Ekonomsko ogledalo št. 1, letnik XXV, 2019 - umar.gov.si · krediti podjetjem, in po skoraj treh letih razmeroma visoke rasti cene stanovanj. ... BDP. Kazalnik vodij nabave (PMI)
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
Ekonomsko ogledalošt. 1, letnik XXV, 2019
Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, v. d. direktoriceGlavna urednica: dr. Tanja Kosi Antolič
Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Lejla Fajić; mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; Katarina Ivas, MSc; Mojca Koprivnikar Šušteršič; dr. Tanja Kosi Antolič; mag. Janez Kušar; mag. Lenart Milan Lah; dr. Jože Markič; mag. Tina Nenadič; Jure Povšnar; Denis Rogan; Dragica Šuc, MSc; mag. Ana Vidrih
Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar
Tekoča gospodarska gibanja .............................................................................................................. 5
Mednarodno okolje .....................................................................................................................................7Gospodarska gibanja v Sloveniji .............................................................................................................9Trg dela ......................................................................................................................................................... 13Cene ............................................................................................................................................................... 15Plačilna bilanca ........................................................................................................................................... 17Finančni trgi ................................................................................................................................................. 18Javne finance .............................................................................................................................................. 19
S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.
Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.
Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 7. januarja 2019.
Aktualno 3Ekonomsko ogledalo, št. 1/2019
Aktualno Razmere v slovenskem gospodarstvu so se proti koncu leta 2018 še naprej izboljševale, a bolj umirjeno kot v letu 2017. Brezposelnost se je v zadnjih mesecih umirjeno zmanjševala, rast zaposlenosti pa je ob povečanem prilivu tujih delavcev ostala razmeroma visoka. To je skupaj z rastjo plač in socialnih transferov ter nadaljnjim povečanjem potrošniških kreditov gospodinjstva spodbudilo, da so v več segmentih (predvsem trajnejše blago in gostinske storitve) povečala svojo potrošnjo, hkrati se nakazuje, da so še naprej povečevala delež privarčevanega dohodka. Hitro povečevanje investicij, predvsem v inženirske objekte, se je nadaljevalo. Država je poleg investicij nekoliko povečala tudi ostale primarne izdatke, a je hkrati ob ugodnih gospodarskih gibanjih in enkratnih prilivih (dividende NLB) opazno povečala javnofinančni presežek. Nadaljevalo se je tudi povečevanje izvoza, a z zmernejšo dinamiko kot v predhodnem letu.
Nižja rast izvoza je poleg enkratnih domačih dejavnikov posledica nižje rasti gospodarske aktivnosti v glavnih trgovinskih partnericah. Med razlogi upočasnjevanja gospodarske rasti v glavnih trgovinskih partnericah, ki je nekoliko hitrejše od napovedi mednarodnih institucij, sta povečevanje ovir v zunanji trgovini in delno s tem povezano umirjanje globalne gospodarske rasti. Ohlajanje v nekaterih državah je povezano tudi s cikličnimi dejavniki, predvsem v Nemčiji pa dodatno z začasnimi zastoji proizvodnje v avtomobilski industriji. Ti so se že nekoliko odrazili v nižji rasti slovenske avtomobilske industrije. Rast proizvodnje je ostala bolj umirjena kot v 2017 tudi v večini ostali panog, razen visoko tehnološko zahtevnih. Ob zmernejši rasti blagovnega izvoza, ki se je umirila nekoliko bolj od rasti blagovnega uvoza, se je visok presežek tekočega računa plačilne bilance začel počasi zniževati.
Aktivnost v dejavnostih, ki so v večji meri odvisne od domačega povpraševanja, se je v zadnjih mesecih še naprej hitro povečevala. V gradbeništvu je ob povečanih investicijah države, občin in infrastrukturnih podjetij rast izhajala predvsem iz segmenta inženirskih objektov. Rast gradbeništva, razpoložljivega dohodka in kreditov gospodinjstev ter trošenja tujih turistov je spodbujala nadaljevanje razmeroma visoke rasti prihodka v trgovini in drugih storitvenih dejavnostih. Med bolj dinamičnimi so gostinstvo, strokovno-tehnične dejavnosti, cestni promet in računalniške storitve.
Krepitev storitvenega sektorja se odraža v vse višji rasti cen storitev, znižanje inflacije konec leta pa je posledica upada cene nafte. K rasti cen življenjskih potrebščin so pretežni del leta 2018 poleg storitev pomembno prispevale višje cene naftnih derivatov in hrane, decembra pa se je njihov prispevek občutno znižal, inflacija pa upadla. Umiritev je bila v zadnjih mesecih prisotna tudi pri nekaterih drugih finančnih kazalnikih, kot so krediti podjetjem, in po skoraj treh letih razmeroma visoke rasti cene stanovanj.
Pričakovanja podjetij v razmerah povečanih negotovosti nakazujejo nadaljnje umirjanje rasti izvozno usmerjenega dela gospodarstva; obeti za preostali del gospodarstva so še naprej ugodni. Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu se je v zadnjih mesecih sicer nekoliko izboljšalo, a zaradi poslabševanja v prvi polovici leta ostaja nižje kot pred letom. Zaostanek je ob nižjih izvoznih naročilih najbolj opazen pri predelovalnih dejavnostih. Pričakovanja podjetij v glavnih trgovinskih partnericah pa so se v zadnjih mesecih še naprej zniževala, podobno tudi napovedi mednarodnih institucij glede njihove gospodarske rasti. Poleg negotovih razmer v mednarodni trgovini so na to vplivale tudi povečane negotovosti glede: (i) pogojev bližajočega se izstopa Združenega kraljestva iz EU, ki z zavrnitvijo izstopnega sporazuma v parlamentu ZK ostajajo nejasni, tveganje neurejenega izstopa pa je še večje, (ii) politik posameznih držav EU in (iii) morebitnih nadaljnjih korekcij na vodilnih svetovnih borzah. Obeti za del gospodarstva, ki je bolj usmerjen na domači trg, so ugodnejši. Pričakovanja podjetij v storitvenem sektorju in potrošnikov so še vedno razmeroma visoka, pričakujemo lahko tudi nadaljevanje visoke rasti gradbenih investicij, delno ob podpori povečane dinamike črpanja EU sredstev.
Aktualno4 Ekonomsko ogledalo, št. 1/2019
020406080100120140160180200
60708090
100110120130140150160
jan.
11
jul.
11
jan.
12
jul.
12
jan.
13
jul.
13
jan.
