanje, o katerem smo danes veli-ko govorili. Čeprav nikjer ne piše Kitaj-ska, ampak tretje države, je ta težava izpostavljena in predstava v teh drža-vah mora ustrezati ravni standardov v državah EU. Tudi mi bomo morali po-skrbeti, da bomo na meji ustreznega standardom. Čakali bomo Kitajce in povprašali tudi kolege na Straži, ali je vse prav. Nikjer ne piše, je pa jasno: ko-ličine, ki se izvozijo, se štejejo v kvoto. Vedno so bile te dileme.Jože Omahen: Poročali smo, koliko smo predelali, država poroča EU, ko-liko je predelala doma. Po mojem to ni prav, ker nisem predelal slovenskega blaga. Zakaj Slovenija poroča, koliko odpadne embalaže je zbrala in prede-lala? To ni pošteno.Dušan Marc: Najprej naj povem, da sem izredno previden. Tudi na minis-trstvu že marsikdo meni, da smo pre-počasni. Toda dokler nimamo formal-ne obveznosti do poročanja v Bruselj, lahko najprej uredimo zadeve v hiši. Dve, tri leta poročamo o količinah in ugotavljam, da ne moremo povedati, kolikšne so. Po mojem je tudi nepo-trebno, da se dogovarjamo do kilogra-ma natančno. Tudi glede predelave se moramo dogovoriti. Če nimamo jasnih pojmov, kdo je predelovalec, kaj pre-deluje, ali je to, da samo raztrga ma-terial, že predelava, če se ukvarjamo s temi pojmi, potem bodimo zelo pre-vidni, preden sporočimo v Bruselj, da dosegamo dvaintrideset odstotkov re-cikliranja. Upam, da se večina izmed nas tega zaveda in količine, ki pridejo iz Avstrije ali Kitajske v Slovenijo in jih v okviru svoje dejavnosti predelate, ne morejo biti del kvote. To je vaša suro-

vina, vi delate iz tega nov proizvod in to ne gre v kvoto. Če pa mi zberemo embalažo, ki gre v Avstrijo, smo zbrali material v okviru evropskega trga. Res je, da je zdaj to nekaj novega, večina pa tega še ne razume.Jože Omahen: Dobro, vem za kaj gre, ne morem pa razumeti. Recimo, grem v Avstrijo, kjer sortirajo kakor naš Di-nos. Pri nas lahko vsak določi, koliko bo stalo. V Sloveniji moram plačati za odpadno zbrano surovino, v Avstri-ji embalažnine sploh ne bi bilo treba poravnati. To je toliko denarja, da je embalažnina nepotrebna. Če dam Di-nosu štiristo evrov za tono folije, ne potrebujem embalažnine. Moram jo pripeljati domov, jo predelati, plača-ti dvajsetodstotni odpadek, vso vodo moram očistiti, vse mulje odpeljati in plačati, pa ne dobim štiristo evrov. Ko poplačam vse takse in vse mogoče dru-ge dajatve, zaslužim štiristo evrov, še polovice tega ne. Vse je postavljeno na glavo.Mateja Mikec: Saj za to gre! Glede na to, da sistem ne zagotavlja predelave, ostaja ta denar bolj ali manj v izvedbi.Ilija Kitič: Mislim, da sistem zagotav-lja predelavo. Če sklenem pogodbo z Dinosom, da bo presortiral odpadke v karton, folijo, kovine, da bo ob koncu leta izdal potrdilo, v katerem obratu, veljavnem v EU, je bil material prede-lan, je to zagotavljanje predelave. Prej nekaterih stvari ne dobim plačanih. Sistem se še vzpostavlja, ampak tako deluje. Če mora gospod Omahen dati Italijanom dovoljenje, bi ga morali tudi oni dati njemu.Mateja Mikec: Spet se vračamo na mojo trditev, da se naslanjamo na ob-stoječe stvari. Tako imamo potrdilo, da proizvajalcev na tem segmentu ne želi-mo zavrniti. Dobimo potrdila, da je od-padno embalažo predelal proizvajalec, ki ustreza kriterijem, ampak s tem, ko prepuščamo možnost trženja izvajalcu, se kot sistem odpovemo prihodku. V Sloveniji je trenutno nemogoče tako grobo posegati v zbiranje in predela-vo surovin, da bi rekli, da Dinos izvaja storitve, mi pa skrbimo za trženje, ker je to tako globoko v sistemu. Kjer se uvajajo novi koncepti, naj se uvajajo na podlagi plačila storitve, o predelavi pa se je treba ločeno dogovarjati. Slopak je tu zato, ker je prišel prvi, uveljavljal novo filozofijo in se moral prilagoditi razmeram na trgu. Na tem moramo vsi skupaj graditi.

24/25

Slopak d.o.o.Družba za ravnanje z odpadno embalažo

materiale in pravilne načine ločevanja odpadne

embalaže po materialih. Tako se postopoma

seznanjajo z odlaganjem zbrane odpadne em-

balaže na ekološke otoke.

V pomoč smo šolam pripravili poučen DVD z

naslovom Najdi me, na katerem je orisan pravilen

način ravnanja z odpadno embalažo v lokalnih

skupnostih. Prikazuje tudi postopke nadaljnje

predelave odpadne embalaže.

Zmagovalci likovnega natečaja so OŠ Tržič,

enota Podljubelj, in OŠ Staneta Žagarja Lip-

nica, POŠ Ovsiše- obe prihajata iz Gorenjske,

OŠ Ljudski vrh pa iz podravske regije. Učenci

zmagovalnih razredov so obiskali Gardaland.

Zmagovalci so zmagali v svoji starostni sku-

pini v konkurenci vseh udeleženih šol Slove-

nije.

Najboljši razredi v posamezni regiji so si ogledali

kino predstavo.

Likovni natečaj Embalaža v mojem domu za

učence slovenskih šol se je izkazal za učinkovito

vzgojno in komunikacijsko orodje in je vzbudil

v šolah veliko zanimanje. Najbolj navdušeni pa

so bili seveda zmagovalci, ki so za nagrado

potovali v Gardaland.

Vtisi sodelujočih učencev 4. razreda OŠ

Tržič, podružnica Podljubelj

… V šolo smo prinašali najrazličnejše

plastične steklenice, lončke, vrečke, embalaže

mleka, čaja, sokov…Nekateri smo šele zdaj

ugotovili, koliko različnih embalažnih materia-

lov in količin embalaž imamo v svojih domovih

in da se dajo te zelo koristno uporabiti…

… Mamici, atiju in bratcema sem z

največjim veseljem povedala, da odpotujemo

v Gardaland. Bratca dvojčka sta mi bila kar

malo nevoščljiva. Noč pred odhodom skoraj

nisem zatisnila oči, tako sem bila razburjena.

Komaj sem čakala, da smo prispeli. Nisem si

predstavljala, da je ta zabaviščni park tako

velik. Na vlak smrti sem šla kar petkrat, tako

razburljivo je bilo! Tudi na prostem padu je

bilo fantastično, še dobro, da sem preživela!

Doma sta me bratca z velikimi očmi kar požira-

la, ko sem jima pripovedovala kako dobro je

bilo. Ati nam je obljubil, da bomo morda šli z

vso družino. Še dobro, da smo sodelovali na

likovnem natečaju. Hvala Slopaku.

Slopakov likovni natečaj za učence

Embalaža v mojem domu

Skladno s svojim poslanstvom si družbaSlopak zelo prizadeva za ekološko oza-veščanje mladih in organizira raznovrst-ne programe. Močno pa je letos medmladimi odmeval likovni natečaj Em-balaža v mojem domu, ki sta ga orga-nizirala družba za ravnanje z odpadnoembalažo Slopak in nacionalna koordi-nacija Ekošol Slovenije. Udeležilo sega je preko 15.000 otrok iz cele Slove-nije. Za prizadevnost in kakovostnedosežke so bili učenci nagrajeni.

Likovni natečaj je pritegnil veliko otrok in je med

kulturnimi in pedagoškimi akcijami z res visoko

udeležbo. Otroci stari od 6 do 15 let so se z

udeležbo na natečaju spoznali z odpadno em-

balažo. Zavedati so se začeli, da nastaja doma

in da obstaja okolju prijazen način ravnanja z

odpadno embalažo. Cilj natečaja je bil tako do-

sežen. V družbi Slopak smo želeli, da se sode-

lujoči naučijo razpoznavati različne embalažne

Zmagovalni izdelek “Na naši mizi”

V družbi SLOPAK, ki je prva vzpostavila sistem

ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji, se ob

izvajanju srečujemo s pomanjkljivo ozavešče-

nostjo prebivalcev in predsodki, ki so povezani

z odlagališči odpadkov. Novi, višji evropski cilji

pri zbiranju odpadne embalaže in še učinkovitejše

ločeno zbiranje komunalnih odpadkov v sloven-

skih občinah zahtevajo načrtno okoljsko komu-

niciranje z občani.

Vse to vpliva na količino ločeno zbrane odpadne

embalaže, ki jo zberemo v sistemu SLOPAK.

Zato smo v družbi SLOPAK začeli z vseslovensko

ozaveščevalno akcijo, pri kateri nam poleg pri-

loge NAKUP dnevnika Delo in časopisa Sloven-

ske novice pomaga tudi precej slovenskih pod-

jetij.

Prvi del akcije je namenjen seznanjanju preb-

ivalcev o sistemu ločenega zbiranja odpadne

embalaže sistema SLOPAK. Po zakonskih do-

ločilih so občine uredile zbiralnice odpadne

embalaže, imenovane tudi ekološki otoki. Za

brezplačno oddajo večjih količin odpadne em-

balaže, pa je postavljenih preko 120 zbirnih

centrov po Sloveniji. Zbirni centri so urejeni,

čisti, v pomoč pri oddaji so prebivalcem na voljo

prijazni uslužbenci. Z akcijo ozaveščanja bi radi

prebivalce Slovenije, podjetnike, trgovce in

ostale uporabnike, pri katerih nastaja odpadna

embalaža, spodbudili in usmerili, naj jo brez-

plačno oddajo na usposobljenih zbirnih centrih.

V drugem delu se bodo predstavila podjetja s

svojimi izdelki in embalažo. Z jasno fotografijo

znanega izdelka in razlago, iz katerega materiala

je njegova embalaža, bomo prebivalce informirali,

kako ločevati embalažo. Poznavanje embalažnih

materialov je namreč ključno za pravilno oddajo

odpadne embalaže v ustrezen zabojnik

ekološkega otoka. V tekstu bo seveda tudi po-

jasnjeno, v kateri zabojnik je omenjeno embalažo

potrebno odvreči in kako jo potem v sistemu

SLOPAK tudi predelamo in recikliramo.

Za sodelovanje v ozaveščevalni akciji se zahval-

jujemo vsem sodelujočim in veseli nas, da so

tako upravljalci javnih služb kot zasebna proiz-

vodna in trgovska podjetja izkazali tako velik

interes za sodelovanje v akciji.

Zbirni center BUKOVŽLAK v Celju, upravljavca JP Javne naprave Celje.

Ozaveščevalnaakcija v dveh delih

Slopak izvaja veliko ozaveščevalno akcijo v dveh delih:� obveščanje prebivalcev o sistemu ločenega zbiranja odpadne embalažes predstavitvijo zbirnih centrov� seznanjanje prebivalcev s posameznimi izdelki in njihovo embalažo oziromaembalažnimi materiali

SLOPAK, družba za ravnanje z odpadno embalažo, d.o.o.. Parmova 41, 1000 Ljubljana, t: 01 236 24 23, f: 01 435 46 11, e: [email protected],

Prom

ocija

24/25

www.papir-vevce.si

NAŠI SPONZORJI

PASSION FOR LABELS

Z NAVDUŠENJEM DO NOVIH VZPODBUD

NA PODROÈJU ETIKET ZA VRAÈLJIVO EMBALAŽO

15. - 17. 03. 2006

Bad Gastein / Avstrija

www.papir-vevce.si

NAŠI SPONZORJI

PASSION FOR LABELS



15. - 17. 03. 2006


Prom

ocija

37

Slovenska papirnopredelovalna indu-strija s svojim poslovanjem ne dosega evropskih, kaj šele severno ameriških rezultatov poslovanja v tej dejavnosti, ki so v letu 2004 kar za dobrih 7 od-stotnih točk presegali doseženi do-biček v celotnih prihodkih podjetij te industrije v Sloveniji. Razlog je zlasti v intenzivnem kapitalskem vlaganju in povezovanju Američanov z Azij-skimi trgi ter v Kitajski, ki dosegajo nadpovprečne letne rasti. Kitajska, ki trenutno dosega 33-kilogramsko po-rabo papirja na prebivalca, medtem ko Slovenija s 130 kilogrami na pre-bivalca močno presega svetovno pov-prečje (52 kilogramov p. c.), naj bi do leta 2010 že dosegla raven svetovne porabe. Največjo porabo papirja na prebivalca dosegata Finska in Japon-ska. Obstaja močna korelacija med porabo papirja na prebivalca neke dr-žave in bruto domačim proizvodom te države (Slika 1).

Industrija se seli na VzhodO taki korelaciji pa žal ne moremo govoriti pri porabi in proizvodnji em-balaže, ki spada med najpomemb-nejšo papirnopredelovalno dejavnost (Slika 2). Rast proizvodnje valovitega kartona in embalaže iz valovitega kar-tona je bila v preteklosti usklajena z rastjo bruto proizvoda države, danes pa je rast vezana na kazalnik rasti in-dustrijske proizvodnje. V zahodni in severni Evropi, v gospodarsko sicer zelo razvitih državah, kakor so Fran-cija, Nemčija, Švedska, tudi Italija, se že dogaja, da zaradi nizke ali ničelne


V krizi predvsem proizvodnja embalaže Slovenska papirna industrija s svojimi 2,6 odstotka zaposlenih od vseh zaposlenih v slovenski pre-delovalni industriji in 3,23 odstotka prihodkov vseh slovenskih predelovalnih dejavnosti ni tako majhna in zanemarljiva, kakor je videti na prvi pogled. Panoga, ki je predvsem v svojem predelo-valnem delu v glavnem delovno intenzivna, ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Po zahodnem zgledu je večina večjih papirnih in papirnopredelovalnih podjetij integrirana v večje evropske papirne in papirnopredelovalne sisteme, kar nekako slabi pripravljenost za sodelovanje znotraj meja Slove-nije, med slovenskimi papirnicami in papirnimi predelovalci.

Proizvodnja in poraba embalaže v Sloveniji v kg (Slika 2)

Poraba papirja na prebivalca po svetu v kg (Slika 1)

www.papir-vevce.si

NAŠI SPONZORJI

PASSION FOR LABELS



15. - 17. 03. 2006


www.papir-vevce.si

NAŠI SPONZORJI

PASSION FOR LABELS



15. - 17. 03. 2006


AnalizaAnaliza

38

24/25

gospodarske rasti tudi proizvodnja valovitega kartona in embalaže pada oziroma dosega negativno rast. Ve-liko industrije se seli na vzhod, zato trenutno najbolj uspevajo proizvajalci kartonskih izdelkov v južni, še bolj pa v vzhodni Evropi. Merilo razvitosti valovitokartonske in-dustrije po državah Fefco (Evropsko združenje proizvajalcev valovitega kartona in embalaže) se določa gle-de na proizvodnjo valovitokartonskih izdelkov na prebivalca. Slovenija je s 36,2 kilograma na prebivalca v pov-prečju, kar pomeni, da bistvene rasti proizvodnje embalaže v Sloveniji ni pričakovati, medtem ko so obetajoči trgi Madžarske, Hrvaške, BIH, Srbije in drugih držav V Evrope. Največjo porabo embalaže na prebivalca imajo na Japonskem, v Indiji, v S Ameriki, Evropa je v povprečju, na 3. mestu, v zadnjem času pa se kaže minimalna letna rast porabe embalaže.Trend selitve industrije v vzhodno Ev-ropo ali celo na Daljnji vzhod se ures-ničuje tudi v Sloveniji, zato položaj embalažne industrije v Sloveniji za-dnji dve leti ni preveč rožnat. Poraba in proizvodnja embalaže v Sloveniji sta približno usklajeni, predvsem pa naraščata/padata z isto stopnjo rasti. Poraba embalaže iz valovitega karto-na je bila leta 2003 za 2,3 odstotka nižja od tiste leta 2002, poraba v letu 2004 pa še za 4,5 odstotka glede na leto 2003. To je odsev potreb sloven-ske predelovalne industrije, ki se je kot posledica globalizacije in vstopa v EU bodisi prestrukturirala, preselila ali pa je povsem prenehala poslovati. Poleg tega je leta 2003 v Sloveniji za-čel veljati Pravilnik o embalaži in od-padni embalaži, ki je vplival na bolj premišljeno manjšo porabo embalaž-nih materialov. Učinek je znan. Manj-še potrebe po embalaži iz valovitega kartona v Sloveniji.