14
jul.
14
jan.
15
jul.
15
jan.
16
jul.
16
jan.
17
jul.
17
jan.
18
jul.
18
Des
ez. i
ndek
s 20
10=1
00, 3
-mes
. drs
. sre
dina
Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: realni indeks, če ni navedeno drugače.
Ind. proiz. predel. dej. Izvoz blagaPrihodek v trgovini Storitveni prihodek (nom.)Vred. gradbenih del (d.os)
75
80
85
90
95
100
105
110
115
120
125
-1,0
-0,8
-0,6
-0,4
-0,2
0,0
0,2
0,4
0,6
0,8
1,0
Q1
11
Q1
12
Q1
13
Q1
14
Q1
15
Q1
16
Q1
17
Q1
18 Povp
rečn
a m
eseč
na v
redn
ost (
dese
zon.
), do
lgor
očno
pov
preč
je =
100
Četr
tletn
a ra
st, v
% (d
esez
onira
no)
Vir: Eurostat in EK, preračun UMAR. Opomba: Podatek za ESI v Q4 18 je povprečje za prva dva meseca četrtletja.
Rast delovno aktivnih ostaja razmeroma visoka predvsem zaradi rastočega priliva tujih delavcev
Ob rasti (mase) plač in potrošniških kreditov se v več segmentih povečuje tudi potrošnja gospodinjstev, hkrati ta vse večji del razpoložljivega dohodka privarčujejo
-20
-16
-12
-8
-4
0
4
8
12
16
20
-5
-4
-3
-2
-1
0
1
2
3
4
5
jan.
11
jul.
11
jan.
12
jul.
12
jan.
13
jul.
13
jan.
14
jul.
14
jan.
15
jul.
15
jan.
16
jul.
16
jan.
17
jul.
17
jan.
18
jul.
18
Med
letn
a ra
st, v
%, d
esez
onira
no
Med
letn
a ra
st, v
%, d
esez
onira
no
Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR.
Delovno aktivni po SRDAP (leva os)Registrirani brezposelni (desna os)
10
11
12
13
14
15
95
100
105
110
115
120
Q1
11
Q1
12
Q1
13
Q1
14
Q1
15
Q1
16
Q1
17
Q1
18
4-če
trtle
tne
drse
če s
redi
ne, v
%
Des
ezon
iran
inde
ks 2
015=
100
Vir: MF, SURS, preračuni UMAR. Opomba: Podatek za Q4 2018 je povprečna vrednost za oktober in november.
Potrošnja gospodinjstevMasa plač, realnoSocialni transferi, realnoNagnjenost k varčevanju (desna os)
50
60
70
80
90
100
110
120
Q1
08
Q1
09
Q1
10
Q1
11
Q1
12
Q1
13
Q1
14
Q1
15
Q1
16
Q1
17
Q1
18
Inde
ks 2
008=
100
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Cene novih stanovanjCene novih družinskih hišCene rabljenih stanovanjCene rabljenih družinskih hiš
-50,9
785,1
-2.000
-1.500
-1.000
-500
0
500
1.000
1.500
2.000
2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 I-XI2017
I-XI2018
mio
EU
R
Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.
Javnofinančni saldo Primarni saldo
Rast cen stanovanj, ne pa tudi (rabljenih) hiš, se je pričela umirjati, promet z obojimi pa se še naprej zmanjšuje
Javnofinančni presežek se je proti koncu leta zaradi priliva dividende NLB še povečal, s čemer je bil saldo ob ugodnih gospodarskih gibanjih še občutneje višji kot leto prej
Gospodarska rast v evrskem območju se postopoma upočasnjuje, podobni so tudi obeti
Aktivnost v predelovalnih dejavnostih raste počasneje kot v letu 2017, rast v dejavnostih, usmerjenih bolj na domači trg, pa je še vedno visoka
teko
ča g
ospo
dars
ka g
iban
ja
Tekoča gospodarska gibanja 7Ekonomsko ogledalo, št. 1/2019
70
80
90
100
110
120
70
80
90
100
110
120
jan.
11
jul.
11ja
n. 1
2ju
l. 12
jan.
13
jul.
13ja
n. 1
4ju
l. 14
jan.
15
jul.
15ja
n. 1
6ju
l. 16
jan.
17
jul.
17ja
n. 1
8ju
l. 18
Dol
gole
tno
povp
rečj
e=10
0, 3
-mes
. drs
eča
sred
ina
Des
ezon
iran
inde
ks 2
008=
100,
3-m
es. d
rseč
a sr
edin
a
Vir: Eurostat, preračuni UMAR.
Ind. proiz. predelovalnih dej. Obseg opr. del v gradben.Prihodek v trg. na drobno ESI (desna os)
Mednarodno okolje
0,0
0,5
1,0
1,5
2,0
2,5
3,0
Evrsko območje Nemčija Francija Italija Avstrija
Real
na ra
st B
DP,
v %
Vir: Consensus Economics.
2018 dec.18 2019 dec.18 2018 jun.18 2019 jun.18
Slika 1: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju in kazalnik gospodarske klime ESI
Slika 2: Napovedi gospodarske rasti Consensus za 2018 in 2019 za naše najpomembnejše trgovinske partnerice
Proti koncu leta 2018 se je v evrskem območju nadaljevala umirjena rast gospodarske aktivnosti, gospodarska klima se je nadalje nekoliko poslabšala. V zadnjih mesecih se je nadaljevala razmeroma hitra rast aktivnosti v gradbeništvu. Še naprej se je povečevala tudi aktivnost v predelovalnih dejavnostih, a ob nižji rasti zunanje trgovine in zastojih v proizvodnji avtomobilov (zlasti v Nemčiji)1 počasneje kot leto prej. Trgovina na drobno je stagnirala. Kazalnik gospodarske klime ESI se je še naprej zniževal. Upad pričakovanj je bolj izrazit prav v naših največjih trgovinskih partnericah, med katerimi sta Nemčija in Italija v tretjem četrtletju 2018 zabeležili padec BDP. Kazalnik vodij nabave (PMI) v Italiji in Franciji že kaže na krčenje aktivnosti v predelovalnih in storitvenih dejavnostih. V Nemčiji podjetja, ki so v letu 2018 dosegla desetletni vrh izkoriščenosti proizvodnih kapacitet, ob manjših naročilih (PMI ifo) ne pričakujejo skorajšnjega izboljšanja razmer.