Letos nekoliko povečana pora-ba embalažeBolj spodbudni so podatki o letošnji polletni porabi embalaže v Sloveni-ji, ki za 2,7 odstotka presega lansko porabo v polletju. Razlog večje pro-izvodnje embalaže v Sloveniji (za 4,7 odstotka več) je poleg nekaj večje po-rabe tudi povečan izvoz embalaže (za 2,5 odstotka glede na polletje lani).

Podobno situacijo doživljajo embala-žerji tudi v sosednjih državah: v Av-striji v prvem polletju –0,4 odstotka manjšo proizvodnjo embalaže, v Italiji 0,8 odstotka večjo in na Madžarskem 2,4 odstotka manjšo proizvodnjo em-balaže glede na polletje lani (vir: Fef-co - Evropsko združenje proizvajalcev valovitega kartona in embalaže).Glede na napovedi državnih institucij, da bo delež predelovalnih dejavnosti v BDP-ju do leta 2013 zadržal okoli 23-odstotni delež in bo BDP rasel za okoli 5 odstotkov letno, je celotna papirna industrija lahko optimistična, čeprav se vsak dan bori za naročila. V izboljševanju konkurenčnega boja se bo treba predvsem posvetiti dve-ma najšibkejšima členoma: stroškom dela in doseganju višje dodane vred-nosti na zaposlenega. Tudi primerjava ekonomske dodane vrednosti (EVA) slovenske papirne in papirnopredelo-valne industrije s predelovalnimi de-javnostmi in gospodarstvom v celoti kažejo na neprivlačnost te industrije za vlagatelje.

Kapitalsko intenzivnejši del pano-ge – proizvodnja papirja je vsekakor bližje cilju: stroški dela predstavljajo 11 odstotkov celotnih prihodkov pa-pirnic ali 60 odstotkov v strukturi do-dane vrednosti, kar je v primerjavi s

povprečjem predelovalnih dejavnosti, kjer stroški dela predstavljajo 18 od-stotkov prihodkov ter 65 odstotkov dodane vrednosti, dober rezultat. V precej slabšem položaju je papirno-predelovalna dejavnost, kjer strošek dela predstavlja 20 odstotkov vseh prihodkov in 71 odstotkov v struk-turi dodane vrednosti. Ta del papirne dejavnosti je delovno intenziven in kakor kažejo primerjave s podobnimi podjetji Evropske unije, še vedno za-posluje preveč ljudi, svoje pa doda še nekonkurenčna slovenska obremeni-tev plač. V strukturi dodane vrednosti sicer stroški dela v uspešnih gospo-darskih panogah predstavljajo tretji-no ali 40 odstotkov dodane vrednosti, medtem ko se drugo porabi interno, za investicije oziroma za povečevanje vrednosti podjetja.

Sicer so ocene poslovanja slovenskih papirničarjev za letošnje leto zadrža-ne. Večina jih je ocenila za zadovolji-ve, le 15 odstotkov za dobre oziroma zelo dobre. Rezultati bodo glede na leto prej po njihovi oceni večinoma slabši (45 odstotkov anketiranih), za 25 odstotkov anketiranih pa boljši ka-kor v letu 2004.

Radenko Mijatović, Valkarton

39

Slovenija je trenutno na prelomni-ci med zmerno in visoko družbeno razvitostjo. Eden izmed ključnih po-gojev za dohitevanje uspešnejših držav je tudi ustrezno izobražena in usposobljena delovna sila, ki bo spo-sobna učinkovito ustvarjati, delati in uporabiti znanje, ki je na razpolago. V Sloveniji, ob obstoječi ceni dela, z zniževanjem stroškov in z novimi in-vesticijami težko dvigamo konkurenč-nost. Edina možnost je, da prodremo z novimi inovativnimi izdelki, ki so podprti z vrhunskim znanjem ustrez-no usposobljenih zaposlenih. Torej je dejstvo, da brez ustrezno usposoblje-nih in motiviranih, visoko izobraženih kadrov, predvsem iz perspektivnih gospodarskih panog, slovenska pod-jetja ne bodo mogla dovolj hitro po-sodabljati svojih proizvodov, zviševati dodane vrednosti pri proizvodnji in posredno uspešno konkurirati s tek-meci v Sloveniji, Evropi in drugih delih sveta. Zato je nujno potrebna kritična masa teh kadrov.

Med gospodarsko perspektivne pa-noge lahko štejemo polimerne teh-nologije oziroma industrije plastike s proizvodnjo ustrezne opreme in oro-dij (»plasttehnike«). V Sloveniji je po mnenju grozda GIZ Plasttehnika okrog tisoč tristo samostojnih podjetnikov. Ti so organizirani kot Sekcija plasti-čarjev pri Obrtni zbornici Slovenija. Poleg tega je več kakor tristo srednjih in majhnih gospodarskih družb, ki so organizirane kot Sekcija za plastiko in gumo pri ZKI – Gospodarski zbornici Slovenije. Poleg tega ta panoga po

Nov študijski program za tehnologijo polimerovKoroško višje in visokošolsko središče je javni zavod, ki so ga ustanovile koroške občine in GZS območna zbornica Dravograd. Čeprav ima razvejeno dejavnost (projekti o razvoju človeških virov, vzpostavitev mreže že obstoječih študijskih programov …), je njegovo osnovno poslanstvo priprava višje- in visokošol-skih študijskih programov z razvojno perspektivnih področij. Ta področja je bilo mogoče definirati šele po analizi stanja na trgu dela in trendov razvoja gospodarstva v Sloveniji in širše.

vrednosti že nekaj let presega pre-delavo kovin, obenem pa v Sloveniji, v primerjavi z Evropsko unijo, kjer je to študijsko področje dobro razvito, še nimamo samostojnega študijske-ga programa, ki bi pripravljal bodoče diplomante za delo na tem strokov-nem področju. Posamezne teme so sicer vključene v nekatere študijske programe (npr. programe za kemijsko tehnologijo in strojništvo), vendar pa dobljeno znanje, po mnenju podjetij iz obravnavane panoge in strokovnja-kov, ne zadostuje potrebam v gospo-darstvu, predvsem potrebam malih in srednje velikih podjetij ter obrtnikov, ki so v Sloveniji na tem področju naj-številnejši in najmočnejši.

Kot pravi predsednik grozda GIZ Plast-tehnika Janez Navodnik, se materia-li in postopki v tej panogi tako hitro spreminjajo, da resnično inovativnih, a tudi cenovno konkurenčnih proiz-vodov brez neprestanega spremljanja razvoja in novosti ni mogoče razviti. V razvitem svetu obrat plastike ni več vrsta strojev z delavci, ki iz njih po-birajo in obrezujejo izdelke, pač pa t. i. »no man plant«, kjer mora en dela-vec nadzorovati vsaj sedem računal-niško vodenih strojev, na vsakega pa pride še en robot, torej vsaj štirinajst računalnikov, ki so integrirani v eno-vit poslovni sistem, informacije o po-slovanju pa neprekinjeno dobiva prek mobilne telefonije. Kljub avtomatiza-ciji morajo taki delavci, posebno pa še vsi organizatorji proizvodnje, od prodajalca, prek razvojnika, konstruk-torja, tehnologa in delovodja, dobro

poznati tehnologijo in materiale. To pa ni mogoče brez visoke izobrazbe. V Sloveniji po mnenju predsednika grozda Plasttehnika Janeza Navodni-ka primanjkuje ustrezno usposoblje-nih visoko izobraženih kadrov za ta področja.

V Koroškem višje- in visokošolskem središču smo se zaradi teh razlogov odločili, da pripravimo nov, sodoben študijski program »Tehnologija poli-merov«, ki ga bo izvajal samostojni in zasebni zavod Visoka šola za teh-nologijo polimerov. Pobudo za celo-vito rešitev problemov izobraževanja in usposabljanja izrazito podpirajo podjetja iz te panoge, med drugim tudi člani grozda GIZ Plasttehnike, ki združuje najpomembnejša podjetja in spremljajoče institucije industrije plastike.

Pred letom je program začela pri-pravljati ekspertna skupina, ki so jo sestavljali predstavniki gospodarstva, samostojni raziskovalci in visokošolski učitelji. Pri pripravi programa smo se povezali s Fakulteto za kemijo in ke-mijsko tehnologijo Univerze v Ljublja-ni, Fakulteto za strojništvo Univerze v Mariboru ter Visoko šolo za podjetni-štvo – Gea college. Tesno smo sodelo-vali tudi z grozdom GIZ Plasttehnika in s predstavniki podjetij iz te panoge. Želeli smo pripraviti program, ki bo odseval njihove dejanske potrebe.

Pripravili smo predlog visokošolskega študijskega programa, I. stopnje, ki bo študentom omogočil pridobiti naslov diplomirani inženir tehnologije poli-merov. V predmetniku je petin dvajset predmetov in obvezna strokovna praksa. Študijski program združuje znanja treh področij. Najobsežnejši del obsegajo strokovna znanja o po-limerih in pripadajočih tehnologijah, sledijo temeljna tehnična znanja in ekonomsko-poslovna znanja. Poleg tega lahko študent v tretjem letniku

IzobraževanjeIzobraževanje

40

24/25

izbira tudi med vsebinskimi sklopi (trije predmeti) ali moduli, kakor so podjetništvo, izdelovalne tehnologije in avtomatizacija, snovanje orodij ter polimeri in kompoziti. Program je za-stavljen zelo praktično, saj več kakor polovico študijskega programa obse-gajo seminarske in laboratorijske vaje z obvezno strokovno prakso.

Opisani predlog predmetnika smo že predstavili predstavnikom nekaterih podjetij na sestanku sekcije za plastiko in gumo pri Obrtni zbornici Slovenije ter na letošnjem sejmu PLAGKEM v Celju. Da bi pridobili dejanske podatke o interesu za vpis v obravnavani pro-gram ter o zaposlitvenih možnostih naših bodočih diplomantov, smo izve-dli tudi krajšo anketo med podjetij iz te panoge. Odzivi so bili zelo spodbudni. Do zdaj nam je anketo vrnilo dvaintri-deset podjetij, ki bi v naslednjih desetih letih skupaj zaposlila sto dvajset diplo-mantov Visoke šole za tehnologijo po-limerov, na izobraževanje pa bi poslala devetinšestdeset svojih zaposlenih.

Trenutno v Koroškem višje- in visoko-šolskem središču končujemo pripravo vloge, ki je potrebna za akreditacijo visokošolskega programa, in upamo, da nam bo kmalu uspelo pridobiti vsa potrebna dovoljenja, da bomo lahko začeli izobraževati. Do takrat bo treba zagotoviti še vse potrebne infrastrukturne pogoje (laboratorije, predavalnice, knjižnico, študentske nastanitve in podobno), kar bo v obrobni in manj razviti regiji, kakor je Koroška, velik zalogaj. Kljub temu pa upamo, da bomo že v študijskem letu 2007/2008 lahko začeli izobraževati bodoče strokovnjake, kar bo prispe-valo k nadaljnjemu razvoju te pano-ge, hkrati pa tudi k hitrejšemu raz-voju Koroške regije. Visoka šola ima zelo pomemben vpliv tudi na razvoj lokalnega okolja. Spodbuja namreč nastanek podjetij, omogoča črpanje nacionalnih in evropskih sredstev predvsem za raziskovalno dejavnost, prispeva k ustvarjanju okolja za pri-tok visoko izobraženih kadrov v regi-jo, ustvarja priložnosti za ponudnike različnih storitev (gostinstvo, kulturne prireditve, najem stanovanj ...) in tudi sicer daje drugačen pečat regiji.

dr. Silva Roncelli Vaupot

Leta 1986 je Organizacija združenih narodov sprejela Smernice o varstvu potrošnikov, ki so bile kasneje do-polnjene. Danes v Uniji in tako tudi v Sloveniji govorimo o 8 osnovnih po-trošniških pravicah. To so pravice do osnovnih dobrin in storitev, varnih iz-delkov in storitev na trgu, razumljivih in nepristranskih informacij o izdelkih in storitvah, izbire na trgu blaga in storitev, organiziranja v interesne sku-pine, pravnega varstva, izobraževanja, zdravega in trajnostno naravnanega okolja. V razvitem svetu varujejo pra-vice potrošnikov močne potrošniške organizacije - v Evropski uniji je krovna organizacija BEUC. Decembra 2003 je Evropska unija sprejela še sklep o uvedbi splošnega okvira za financi-ranje področnih ukrepov v obdobju 2004 do 2007. Hkrati bi naj bili za-gotovljeni pogoji, ki bi omogočali po-trošniškim in drugim nevladnim orga-nizacijam učinkovito soudeležbo pri izvajanju potrošniške politike. Ukrepi dopolnjujejo tiste, ki jih izvajajo že države članice. Za izvajanje sklepa v navedenem obdobju so predvidena sredstva v višini 72 milijonov evrov.

Potrošniška politika v SlovenijiV Sloveniji predstavljajo krovno zako-nodajo Zakon o varstvu potrošnikov, Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence in Zakon o varstvu kon-kurence. Da stvari tečejo tako, kot je treba, so odgovorni predvsem Urad

Evropska unija ima na področju varstva potrošnikov skupno politiko, s katero želi zagotoviti, da bi bila na enotnem trgu posamezniku zagotovljena podobna raven varstva pravic, kot jo ima na nacionalni ravni. Poudarja sistemski pristop »main-streaming«, s katerim želi vključiti politike varstva potrošnikov v druge politike EU, z izjemo zunanje, notranje in obrambne politike.


za varstvo potrošnikov v okviru go-spodarskega ministrstva ter nevladni organizaciji Zavod za varstvo potroš-nikov in Zveza potrošnikov Slovenije.Državni zbor je leta 2000 sprejel ve-ljavni Nacionalni program varstva po-trošnikov za obdobje 2001 do 2005. Pripravljen pa je že nov osnutek naci-onalnega programa za obdobje 2006 – 2010. Slednji ugotavlja naraščanje kršitev v storitvenem sektorju, zlasti pri javnih storitvah in na stanovanj-skem področju. V proizvodnem sek-torju izstopa, tako kot sicer v Evropi, področje (pre)hrane, s poudarkom na varnosti hrane. Pri neprehrambenih proizvodih je za potrošnike po po-membnosti kakovost pred varnostjo.

Težave v praksiKljub sprejetim predpisom ter varova-nju pravic prihaja do zlorab, tudi za-radi zavajujočih podatkov, fotografij in drugih navedb na embalaži. Zveza potrošnikov Slovenije je objavila rezultate raziskave BEUC na podro-čju prehrambenih izdelkov. Raziskava je zajela 3000 potrošnikov v Nemčiji, Španija, Poljski, Madžarski in Danski in pokazala, da so njihove nakupovalne odločitve močno vezane na trditve na embalaži, zlasti ko gre za znane blago-vne znamke. Te trditve pa ne zagotav-ljajo nujno boljše izbire, saj pogosto iz-postavijo en, za prodajo ugoden vidik – npr. izdelek, bogat s kalcijem, ima lahko po drugi strani veliko sladkorja.