Umirjanje rasti se bo v evrskem območju predvidoma nadaljevalo tudi v letošnjem letu. Napovedi mednarodnih institucij (IMF, EK, OECD, ECB, Consensus Economics) za evrsko območje in naše trgovinske partnerice so se v zadnjih mesecih nekoliko znižale. Tveganja za uresničevanje napovedi ostajajo pretežno negativna. Med pomembnejšimi so poleg povečevanja zunanjetrgovinskih ovir tudi politični in drugi dejavniki znotraj EU, med njimi povezave med javnimi financami in bankami v Italiji ter bližajoči se izstop ZK iz EU. Ob januarski zavrnitvi izstopnega sporazuma v parlamentu ZK se je tveganje t. i. neurejenega izstopa ZK še povečalo. V zadnjem obdobju dodatno tveganje predstavljajo tudi socialni nemiri v nekaterih državah, po občutnih decembrskih zdrsih borznih tečajev pa se je povečala tudi negotovost na svetovnih borznih trgih.
1 Zastoj, ki je bil najbolj izrazit v Nemčiji, je povezan z zamudami proizvajalcev avtomobilov pri uvedbi novega preizkusnega postopka za določanje porabe goriva in emisij izpušnih plinov osebnih vozil (WLTP test).
Tabela 1: Cene nafte brent, menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR
povprečje sprememba, v %*
2017 XI 18 XII 18 2018 XII 18/XI 18 XII 18/XII 17 2018/2017
Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preračuni UMAR.Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t.
Tekoča gospodarska gibanja8 Ekonomsko ogledalo, št. 1/2019
1
1,1
1,2
1,3
1,4
1,5
1,6
1,7
2030405060708090
100110120130140
jan.
11
jul.
11ja
n. 1
2ju
l. 12
jan.
13
jul.
13ja
n. 1
4ju
l. 14
jan.
15
jul.
15ja
n. 1
6ju
l. 16
jan.
17
jul.
17ja
n. 1
8ju
l. 18
Vir: ECB, EIA, preračun UMAR.
USD
za
1 EU
R
USD
/EU
R za
sod
Cena v USD (leva os)Cena v EUR (leva os)Menjalni tečaj USD za EUR (desna os)
Slika 3: Cene soda nafte brent in menjalni tečaj USD/EUR Cena nafte je oktobra dosegla najvišjo vrednost po letu 2014, nato je sledil občuten padec. Rast dolarske cene nafte brent, ki so jo v prvi polovici lanskega leta zaznamovala predvsem pričakovanja glede uvedbe sankcij na izvoz nafte iz Irana, se je oktobra nadaljevala in presegla 86 USD na sod. Sledil je več kot 20-odstotni padec, ki ga IEA v veliki meri pripisuje trenutni presežni ponudbi in nižji pričakovani rasti povpraševanja zaradi upočasnjevanja globalne gospodarske rasti. Kljub nižji decembrski ceni kot v začetku leta je bila nafta v letu 2018 v povprečju za več kot 30 % dražja kot v predhodnem letu.
Tekoča gospodarska gibanja 9Ekonomsko ogledalo, št. 1/2019
Gospodarska gibanja v Sloveniji
020406080100120140160180200
60708090
100110120130140150160
jan.
11
jul.
11ja
n. 1
2ju
l. 12
jan.
13
jul.
13ja
n. 1
4ju
l. 14
jan.
15
jul.
15ja
n. 1
6ju
l. 16
jan.
17
jul.
17ja
n. 1
8ju
l. 18
Des
ez. i
ndek
s 20
10=1
00, 3
-mes
. drs
. sre
dina
Des
ez. i
ndek
s 20
10=1
00, 3
-mes
. drs
. sre
dina
Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: realni indeks, če ni navedeno drugače.
Ind. proiz. predel. dej. Izvoz blagaPrihodek v trgovini Storitveni prihodek (nom.)Vred. gradbenih del (d.os)
Slika 4: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji
Visoka rast aktivnosti v storitvenem in gradbenem sektorju se je proti koncu leta 2018 nadaljevala, rast v predelovalnih dejavnosti pa je ostala nižja kot v 2017. Aktivnost v dejavnostih, ki so v večji meri odvisne od domačega povpraševanja, se je v zadnjih mesecih še naprej hitro povečevala. V gradbeništvu je ob povečanih investicijah države in občin visoka rast izhajala predvsem iz segmenta inženirskih objektov. Nadaljevanje rasti prihodka v trgovini so še naprej podpirali rast razpoložljivega dohodka gospodinjstev, povečevanje potrošniških kreditov, večje trošenje tujih turistov in dinamične gradbene investicije. To vse je spodbujalo tudi rast prihodka v ostalih storitvenih dejavnostih. Povečevanje izvoza in s tem tudi proizvodnje v predelovalnih dejavnostih je bilo zaradi nižje rasti tujega povpraševanja in enkratnih dejavnikov bolj umirjeno kot na vrhu gospodarskega cikla v letu 2017.
Slika 5: Blagovni izvoz (realno) in pričakovanja Rast realnega izvoza in uvoza blaga se je proti koncu leta nadaljevala, a počasneje kot v predhodnem letu (desez.)2. V prvih desetih mesecih 2018 je bil izvoz za 7,4 % večji kot pred letom. K njegovi rasti je še vedno največ prispeval izvoz motornih vozil, vendar se njegov prispevek postopoma zmanjšuje. Skromnejša rast kot v 2017 je poleg enkratnih dejavnikov3 tudi posledica nižje rasti uvoza glavnih trgovinskih partneric, ki je v zadnjih mesecih delno povezana z začasnim zastojem rasti proizvodnje v avtomobilski industriji. Uvoz je bil v prvih desetih mesecih 2018 za 8,9 % večji kot pred letom, pod vplivom krepitve investicij in še naprej naraščajočega izvoza. Ob upočasnjevanju rasti mednarodne trgovine in negotovih razmerah v mednarodnem okolju pričakovanja glede izvoza kljub manjšemu izboljšanju ostajajo nižja kot lani.
Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji
2 Po statistiki nacionalnih računov.3 Učinek zagona proizvodnje novega modela avtomobila sredi leta 2017.
Tekoča gospodarska gibanja10 Ekonomsko ogledalo, št. 1/2019
250
300
350
400
450
500
550
600
650
700
jan.
11
jul.
11
jan.
12
jul.
12
jan.
13
jul.
13
jan.
14
jul.
14
jan.
15
jul.
15
jan.
16
jul.
16
jan.
17
jul.
17
jan.
18
jul.