Pod lupoPod lupo

41

Poleg zavajanja lahko pride tudi do drugih težav z embalažo, kot se je zgodilo te dni na nekaterih trgih Ev-ropske unije (primer Nestle), v Slove-niji menda ne.Deklaracija je vir informacij o živilu in na njej morajo biti jasno in pregledno zapisano: ime proizvoda, ime in se-dež proizvajalca, datum proizvodnje, prostornina ali neto količina živila, uporabljeni dodatki (odvisno od vrste živila: antioksidanti, natrijev benzoat, kalijev sorbat, nitriti, nitrati, polifos-fati, umetna sladila, dodana naravna ali umetna barvila in arome), vrsta in količina sestavin proizvoda v mg ali % in rok uporabe živila.

Visoke kazni in globe za kršilceGlavne akterje smo povprašali, kakš-ni sta njihova vloga in iniciativa, kako ju izvajajo, kdo se običajno obrača na njih in kako pogosto, kako se odzove-jo, kateri so najbolj znani primeri za-vajanja kupcev doma in v tujini, kakšni so sodna praksa in predpisane kazni, o sistemih kontrole, zakonodaji (zadnje spremembe so bile na področju deter-gentov) in predvidenih spremembah.

Aleš Grbec, Urad RS za varstvo potrošnikov: Urad opravlja strokovne, upravne in razvojne naloge na področju varstva potrošnikov in naloge na področju izvajanja javnih služb, ki se nanašajo na vzgojo in izobraževanje ter obveš-čanje potrošnikov. Urad za Ministrstvo za gospodarstvo oz. Vlado pripravlja predloge zakonov, podzakonskih predpisov in drugih aktov ter dru-ga gradiva, zagotavlja pa tudi drugo strokovno pomoč pri oblikovanju po-trošniške politike. Na Urad pošiljajo vprašanja potrošniki in podjetja, ki jim odgovorimo na vprašanja, če se na-našajo na razlago določb Zakona o varstvu potrošnikov, ali pa jih posre-dujemo drugim organom v pristojno reševanje ali odstopimo njihove prija-ve pristojnim inšpektoratom. Običajno gre za kršitve, ki nalagajo podjetju dolžnost, da pri označeva-nju izdelkov potrošniku v slovenskem jeziku posreduje potrebne informacije glede značilnosti, prodajnih pogojev, uporabe in namembnosti izdelka in za uporabo splošno razumljivih sim-bolov in slik. Druga kršitev se nanaša na obveznost proizvajalca, da mora

blagu, pri katerem je za njegovo pravilno uporabo potreben določen postopek ali bi potrošnik z njegovo napačno uporabo lahko povzročil ne-varnost zase ali za druge ali onesnažil okolje, priložiti navodilo za uporabo. Navodila so lahko tudi prilepljena ali natisnjena na blagu oziroma na nje-govi embalaži. Navodilo za uporabo je lahko v obliki besedila, slike ali skice oziroma kombinacije teh oblik. Vse-bina navodila za uporabo mora biti za potrošnika lahko razumljiva in mu mora omogočati pravilno uporabo iz-delka. Kadar je blago namenjeno pro-daji na ozemlju Republike Slovenije, mora biti navodilo za uporabo v celo-ti v slovenskem jeziku. Tretja kršitev se nanaša na embalažo, ki mora biti pri-merna obliki in teži blaga in ne sme zavajati potrošnika glede velikosti in teže blaga. Samostojni podjetnik posameznik se kaznuje za prekršek z globo od 1.000.000 tolarjev do 5.000.000 to-larjev, pravna oseba pa z globo od 3.000.000 tolarjev do 10.000.000 tolarjev, če blagu, pri katerem je za njegovo pravilno uporabo potreben določen postopek ali bi potrošnik z njegovo napačno uporabo lahko povzročil škodo zase ali za druge ali onesnažil okolje, ne priloži navodila za uporabo. Samostojni podjetnik posa-meznik se kaznuje za prekršek z glo-bo 200.000 tolarjev, ki se izterja takoj na kraju prekrška, pravna oseba pa z globo 300.000 tolarjev, ki se izterja takoj, če embalaža ni primerna obliki in teži blaga in če zavaja potrošnika glede velikosti in teže blaga. Z globo 100.000 tolarjev se za prekršek kaz-nuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori pre-kršek iz prejšnjega odstavka.O izvajanju notranje kontrole na Ura-du nimamo podatkov. Nadzor nad kr-šitvami Zakona o varstvu potrošnikov opravlja Tržni inšpektorat RS. Označe-vanje izdelkov je ključnega pomena za potrošnike, saj omogoča, da so le-ti ustrezno informirani o kakovosti iz-delkov, s tem pa jim je dana tudi iz-bira, da se odločajo za tiste izdelke, ki ne bodo ogrožali njihovega zdravja. Pomena ustreznega in učinkovitega označevanja izdelkov se zaveda tudi Evropska unija, ki veliko pozornosti med drugim namenja tudi varovanju

potrošnikov in javnega zdravja, kar se kaže v velikem številu direktiv, ki so bile sprejete na tem področju.Direktive, ki so bile na področju ozna-čevanja izdelkov sprejete predvsem z namenom, da se zagotovi ustrezna informiranost potrošnika in odpravi-jo ovire za delovanje skupnega trga, bi lahko razdelili na več skupin, v od-visnosti od tega, na katere kategori-je izdelkov se nanašajo. Tako je naj-pomembnejša direktiva na področju označevanja tekstilnih izdelkov Di-rektiva 96/74/ES o tekstilnih imenih, na področju označevanja tehničnih izdelkov je bilo sprejetih večje število direktiv - če omenimo samo nekatere: Direktiva 98/37/ES o približevanju za-konov držav članic o strojih, Direktiva 89/336/EGS o približevanju zakonoda-ji držav članic v zvezi z elektromagnet-no združljivostjo, Direktiva 95/16/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z dvigali, Direktiva 90/488/EGS o spremembi Direktive 87/404/EGS o usklajevanju zakonov držav članic v zvezi z enostavnimi tlačnimi posoda-mi, itd. Večje število direktiv pa je bilo sprejetih tudi na področju označeva-nja živil oziroma prehrane, pri čemer naj omenimo le najpomembnejše: Direktiva 89/396/EGS o označbah ali znakih za identifikacijo serije, v kate-ro spada živilo - z vsemi kasnejšimi spremembami, Direktiva 94/54/ES o obveznih navedbah na označbah ne-katerih živil poleg tistih, določenih v Direktivi Sveta 79/112/EGS, Direktiva 96/21/ES o spremembi Direktive Ko-misije 94/54/ES o obveznih navedbah na označbah nekaterih živil poleg ti-stih, določenih v Direktivi 79/112/EGS, Direktiva 2000/13/ES Evropskega par-lamenta in Sveta o približevanju za-konodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil, Di-rektiva 2003/89/ES Evropskega parla-menta in Sveta o spremembi Direktive 2000/13/ES glede navedbe sestavin, prisotnih v živilih, Direktiva Komisije 2002/67/ES o označevanju živil, ki vse-bujejo kinin in kofein, omenimo pa naj še Uredbo 392/2004/ES o spremembi Uredbe 2092/91/EGS o ekološki pri-delavi kmetijskih proizvodov in ozna-čevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil. Na področju ozna-čevanja detergentov pa velja omeniti Uredbo 648/2004 Evropskega parla-menta in Sveta o detergentih.

42

24/25

Kdo zavaja potrošnike z informacijami na embalaži? Ali so potrošniki sploh pozorni na besedila na etiketah in na-lepkah? O tem smo anketirali potroš-nike v mariborski veleblagovnici Eu-ropark. Zanimalo nas je predvsem, če potrošniki kakovost artiklov primerjajo s podatki, ki jih najdejo na embalažah, če tem podatkom sploh zaupajo, če so informacije dovolj obširne in kaj storijo v primeru, če ugotovijo, da proizvajalec navaja netočne ali zavajajoče podatke.

Barbara Požar, pre-vajalka, Maribor:Podatke o artiklih si-cer vedno preberem, verjamem jim pa ne ravno vedno. Vedno tudi preverim, če takš-ne navedbe držijo, se-veda, v kolikor je to v moji moči. Težko ugo-

tovim, če so v kakšni hrani, denimo razni E-ji, saj nisem kemik, ampak družboslovka! Na srečo pa še nisem naletela na primer, da bi me kdo zavajal. Če bi se pa kaj takšnega zgo-dilo, gotovo ne bi kupovala več izdelkov tega podjetja. Mislim, da so v splošnem sicer po-datki kar dovolj obširni in natančno zapisani, vendarle pa je nekaj pomembnih izjem. To so, po mojem mnenju, predvsem prehram-beni izdelki in kozmetika.

Duška Uran, diplo-mirana ekonomistka, Maribor:Recimo, da navedbam na embalaži v glav-nem kar verjamem. V nekako sedemdesetih odstotkih, bi rekla. Preverjam pa vse to bolj redko, moram pri-

znati. Ampak označbe na artiklih so večino-ma kar v redu, tako da svojo nepozornost do takšnih detajlov lahko pripišem sebi. Ampak v kolikor bi ugotovila, da so navedbe netoč-ne, bi se najbrž artiklom tega proizvajalca odrekla. Ne vem.

Anketa s potrošniki

Navedbam na embalaži (ne) verjamejo

Slovenska zakonodaja je na področju označevanja izdelkov načeloma že harmonizirana z evropsko, omenimo pa naj predvsem naslednje predpise: - tekstilni izdelki in obutev: Pravilnik

o navajanju surovinske sestave in o tekstilnih imenih (Uradni list RS, št. 109/99, 92/02, 34/04, 36/05), Pravilnik o označevanju materialov, ki se uporabljajo za glavne sestavne dele obutve, namenjene prodaji po-trošnikom (Uradni list RS, št. 26/00, 96/03, 21/04)

- tehnični izdelki: Odredba o varno-sti strojev (Uradni list RS, št. 52/00, (57/00 - popr.), 107/01), Pravilnik o varnosti dvigal (Uradni list RS, št. 97/03), Zakon o tehničnih za-htevah za proizvode in o ugotav-ljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 59/99 (31/2000 - popr.), 54/00-ZKme (31/2000 - popr.), 37/2004 (31/2000 - popr.)), itd.

- živilski izdelki: Pravilnik o splošnem označevanju živil, ki niso predpakira-na (Uradni list RS, št. 28/04, 10/05, 57/05), Pravilnik o splošnem ozna-čevanju predpakiranih živil (Urad-ni list RS, št. 50/2004 (58/2004 - popr.), 43/2005 (58/2004 - popr.), 83/2005 (58/2004 - popr.)), Pravil-nik o označevanju govejega mesa (Uradni list RS, št. 57/2005), Pravil-nik o označevanju in kategorizaciji svinjskega mesa (Uradni list RS, št. 33/2004, 10/2005), itd.

- detergenti: Uredba o izvajanju Uredbe (ES) Evropskega parlamenta in Sveta o detergentih (Uradni list RS, št. 66/05)

Navedbe na embalaži so odvisne od kategorije izdelka, zato ni mogoče dati nekega splošnega odgovora. Tekstilni izdelki morajo imeti obvezno navedbo surovinskega sestava; tehnični izdelki morajo imeti oznake, določene s posameznimi področnimi predpisi; obvezne označbe (razen izje-moma) na predpakiranih živilih so: ime, pod katerim se živilo daje v pro-met (prodajno ime), seznam sestavin in količina sestavin ali kategorije sesta-vin v skladu s 17. členom Pravilnika o splošnem označevanju predpakiranih živil, neto količina, rok uporabnosti, serija (lot) živila, posebni pogoji shra-njevanja (hranjenja) ali pogoji upora-be, ime in naslov ali firmo in sedež

proizvajalca ali tistega, ki živilo pakira, ali prodajalca, ki mora imeti naslov oziroma sedež v Skupnosti, podatek o kraju porekla, če bi izpustitev tega po-datka lahko zavedla končnega potroš-nika glede pravega porekla živila, na-vodilo za uporabo, kadar živilo ne bi bilo mogoče ustrezno uporabiti brez teh navodil, pri pijačah, ki vsebujejo več kot 1,2% vol alkohola, dejansko vsebnost alkohola v volumskih odstot-kih; označba na nepredpakiranem živilu pa mora vsebovati naslednje podatke: ime, pod katerim se živilo daje v promet, v skladu s predpisom, ki ureja splošno označevanje pred-pakiranih živil, ime ali poslovno ime proizvajalca ali trgovsko ime oziroma blagovno znamko živila, kraj porekla ali država izvora, če bi izpustitev tega podatka lahko zavedla potrošnika glede pravega izvora ali porekla živi-la, v primeru nepredpakiranih jedi, ki so z mikrobiološkega vidika hitro po-kvarljiva, rok uporabnosti, označen z besedami »porabiti do…«, kategorija oziroma razred živila, kolikor se živilo razvršča v kategorije oziroma razrede, druge podatke, če je tako določeno za posamezno nepredpakirano živilo v predpisu, ki ureja kakovost za po-samezno živilo oziroma v predpisu, ki ureja zdravstveno ustreznost živil. Na področje označevanja detergentov je nova uredba prinesla nekaj no-vosti, tako da bodo ti izdelki po no-vem označeni z naslednjimi podatki: ime in trgovsko ime izdelka, ime ali trgovsko ime ali blagovna znamka in popoln naslov ter telefonska številka stranke, odgovorne za dajanje izdelka v promet, naslov, elektronski naslov, če je na voljo, in telefonska številka, na kateri se lahko dobi seznam sesta-vin, uporabljenih v detergentih, ozna-čevanje vsebine, pri detergentih, ki se uporabljajo za pranje perila, pa je potrebno navesti še nekatere dodatne podatke.V zvezi s povedanim naj še enkrat omenimo 1. odstavek 2. člena Zako-na o varstvu potrošnikov, ki določa, da mora podjetje pri označevanju iz-delkov potrošniku v slovenskem jezi-ku posredovati potrebne informacije glede značilnosti, prodajnih pogojev, uporabe in namembnosti izdelka, pri čemer lahko uporablja tudi splošno razumljive simbole in slike ter 36. člen

Pod lupoPod lupo

43

Anketa s potrošniki

Navedbam na embalaži (ne) verjamejo Davor Cverlin, dijak,

Rogaška Slatina:Ne, ponavadi nisem pozoren na takšne po-datke, tako, da jim niti ne morem verjeti, niti jih ne preverjam. Pač dobim, kar dobim, če je pa kaj narobe, pa mi tega v glavnem ni mar.

Vseeno pa se mi zdi, da na embalažah še vedno ni dovolj podatkov. Tako, po občutku. Niti me ne bi motilo, če bi se izkazalo, da so navedeni podatki lažni ali netočni, seveda pod pogojem, da je izdelek drugače dober.

Drago Cotar, diplo-mirani ekonomist, Maribor:Vsem tem podatkom na embalažah verja-mem bolj tako-tako, če razumete. Artiklov pa vendarle ne primer-jam s tem, kar je napi-sano. Če bi se izkaza-

lo, da gre pri nekem proizvodu za zavajanje, bi ga prej kot ne nehal kupovati. Se mi pa kaj takšnega še ni pripetilo. Okoli podatkov, ki so zapisani na embalaži, pa menim, da so dovolj obširni.