18
V m
io E
UR,
des
ezon
irano
, 3-m
es. d
rseč
a sr
edin
a
Vir: BS, preračuni UMAR.
Izvoz storitev Uvoz storitev
-40
-20
0
20
40
60
jan.
11
jul.1
1
jan.
12
jul.1
2
jan.
13
jul.1
3
jan.
14
jul.1
4
jan.
15
jul.1
5
jan.
16
jul.1
6
jan.
17
jul.1
7
jan.
18
jul.1
8
Med
letn
a sp
rem
emba
v %
, 3-
mes
. drs
eča
sred
ina
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Kovinski izd.El. napraveDr. stroji in napraveIzd. iz gume in plastičnih masMot. vozila, prikolice in polprikoliceOstale pred. dejav., brez farmacevtskih
Slika 6: Storitvena menjava – nominalno
Slika 7: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti po panogah
Nominalni izvoz storitev se je v zadnjih mesecih še naprej hitro povečeval, uvoz pa je ostal na visoki ravni (desez)4. Rast izvoza je bila poleg izvoza gradbenih in IKT storitev predvsem posledica večjega trošenja tujih turistov pri nas. Umirja pa se rast izvoza transportnih storitev, ki so močno povezane z mednarodno menjavo. Rast uvoza storitev je v zadnjih mesecih po začasni umiritvi ponovno spodbudil večji uvoz transportnih storitev in tehničnih, s trgovino povezanih storitev.
V drugi polovici leta 2018 se je nadaljevala skromnejša rast proizvodnje v predelovalnih dejavnostih kot leto prej. V zadnjih mesecih se je krepila predvsem proizvodnja nekaterih visoko tehnološko zahtevnih panog, po naši oceni je k temu največ prispevala farmacevtska industrija. V večini ostalih panog pa je rast ostala precej bolj umirjena kot v 2017. To je predvsem odraz nižje rasti tujega povpraševanja, v zadnjem obdobju pa tudi zastoja v rasti proizvodnje v evropski avtomobilski industriji. Poleg umiritve v proizvodnji motornih vozil se je v zadnjih mesecih upočasnila tudi rast nekaterih drugih panog, ki večinoma proizvajajo vmesne proizvode za avtomobilsko industrijo.
0
20
40
60
80
jan.
11
jul.
11
jan.
12
jul.
12
jan.
13
jul.
13
jan.
14
jul.
14
jan.
15
jul.
15
jan.
16
jul.
16
jan.
17
jul.
17
jan.
18
jul.
18
Des
ezon
iran
inde
ks 2
008=
100,
3-m
es.
drse
ča s
redi
na
Vir: SURS, preračuni UMAR.
SkupajStanovanjske stavbeNestanovanjske stavbeGradbeni inženirski objekti
Slika 8: Vrednost opravljenih gradbenih del Aktivnost v gradbeništvu se je v zadnjih mesecih še naprej hitro povečevala, zlasti v gradnji inženirskih objektov. S tem se nadaljuje dveletna krepitev gradbene aktivnosti. Rast je povezana z višjimi investicijami države, občin in infrastrukturnih podjetij, kar se kaže v močni rasti del v segmentu inženirskih objektov. Gradnja stavb, ki se je proti koncu leta 2017 močno okrepila, se je v zadnjih mesecih ustalila na nekoliko nižji ravni, ki pa je še vedno višja kot v enakem obdobju leta 2017. Visoka rast aktivnosti se ob znakih pomanjkanja delovne sile odraža tudi v cenovnih pritiskih: rast cen v gradbeništvu je bila nazadnje tako visoka leta 2008.5
2 Po plačilnobilančni statistiki.
5 Medletna rast cen (merjena z deflatorjem vrednosti opravljenih gradbenih del) je bila oktobra več kot 5 %.
Tekoča gospodarska gibanja 11Ekonomsko ogledalo, št. 1/2019
Skupaj* Promet in sklad. (H)Info. in komunik. (J) Strokovno-tehnične (M)Druge poslovne (N) Gostinstvo (I)
Slika 9: Cene in transakcije novih in rabljenih stanovanjskih nepremičnin
Slika 10: Nominalni prihodek v tržnih storitvah
Rast cen stanovanjskih nepremičnin se je v tretjem četrtletju 2018 zmerneje nadaljevala, promet z njimi pa se je nadalje umirjal. Rast povprečne cene stanovanjskih nepremičnin (15,1 % medletno) se je po pospešitvi v prvi polovici leta v tretjem četrtletju upočasnila. To je posledica zastoja v rasti cen rabljenih stanovanj6 (s katerimi se opravi dve tretjini vseh transakcij) in znižanja cen novih stanovanjskih nepremičnin, tako da so bile cene obojih medletno višje za okoli desetino. Močno (medletno za okoli četrtino) pa so se zvišale cene rabljenih družinskih hiš, katerih število prodaj je, podobno kot pri ostalih vrstah nepremičnin, ponovno upadlo. Ob omejeni ponudbi ustreznih nepremičnin je upad sledil precejšnjemu povišanju cen v zadnjem obdobju, ki je poslabšalo sposobnost gospodinjstev za nakup nepremičnin in zmanjšalo privlačnost nakupa nepremičnin kot finančne naložbe.
V večini storitvenih dejavnostih se je nadaljevala razmeroma visoka rast nominalnega prihodka. Nadaljevanje hitre rasti v gostinstvu v zadnjih mesecih 2018 je spodbujalo večje trošenje obojih, domačih in tujih gostov. Rast prihodka v strokovno-tehničnih dejavnostih se je ponovno pospešila ob podpori večjega investicijskega povpraševanja in ugodnih razmer v gradbeništvu, ki sta spodbujala rast v arhitekturno-projektantskih storitvah. Nadaljevala se je tudi razmeroma visoka rast prihodka v bolj izvozno naravnanih storitvah, kot sta cestni promet in računalniške storitve. Prihodek v drugih poslovnih storitvah se je ohranil na visoki ravni iz poletnih mesecev.
6 Cene rabljenih stanovanj v Ljubljani so se prvič po letu 2015 znižale.
10
11
12
13
14
15
95
100
105
110
115
120
Q1
11
Q1
12
Q1
13
Q1
14
Q1
15
Q1
16
Q1
17
Q1
18
4-če
trtle
tne
drse
če s
redi
ne, v
%
Des
ezon
iran
inde
ks 2
015=
100
Vir: MF, SURS, preračuni UMAR. Opomba: Podatek za Q4 2018 je povprečna vrednost za oktober in november.
Potrošnja gospodinjstevMasa plač, realnoSocialni transferi, realnoNagnjenost k varčevanju (desna os)
Slika 11: Potrošnja gospodinjstev, masa plač, socialni transferji in nagnjenost k varčevanju
Razpoložljivi dohodek gospodinjstev se je ob koncu lanskega leta nadalje povečal, hkrati se je lani še naprej povečeval delež, namenjen varčevanju. V zadnjem četrtletju 2018 se je nadaljevala rast mase izplačanih neto plač, socialnih transferjev (s pokojninami) in novo odobrenih potrošniških kreditov. To je gospodinjstva spodbudilo, da so povečale izdatke za nakupe v več segmentih (predvsem trajnejše blago in gostinske storitve). Po podatkih SURS pa se vse več razpoložljivega dohodka privarčuje. Stopnja varčevanja, ki se je leta 2017 povečala za 0,9 o. t. na 13,9 %, se je v prvih treh četrtletjih leta 2018 medletno zvišala za še 1 o. t. Stopnja varčevanja v Sloveniji je sicer med najvišjimi v EU7.
7 Od 25 držav EU so leta 2017 imeli višjo stopnjo varčevanja od nas le v Luksemburgu, na Švedskem, v Nemčiji in na Nizozemskem; povprečje za EU28 je bilo 9,7 %.
Tekoča gospodarska gibanja12 Ekonomsko ogledalo, št. 1/2019
-60
-50
-40
-30
-20
-10
0
10
20
30
jan.
11
jul.
11
jan.
12
jul.
12
jan.
13
jul.
13
jan.
14
jul.
14
jan.
15
jul.
15
jan.
16
jul.1
6
jan.
17
jul.1
7
jan.
18
jul.1
8
Des
ezon
irana
vre
dnos
t kaz
alni
ka,
3-m
es. d
rseč
a sr
edin
a
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Gospodarska klima Predelovalne dej.Trg. na drobno Storitvene dej.Gradbeništvo Potrošniki
Slika 12: Poslovne tendence Razpoloženje v gospodarstvu se je v zadnjih mesecih nekoliko izboljšalo, a zaradi poslabševanja v prvi polovici leta ostaja nižje kot pred letom. V zadnjih mesecih sta se po predhodnem upadu izboljšala predvsem zaupanje v predelovalnih dejavnostih in zaupanje potrošnikov. V ostalih dejavnostih je zaupanje konec leta dosegalo medletno podobne ravni.
Tekoča gospodarska gibanja 13Ekonomsko ogledalo, št. 1/2019
Povprečna plača skupaj Zasebni sektorSektor država Javne družbe
Slika 13: Delovno aktivni po skupinah dejavnosti
Slika 14: Povprečna bruto plača na zaposlenega
Kljub vse večjemu pomanjkanju ustreznih delavcev se je nadaljevala razmeroma hitra rast števila delovno aktivnih. Težave pri pridobivanju delavcev na domačem trgu dela se kažejo v vedno večjem zaposlovanju tujih državljanov, ki k rasti skupnega števila delovno aktivnih prispevajo že več kot polovico (v oktobru 57 %) in predstavljajo okoli desetino vseh delovno aktivnih. K rasti števila delovno aktivnih prispeva tudi hitro povečevanje participacije na trgu dela, tudi z vključevanjem tistih, ki do sedaj niso aktivno iskali zaposlitve. Število registriranih brezposelnih se še naprej zmanjšuje, vendar ob počasnejši rasti zaposlovanja iz brezposelnosti kot v 2017. Konec decembra jih je bilo 78.534, v povprečju leta 2018 pa 78.474; to je 7,7 % oz. 11,5 % manj kot leto prej.
Medletna rast plač je bila v prvih desetih mesecih 2018 (3,4 %) višja kot v enakem obdobju predhodnega leta (2,3 %), kar velja predvsem za zasebni sektor. V zasebnem sektorju na višjo rast vplivajo relativno nizka brezposelnost, postopna rast produktivnosti in dobri poslovni rezultati podjetij. Plače so se medletno najbolj povečale v gradbeništvu, gostinstvu in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih. Rast plač v sektorju država je bila pod vplivom leta 2016 sprejetih dogovorov s sindikati malo nižja kot v 2017. Slednje se odraža predvsem v zadnjih mesecih, ko so se učinki teh dogovorov nekoliko izpeli. V javnih družbah, kjer je določanje plač nekoliko bolj avtonomno in povezano s poslovnimi rezultati, pa je bila višja kot v 2017, kar je tudi vplivalo na višjo skupno rast plač javnega sektorja.
Trg dela
Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela
v % 2017 X 18/IX 18 X 18/X 17 I-X 18/I-X 17
Delovno aktivni2 3,5 0,41 3,2 3,2
Registrirani brezposelni -14,1 -0,41 -8,1 -12,2
Povprečna nominalna bruto plača 2,7 0,51 3,4 3,4
zasebni sektor 2,9 0,41 4,7 4,1
javni sektor 2,9 0,61 1,9 3,0
v tem sektor država 2,9 -0,21 0,4 2,4
v tem javne družbe 2,9 1,51 4,8 4,6
2017 X 17 IX 18 X 18
Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 9,5 9,01 8,2 8,1
Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR.Opombi: 1 desezonirani podatki, 2 zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP.
Tekoča gospodarska gibanja14 Ekonomsko ogledalo, št. 1/2019
Nemenjalni, SI Nemenjalni, EA*Menjalni, SI Menjalni, EA*
Slika 15: Realni stroški dela na enoto proizvoda V prvih treh četrtletjih 2018 v povprečju ni bilo večjih neskladij med rastjo stroškov dela in produktivnostjo. Stroški dela na enoto proizvoda se tako kljub četrtletnemu nihanju v povprečju glede na preteklo leto skoraj niso spremenili (-0,1% medletno). K njihovem znižanju v tretjem četrtletju (medletno za 1,2%) je prispeval nemenjalni sektor8, natančneje močan pospešek aktivnosti v gradbeništvu in finančnih storitvah. V predelovalnih dejavnostih, ki so mednarodni konkurenci najbolj izpostavljene, pa so se tekom lanskega leta začeli postopno kazati stroškovni pritiski, ki pa še ne odstopajo bistveno od konkurentk iz evrskega območja.