Jasna Ravnjak, po-močnica vzgojiteljice, Maribor:Jaz ponavadi prebe-rem podatke o izdel-ku, vsaj pri določenih artiklih. Ne pa vedno, seveda. Ampak, če se mi zdi zadeva sumlji-va, vedno preverim, če

gre za pravo stvar ali ne. V to početje so me še dodatno spodbudile ugotovitve Zveze po-trošnikov Slovenije, kar sem spremljala v me-dijih. No, če bi se pri kakšnem artiklu zares izkazalo, da gre pri podatkih o njem za zava-janje, bi se mu seveda izogibala. Mislim pa, da je teh podatkov na embalažah kar dovolj, čeprav me motijo nekatere izjeme, predvsem razne sladkarije. Tam proizvajalci namreč vse preradi skrivajo podatke o E-jih, ki so v njih.

tega zakona, ki določa, da mora biti embalaža zdravju neškodljiva, primer-na obliki in teži blaga in ne sme zava-jati potrošnika o velikosti in teži blaga (velja za vse izdelke, ki se ponujajo po-trošnikom), pa tudi 4. člen Pravilnika o načinu označevanja cen blaga in sto-ritev (Uradni list RS, št. 63/99, 27/01, 65/03), ki določa, da morajo biti vsi izdelki označeni s prodajno ceno.Nova zakonodaja na področju de-tergentov prinaša med drugim tudi novosti glede označevanja detergen-tov oziroma pralnih sredstev, ki bodo potrošnikom in uporabnikom olajšale izbiro pralnih sredstev in njihovo var-no uporabo, saj se s spremembami iz-boljšuje informiranost uporabnikov in se jim pomaga doseči najboljši možni rezultat pranja. 8. oktobra 2005 se je pričela uporab-ljati Uredba o izvajanju Uredbe (ES) Evropskega parlamenta in Sveta o detergentih (Uradni list RS, št. 66/05), ki je prinesla določene novosti glede označevanja detergentov. V skladu z že omenjeno Direktivo 2003/89/ES pa je od 25. novembra 2005 prepove-dana prodaja neustrezno označenih izdelkov. Skladno s to direktivo, ki jo je Slovenija že prevzela v svoj pravni red, bodo morale biti vse sestavine, razen tistih, ki jih je v izdelku manj kot 2 %, v seznamu sestavin jasno ozna-čene. Meja 2 % prisotnosti pa ne velja za alergene sestavine (jajca, arašidi, oreški, zelena, gorčica, itd.) kar po-meni, da je s to direktivo uveden ob-vezen način označevanja določenih alergenih živil ali njihovih sestavin in dodatkov.

Meta Dovjak, Zavod za varstvo potrošnikov Nismo imeli dosti primerov, ko bi bile na embalaži izdelkov napačne naved-be. Na embalaži so najbolj problema-tični roki. Prekoračitev roka uporabno-sti izdelka je sicer napaka prodajalca, ki takšnega izdelka ne bi smel ponujati na trgu. Gre za kaznivo dejanje, ki ga potrošniki lahko prijavijo inšpekcijskim službam, glede prehrane zdravstveni. Večkrat smo tudi prejeli pritožbe pri športnih in podobnih artiklih, npr. šo-torih, ko je na embalaži bila drugačna slika izdelka od izdelka samega. Naša organizacija je v nekaterih primerih že dosegla, da je prodajalec vrnil denar

potrošniku ali pa zagotovil izdelek, kot je bil prvotno prikazan.

S sodno prakso nimamo dosti izkušenj. Že iz časovnega vidika se malokdo od-loči za tožbo, pogosto tudi zato, ker so stvar spora izdelki z nižjo vrednost-jo. Sodni postopki so bolj aktualni pri stanovanjih oz. tam, kjer gre za večje vrednosti. Povratnih informacij v zvezi s sodno prakso nimamo. Kazni so v zakonu precej visoke, izvajanje v prak-si pa težko ocenim. Kolikor mi je po-znano, tržni inšpektorji najprej izdajo opozorila in šele nato izrečejo kazni, ki so zelo visoke.

Roman Kladošek, Tržni inšpek-torat: Zakon o varstvu potrošnikov se dotak-ne urejanja področja embalaže zgolj v enem členu. In sicer je v 36. členu določeno, da mora prodajalec blago prodajati v primerni embalaži, ki jo mora na potrošnikovo zahtevo obdr-žati. To pomeni, da mora potrošniku izročiti izdelek brez embalaže. Nadalje ta isti člen določa, da mora biti em-balaža zdravju neškodljiva, primerna obliki in teži blaga in potrošnika ne sme zavajati o velikosti in teži blaga. Poleg navedenih določil, ki se navezu-jejo na embalažo, Zakon o varstvu ne vsebuje določb, ki bi kakorkoli urejale embalažo, še zlasti ne podatkov, ki se nahajajo na embalaži. Zakon o varstvu potrošnikov pa vse-buje določilo, ki prodajalcem nalaga, da morajo za blago, ki je namenjeno prodaji potrošnikom v prodajalnah, zunaj prodajaln in prodaji blaga, skle-njeni s pogodbami na daljavo, izročiti označbe, certifikat, izjavo o skladno-sti, garancijski list, navodilo za sesta-vo in uporabo, seznam pooblaščenih servisov oziroma druge spremne do-kumente, če je s predpisom tako do-ločeno. Ne obstaja neko splošno določilo, kaj vse mora biti navedeno na izdelku ter kaj vse mora biti izdelku priloženo, pač pa je to urejeno s posameznimi področnimi predpisi. Tudi ne obstaja neko splošno pravilo o tem, s čim vse mora biti proizvod označen, da se lahko da na trg, pač pa to ureja cela kopica podzakonskih predpisov, in sicer za vsako posamez-no vrsto izdelka posebej.

44

24/25

Nekateri proizvajalci oziroma ponudni-ki pakirne opreme in izdelkov za logi-stiko se izrazito usmerjajo na trge ne-kdanje Jugoslavije, ker takšni usmeritvi govori v prid več dejstev, med drugim nekdanji kontakti. Drugi menijo, da to niso prednostni trgi in da se je treba spopasti s konkurenco na trgu EU, saj je vsako podjetje dolgo vedelo, kaj jih čaka po vstopu Slovenije v EU. Zato smo nekaterim proizvajalcem pakirnih strojev in ponudnikom izdelkov za no-tranjo in zunanjo logistiko postavili na-slednja vprašanja:• Kateri trgi so za slovenske ponudnike

pakirne opreme in izdelkov za logi-stiko prioritetni, kakšna so bila pov-praševanja v letu 2005 in kako čutite vpliv konkurence iz EU?

• Ali je za vas bolj zanimiva EU ali trgi nekdanje Jugoslavije in zakaj? Na ka-

Prednost bivši Jugoslaviji ali trgom EU?

prevoznikov, pa tudi večjih podjetij, po usmeritvi v tesnejšo povezavo cestne-ga in železniškega prevoza. Logistika in zniževanje stroškov zanjo se uvršča med prioritetne naloge. Naša največja konkurenca so podjetja v novih članicah EU (Slovaška, Češka, Poljska) in le delo-ma v starih članicah (Italija, Nemčija). Trgi EU so za naše podjetje zanimivejši (trenutno) od trgov nekdanje Jugoslavi-je. Logistične povezave so v EU bistve-no bolj razvite in s tem tudi potrebe po specialnih kontejnerjih, primernih za kombinirane prevoze. Z razvojem pove-zav v smeri Jadran – srednja Evropa (ja-dranska pristanišča – terminali ob reč-nih plovnih poteh) ter srednja Evropa - Bližnji Vzhod (železnica, rečne plovne poti) pa bo lahko imela Slovenija zaradi svoje lege zelo pomembno vlogo.Naše konkurenčne prednosti na trgu

na prodajne aktivnosti skoncentrirano na trge zahodne Evrope, kjer doseže-mo preko 80 % prometa. Vedno bolj so zanimivi tudi trgi bivših jugoslovanskih republik, kjer pričakujemo v branži, v kateri delamo, nov investicijski zagon. S prodajnimi aktivnostmi poskušamo vsako leto dodatno »pokriti« katero od držav, kjer nismo še dovolj prisotni. Povpraševanj v letu 2005 je bilo manj kot običajno. Previdnost pri investira-nju opažamo predvsem na trgih, kjer smo tradicionalno prisotni (Nemčija, Benelux). Zaradi razmer na trgu so ak-tivnosti konkurence in s tem pritiski na cene toliko opaznejši. Načeloma ne želimo deliti trga, za nas je trg samo eden. Od naše organizira-nosti in sposobnosti je odvisno, kako smo uspešni. Vsepovsod se srečujemo z globalnimi podjetji na strani kupcev

so predvsem ugodna cena za visoko kakovost, spoštovanje dobavnih rokov (na dan), predvsem pa naša operativna sposobnost, da trgu ponudimo mož-nost izdelave projektivne dokumenta-cije (izdelave 3D modela in statičnega izračuna), optimiranje proizvodnega postopka in preizkušanje izdelka po veljavnih ISO standardih v lastni preiz-kuševalnici.Andrej Frangež, Transpak, Mur-ska Sobota: Naše podjetje je glede

in ponudnikov opreme, t.j. naše konku-rence. Trg nekdanje Jugoslavije je zaradi skupne preteklosti, še aktivnih kontak-tov, poznavanja jezika, … seveda tudi zanimiv. V nobenem primeru pa se ne zanašamo nanj. Obdelujemo ga kot trg, kjer pričakujemo investicijski zagon, kar načeloma velja za vse vzhodne evropske trge, kjer se poleg globalistov pojavlja vse več srednjevelikih, novih podjetij, ki povprašujejo po opremi. Naše kon-kurenčne prednosti so predvsem ka-

Rudi Magajna

Za in protiZa in proti

terih trgih imata slovenska industrija in trgovina več možnosti?