8 Ravno v nemenjalnem sektorju je pred tem več let rast plač večinoma prehitevala rast produktivnosti.
Tekoča gospodarska gibanja 15Ekonomsko ogledalo, št. 1/2019
Cene
Rast cen življenjskih potrebščin je decembra (1,4 %) precej upadla, v povprečju leta 2018 (1,7 %) pa je bila nekoliko višja kot leto prej. K inflaciji so pretežni del leta poleg storitev pomembno prispevale višje cene naftnih derivatov in hrane. Konec leta pa se je njihov prispevek občutno znižal, zaradi česar je medletna rast cen življenjskih potrebščin vidno upadla. Cene poltrajnega in trajnega blaga so se še naprej zniževale, druge predvsem zaradi nižjih cen avtov. Pod vplivom ugodnih razmer v gospodarstvu pa se je še naprej počasi krepila medletna rast cen storitev, ki je konec leta dosegla 3 %. To je prispevalo k nekoliko višji osnovni inflaciji, ki je bila decembra 1,2-odstotna. Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za mednarodne primerjave, prav tako kaže na 1,4-odstotno inflacijo v decembru 2018, kar je za 0,2 o. t. manj od inflacije v evrskem območju.
Slika 16: Medletna rast cen življenjskih potrebščin in prispevki posameznih skupin
-2,0
-1,0
0,0
1,0
2,0
3,0
4,0
-2,0
-1,0
0,0
1,0
2,0
3,0
4,0
jan.
11ju
l.11
jan.
12ju
l.12
jan.
13ju
l.13
jan.
14ju
l.14
jan.
15ju
l.15
jan.
16ju
l.16
jan.
17ju
l.17
jan.
18ju
l.18
Med
letn
a ra
st v
%
Pris
peve
k k
med
letn
i ras
ti v
o.t.
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Hrana Goriva in energijaStoritve OstaloSKUPAJ (desna os)
Upočasnjevanje medletne rasti cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je novembra nadaljevalo, upadla je tudi rast uvoznih cen. Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so bile novembra medletno višje za 1,6 %, kar je najnižja rast po januarju 2017. K upočasnjeni rasti, tako na domačem kot na tujih trgih, je največ prispevala nižja rast cen neenergetskih surovin. Rast cen energentov se je novembra zaradi višjih cen električne energije in tudi proizvodov v proizvodnji koksa in naftnih derivatov še nekoliko okrepila, medletna rast cen v ostalih namenskih skupinah pa je bila podobna kot oktobra. Nižja rast uvoznih cen pa je že bila v veliki meri posledica umirjanja rasti cen energentov, kar je v največji meri posledica nižje cene nafte na svetovnih trgih, v manjši meri pa tudi nižje rasti cen neenergetskih surovin; rast cen v ostalih namenskih skupinah se ni izrazito spremenila.
Slika 17: Medletna rast uvoznih cen in cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev
-4
-2
0
2
4
6
8
10
12
jan.
11
jul.1
1
jan.
12
jul.1
2
jan.
13
jul.1
3
jan.
14
jul.1
4
jan.
15
jul.1
5
jan.
16
jul.1
6
jan.
17
jul.1
7
jan.
18
jul.1
8
Med
letn
a ra
st v
%
Vir: SURS.
PPI (domači) PPI (tuji)Uvozne cene PPI (skupaj)
Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v %
XII 17/XII 16 I-XII 17/I-XII 16 XII 18/XI 18 XII 18/XII 17 I-XII 18/I-XII 17
Skupaj 1,7 1,4 -0,6 1,4 1,7
Hrana 3,1 2,3 -0,9 0,5 2,8
Goriva in energija 5,3 4,1 -2,6 3,8 5,7
Storitve 1,3 1,7 0,4 3,0 2,2
Ostalo1 0,4 0,0 -0,7 -0,3 -0,4
Osnovna inflacija - brez hrane in energije 0,9 0,8 -0,2 1,2 0,8
Osnovna inflacija - odrezano povprečje2 1,6 1,1 -0,3 1,5 1,6
Vir: SURS, MGRT, preračuni UMAR.Opomba: 1 Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd. 2 Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v obdobju.
Tekoča gospodarska gibanja16 Ekonomsko ogledalo, št. 1/2019
Slika 18: Realni efektivni tečaj, deflacioniran s HICP Cenovni dejavniki v letu 2018 niso vidneje vplivali na spremembo konkurenčnega položaja slovenskih izvoznikov na večini tujih trgov. Realni efektivni tečaj9 do nabora pomembnejših trgovinskih partneric iz evrskega in zunaj evrskega območja je bil lani precej stabilen. Večje spremembe v smeri poslabšanja cenovne konkurenčnosti so bile v letu 2018 le v primerjavi s turškimi konkurenti, zaradi močne depreciacije turške lire, ki pa se je proti koncu leta nekoliko umirila.
95
96
97
98
99
100
101
102
103
jan.
11
jul.1
1
jan.
12
jul.1
2
jan.
13
jul.1
3
jan.
14
jul.1
4
jan.
15
jul.1
5
jan.
16
jul.1
6
jan.
17
jul.1
7
jan.
18
jul.1
8
Dol
gole
tno
povp
rečj
e od
vst
opa
v ER
M II
do
zadn
jega
pod
atka
=10
0
Vir: ECB; preračuni Umar. Opomba: *Rast vrednosti REER_hicp pomeni poslabšanje cenovne konkurenčnosti.
REERhicp (37 trg. part.) REERhicp (57 trg. part.)
9 Prikazuje relativne končne cene, izražene z razmerjem naše inflacije do tehtanega povprečja trgovinskih partneric, prilagojene tečajnim gibanjem. Ožji nabor vključuje 37 trgovinskih partneric, širši pa poleg teh še 20 drugih, med temi tudi Turčijo in Rusijo.
Tekoča gospodarska gibanja 17Ekonomsko ogledalo, št. 1/2019
Plačilna bilanca
Presežek tekočega računa plačilne bilance se v zadnjih mesecih nekoliko znižuje, a ostaja visok. Njegovo rahlo znižanje je v večji meri posledica nižjega presežka v blagovni menjavi zaradi hitrejše realne rasti blagovnega uvoza od izvoza in poslabšanja pogojev menjave. Storitveni presežek, ki največ prispeva k visokemu skupnemu presežku, se je še naprej povečeval in to v obeh glavnih segmentih: transportnih storitvah in potovanjih. Skupni primanjkljaj v bilancah dohodkov je v zadnjih mesecih razmeroma stabilen in ostaja nižji kot v enakem obdobju lani. To je posledica nižjih stroškov financiranja zunanjega dolga ob: (i) nižjih donosih na državne obveznice in (ii) razdolževanju zasebnega sektorja (predvsem poslovnih bank), ki ob vlaganju v tuje vrednostne papirje iz tujine prejema vse večje obresti, kot jih plačuje. Presežek tekočega računa je v zadnjih dvanajstih mesecih do oktobra 2018 znašal 3,2 mrd EUR (7,0 % BDP).