• Katere so vaše konkurenčne prednosti na trgu in kaj izpostavljate v vaši pro-izvodni oziroma prodajni ponudbi?

Rudi Magajna, Container, Celje: Za naše podjetje sta zelo pomembna dva trga, avstrijski in nemški. Trenutno je v prednosti avstrijski trg. Povpraševa-nje po posebnih transportnih kontejner-jih je v vzponu. Opazna so prizadevanja

Andrej Frangež Vlado Dodič

45

kovost, zanesljivost in hitra odzivnost, pa tudi partnerski odnos. Poskušamo napraviti nekaj več kot konkurenca, kar nam fleksibilnost podjetja in proizvodni program omogočata.

Vlado Dodič, Gopack, Nova Go-rica: Za slovenske ponudnike pakirne opreme so enako pomembni vsi trgi, EU in trgi iz nekdanje Jugoslavije. Z vstopom Slovenije v EU je vpliv kon-kurence ostal nespremenjen, ker že od leta 1995 trg ni bil carinsko zaščiten. Na trgih nekdanje Jugoslavije pa so slovenski proizvodi nesporno prepo-znavni po svoji kvaliteti. Zato iščemo poslovne priložnosti na tem območju. V svetovnem merilu smo popolnoma neprepoznavni. Prednosti naših po-nudb pa so konkurenčne cene.

Davor Vrečko, Linde viličar, Ce-lje: Ker smo uradni zastopnik viličar-jev Linde za Slovenijo, dajemo seveda prednost domačemu, slovenskemu trgu. Če gledamo statistično, se nam prodaja viličarjev v Sloveniji konstanto dviguje, kar pomeni, da je Slovenija kot trg še vedno neizkoriščena in nudi obi-lo možnosti. Z vstopom Slovenije v EU

lavije. Sedeže viličarjev Linde najdemo v Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercego-vini, Srbiji in Črni gori ter Makedoniji. Namen pohoda na Balkan je približati naše izdelke kupcem na tem območju ter ustvariti močno prodajno in servis-no mrežo tudi na lokalnih področjih.Na katerem trgu je več možnosti, je od-visno od več dejavnikov. Osebno me-nim, da slovenska podjetja, ki ustvar-jajo kvaliteten, sodoben izdelek, lahko uspejo na trgu EU. Žal je še vedno tako, da Vzhod zaenkrat še ne ceni kvalitete, ampak je na prvem mestu cena. Glavna prednost naših viličarjev je patentiran hidrostatični pogon (dvo-pedalni sistem), kjer odpadejo vsa po-pravila menjalnika, sklopk, zavor ter diferencialov. S tem dejansko poveča-mo življenjsko dobo stroja ter olajšamo vožnjo voznikom, ki hkrati lahko brez težav upravljajo teleskop ter ostale funkcije z yoystickom. Lahko se pohva-limo z dolgo življenjsko dobo viličarjev Linde in dolgimi servisnimi intervali.

Anton Bensa, Artex, Lendava: Za Artex je najpomembnejši slovenski trg, izvoz pa znaša 35 %, pri čemer so v ospredju bližnji trgi, predvsem Mad-

da trga EU ne smemo zanemariti, če-prav nekatere države v EU na eni strani zelo protežirajo domače proizvajalce, na drugi strani pa so nekoliko neza-upljive do ponudbe iz Slovenije.Niše iščemo pač tam, kjer so poslov-ne možnosti večje. Naša konkurenčna prednost je projektna ponudba ter fleksibilnost, ki izhaja iz dobre organi-ziranosti in uporabe namenske in spe-cializirane tehnologije, ki se nenehno izpopolnjuje z novimi vlaganji.Letošnje povpraševanje je za cca 10 % večje kot lansko leto, s čimer smo za-dovoljni. Naš paradni proizvod so pro-jektne sistemske rešitve za skladiščenje. Letos smo se uvrstili tudi med finaliste slovenskih gazel, kar je za Artex po-membna spodbuda za daljnjo poslov-no rast.

Adrijan Golobič, Vilboss: Poleg domačega trga, ki je za nas predno-sten, je Balkan nedvomno perspektiv-na tržna niša. Vendar želimo na tem trgu nastopiti profesionalno. Bistveno je, ali bomo na novih trgih našli dobre partnerje, predvsem pa kadre. Naša dejavnost, to je logistika notranjega transporta, zahteva, da kupcu ponu-

se je seveda konkurenca na trgu viličar-jev močno povečala, vendar sem mne-nja, da to ne bo drastično vplivalo na prihodnje rezultate, saj slovenski kupec še vedno prisega na izdelke, ki mu niso tuji in jim zaupa že več let. Najprej naj omenim, da ima celoten koncern Linde svoje veje razvejene povsod po svetu. Seveda je glavni po-udarek na domačem, evropskem trgu. Tako je v zadnjih desetih letih zelo naraslo zanimanje za trg bivše Jugos-

žarska, delno Avstrija in Italija, seveda pa tudi države nekdanje Jugoslavije. Razlogov je več. Ostalo je precej poslov-nih kontaktov iz prejšnjega obdobja, jezik, zaupanje v slovenske proizvode, identična tehnična regulativa, ustrezne cene, podobna miselnost. Na teh trgih je za slovensko industrijo in za izdelke logistike še veliko možnosti.Z EU je drugače: veliko konkurenco ču-timo že več let nazaj, saj je bila Sloveni-ja ves čas zelo odprta. Prav tako vemo,

Anton Bensa Adrijan GolobičDavor Vrečko

dimo tudi dober servis. Ni dovolj, da znamo viličarje svetovnih proizvajalcev prodati, kupca moramo kakovostno servisirati. Poleg viličarjev renominira-nih proizvajalcev prodajamo tudi do-datne naprave za viličarje, na primer prijemala. Naša referenčna prednost so znanje in izkušnje, optimalne in ka-kovostne logistične rešitve. Pa tudi sam sem v tej branži že zelo dolgo, tako da me partnerji poznajo. To je zagotovo prednost.

46

24/25

Ministrstvo za okolje in prostor finančno podpira revijo Embalaža & okoljeImpresum

Embalaža & okolje, strokovno specializirana revija za embalažo - izdala in založila: fit media d.o.o., Celje – glavni urednik: Jože Volfand – odgovorna urednica: Vanesa Čanji – prelom in grafična priprava: Andrej Mohorič – tisk: Eurograf, Velenje – naklada: 4.000 izvodov –Izvod revije je 1000 SIT - oglasno trženje: fit media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/ 42 66 700, e-mail: [email protected])Uredniški odbor: Franc Jerina (Valkarton d.d.), Barbara Avčin Tržan (Slopak d.o.o.), mag. Dušan Marc (Ministrstvo za okolje in prostor), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta), mag. Aleš Habič (Špica d.o.o.), mag. Anton Lakner (Motvoz d.d.), Marko Cedilnik (Mercator d.d.), mag. Jakob Kokalj (Etiketa d.d.), Martin Lilija (Pakman d.o.o.), Marko Omahen (Omaplast), Stojan Jakin (Komunalno podjetje Vrhnika), Franc Žle (Gospodarska zbornica Slovenije)Celje, november 2005

Ali še niste na embalažnem portalu?

Kliknite: www.embalaza.biz

Slovenski embalažni trg na enem mestu!

Prom

ocija

Prom

ocija

Prom

ocija

Embalaža okolje logistika 24-25

Documents