Slika 19: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance
I-X 18, v mio EUR Saldo, I-X 17, v mio EURPrilivi Odlivi Saldo
Tekoči račun 34.937,3 31.907,7 3.029,6 2.867,7
Blago 26.018,0 24.822,4 1.195,5 1.496,4
Storitve 6.670,6 3.949,9 2.720,7 2.372,9
Primarni dohodki 1.560,6 2.152,9 -592,3 -751,9
Sekundarni dohodki 688,2 982,5 -294,3 -249,6
Kapitalski račun 947,9 1.042,8 -95,0 -233,5
Finančni račun -371,9 1.706,7 2.078,6 1.982,7
Neposredne naložbe 1.059,3 382,2 -677,1 -104,8
Naložbe v vrednostne papirje -774,2 517,6 1.291,8 1.929,5
Ostale naložbe -615,7 812,0 1.427,6 268,5
Statistična napaka -856,0 0,0 -856,0 -651,5
Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom.
Neto odliv finančnih sredstev v tujino, skoraj v celoti v obliki naložb v vrednostne papirje, se nadaljuje. Finančne transakcije so bile v zadnjih dvanajstih mesecih neto odlivne v višini 1,8 mrd EUR, pri čemer je neto odliv zasebnega sektorja in države presegal neto priliv BS. Odlivi finančnih sredstev zasebnega sektorja, ki še naprej presegajo prilive, imajo v glavnem obliko naložb v tuje vrednostne papirje in kratkoročnega komercialnega kreditiranja izvoza blaga in storitev. Država je plasirala dolgoročne vloge na račune v tujini. Poleg tega je odplačala še del obveznosti do tujih portfeljskih vlagateljev. BS je v okviru nestandardnih ukrepov denarne politike zmanjšala obseg nakupov tujih vrednostnih papirjev, povečala pa obveznosti v okviru Evrosistema.
Slika 20: Finančne transakcije plačilne bilance
-10.000-8.000-6.000-4.000-2.000
02.0004.0006.0008.000
10.00012.000
jan.
11
jul.
11
jan.
12
jul.
12
jan.
13
jul.
13
jan.
14
jul.
14
jan.
15
jul.
15
jan.
16
jul.
16
jan.
17
jul.
17
jan.
18
jul.
1812-m
eseč
ne d
rseč
e ku
mul
ativ
e, v
mio
EU
R
Vir : BS, preračuni UMAR.
Neposredne naložbe Naložbe v vredn. papirjeFinančni derivativi Ostale naložbeFinančne transakcije
Tekoča gospodarska gibanja18 Ekonomsko ogledalo, št. 1/2019
Slika 21: Medletni prirast kreditov domačim nebančnim sektorjem
Med krediti se še naprej povečujejo predvsem krediti gospodinjstvom, kakovost bančne aktive pa se izboljšuje. Gospodinjstva se zadolžujejo predvsem v obliki stanovanjskih kot tudi potrošniških kreditov. Medletna rast slednjih od maja 2017 presega 10 odstotkov, njihova ročnost pa se podaljšuje.10 Obseg kreditov podjetjem in NFI pa se ponovno počasi zmanjšuje, kar povezujemo z njihovim nekoliko večjim razdolževanjem, saj se je obseg novo-odobrenih kreditov v tem segmentu v zadnjih mesecih nekoliko povečal11. Razdolževanje bank v tujini, do katere so banke v zadnjih letih močno znižale izpostavljenost,12 se je v zadnjih mesecih ustavilo. Bančne vloge domačih nebančnih sektorjev, predvsem gospodinjstev, so še naprej naraščale. Zaradi rasti le pri vlogah čez noč pa se ročnostna struktura bančnih vlog še naprej slabša. Z nadaljnjim upadanjem deleža posojil z zamudami nad 90 dni (na 2,6 % celotne izpostavljenosti bančnega sistema) se kakovost bančne aktive še naprej postopoma izboljšuje.
-6.000
-5.000
-4.000
-3.000
-2.000
-1.000
0
1.000
2.000
nov.12 nov.13 nov.14 nov.15 nov.16 nov.17 nov.18
Med
letn
e sp
rem
embe
v m
io E
UR
Vir: BS.
Gospodinjstva Podjetja NFI Država Skupaj
Finančni trgi
Tabela 6: Kazalniki finančnih trgov
Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države
Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v %
30. XI 17 31. XII 17 30.XI 18 30. XI 18/31. X 18 30. XI 18/30. XI 17
Krediti skupaj 21.743,5 22.213,3 22.469,6 0,1 3,3
Krediti podjetjem in NFI 10.525,5 10.481,9 10.376,6 -0,2 -1,4
10 Po podatkih Banke Slovenije ročnost novoodobrenih potrošniških posojil pogosto presega življenjsko dobo potrošnih dobrin, delež zavarovanih potrošniških posojil pa že več let upada. Z namenom omejitve zaenkrat še zmernih tveganj na trgu potrošniških posojil je bilo makrobonitetno pripororočilo razširjeno s stanovanjskih tudi na potrošniška posojila.
11 Podatki so na voljo do oktobra 2018. 12 Z 18,0 mrd EUR leta 2008 na 1,6 mrd EUR novembra 2018.
Tekoča gospodarska gibanja 19Ekonomsko ogledalo, št. 1/2019
Javne finance
Slika 22: Javnofinančni saldo, prihodki in izdatki konsolidirane bilance javnega financiranja
13 Po podatkih konsolidirane bilance javnega financiranja po metodologiji denarnega toka.
14 Priliv dividend NLB v oktobru 2018 v višini 270,6 mio EUR, ki vključuje tudi dobičke iz preteklih let.
15 Po obračunski metodologiji evropskega sistema računov (ESA 2010).16 Ocena MF, december 2018, ob sprejetju Odloka o spremembah Odloka
o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2018-2020.
Proti koncu leta 2018 se je javnofinančni presežek13 še povečal (na 785,1 mio EUR), na kar so vplivali enkratni prilivi. Prilivi iz dividend14 so močno okrepili rast nedavčnih prihodkov, ki so do septembra še zaostajali za ravnjo iz enakega obdobja 2017. Tudi rast prihodkov od davkov in iz socialnih prispevkov do novembra 2018 je presegla rast v enakem obdobju predhodnega leta, na kar so vplivale ugodne gospodarske razmere, zlasti na trgu dela. Višjo rast so dosegli tudi prilivi iz proračuna EU, kar je delno posledica enkratnega vplačila zadržanih sredstev EU iz pretekle finančne perspektive. Rast odhodkov je bila v enajstih mesecih 2018 za polovico nižja od rasti prihodkov, ob hitrejšem izvajanju EU projektov pa je najvišja pri investicijah. Ugodna javnofinančna gibanja so značilna tudi za sektor država15, ki je v devetih mesecih dosegel presežek v višini 259 mio EUR oz. 0,8 % BDP, kolikor znašajo tudi zadnje ocene salda za leto 2018.16 Takšna realizacija bi pomenila, da je strukturni saldo sektorja država ostal v ravnovesju, ki ga je po naši oceni dosegel v letu 2017.
Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku
Kategorija
I-XI 2017 I-XI 2018
Kategorija
I-XI 2017 I-XI 2018
Mio EURMedl.
rast, % Mio EURMedl.
rast, % Mio EURMedl.
rast, % Mio EURMedl.
rast, %
SKUPAJ PRIHODKI 15.277,8 6,5 16.820,6 10,1 SKUPAJ ODHODKI 15.328,7 3,2 16.035,5 4,6
Davčni prihodki1 8.291,6 6,3 8.855,6 6,8 Plače in drugi stroški dela2 3.589,2 3,7 3.775,1 5,2
Dohodnina 1.979,1 6,2 2.202,3 11,3 Izdatki za blago in storitve 2.300,3 12,4 2.304,5 0,2
Davek od dohod. pravnih oseb 709,4 27,8 775,2 9,3 Plačila obresti 980,4 -8,3 863,2 -12,0
Prispevki za soc. varnost 5.517,9 6,5 5.926,0 7,4 Izdatki za investicije 786,0 9,6 1.064,9 35,5
Nedavčni prihodki 1.011,5 14,6 1.249,1 23,5 Plačila v proračun EU 346,9 -7,4 395,6 14,0
Prejeta sredstva iz EU 318,4 -8,4 587,9 84,6 JAVNOFINANČNI SALDO -50,9 785,1
Ostalo 138,3 6,6 202,0 46,0 PRIMARNI SALDO 892,0 1.638,0
Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.Opombi: 1 Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. 2 Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca.
stat
isti
čna
prilo
ga
Statistična priloga 23Ekonomsko ogledalo, št. 1/2019
- delež v BDP, v % 56,9 55,4 54,4 53,6 53,3 51,9 51,3 50,8 50,0
Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -2,2 -2,1 -1,2 2,4 2,7 0,5 2,7 2,0 1,5
- delež v BDP, v % 20,2 19,5 18,6 18,5 18,8 18,2 18,0 17,9 17,7
Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -8,8 3,2 1,0 -1,6 -3,7 10,7 9,0 8,5 7,5
- delež v BDP, v % 19,2 19,8 19,4 18,8 17,5 18,5 19,4 20,4 21,3
Vir: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved 2018).Opombe: 1 Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2 Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3 plačilno bilančna statistika; * konec oktobra 2018.
Statistična priloga24 Ekonomsko ogledalo, št. 1/2019
Proizvodnja 2015 2016 20172016 2017 2018 2016 2017 2017 2018
Vir: SURS. Opombe: 1 Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2 V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; * v letu 2018 prelom v seriji zaradi novega podatkovnega vira (eTurizem); ** desezonirani podatki SURS; .
Statistična priloga 25Ekonomsko ogledalo, št. 1/2019
Proizvodnja 2015 2016 20172016 2017 2018 2016 2017 2017 2018
Vir: SURS. Opombe: 1 Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2 V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; * v letu 2018 prelom v seriji zaradi novega podatkovnega vira (eTurizem); ** desezonirani podatki SURS; .
Statistična priloga26 Ekonomsko ogledalo, št. 1/2019
Trg dela 2015 2016 20172016 2017 2018 2016 2017 2017 2018
Viri: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1 Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili.
Statistična priloga 27Ekonomsko ogledalo, št. 1/2019
Trg dela 2015 2016 20172016 2017 2018 2016 2017 2017 2018
Viri: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1 Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili.
Statistična priloga28 Ekonomsko ogledalo, št. 1/2019
Viri: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Zaradi spremembe vira podatkov pri proračunskih uporabnikih, so se s podatki za november 2015 spremenile vrednosti povprečne plače v treh dejavnostih javnih storitvah (OPQ) in posledično tudi povprečne plače v državi.
Statistična priloga 29Ekonomsko ogledalo, št. 1/2019
Viri: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Zaradi spremembe vira podatkov pri proračunskih uporabnikih, so se s podatki za november 2015 spremenile vrednosti povprečne plače v treh dejavnostih javnih storitvah (OPQ) in posledično tudi povprečne plače v državi.
Statistična priloga30 Ekonomsko ogledalo, št. 1/2019
Viri: SURS, ECB, preračuni UMAR. Opomba: 1 Vir odatkov za serije efektivnih tečajev ECB. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 18 držav partneric in 18 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno.
Statistična priloga 31Ekonomsko ogledalo, št. 1/2019
Viri: SURS, ECB, preračuni UMAR. Opomba: 1 Vir odatkov za serije efektivnih tečajev ECB. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 18 držav partneric in 18 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno.
Statistična priloga32 Ekonomsko ogledalo, št. 1/2019
Vira: BS, SURS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position).
Statistična priloga 33Ekonomsko ogledalo, št. 1/2019
Vira: BS, SURS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position).
Statistična priloga34 Ekonomsko ogledalo, št. 1/2019
Vir: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani.
Statistična priloga 37Ekonomsko ogledalo, št. 1/2019
Vir: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani.
Seznam kratic38 Ekonomsko ogledalo, št. 1/2019
Kratice uporabljene v besedilu
BS – Banka Slovenije, ECB – European Central Bank, EA – euro area, EIA – Energy Information Administration, EK – Evropska komisija, ESI – Economic Sentiment Indicator, EU – Evropska unija, EUR – evro, EUROSTAT – Statistical Office of the European Union, HICP – Harmonized Index of Consumer Prices, ICŽP – indeks cen življenjskih potrebščin, IEA – International Energy Agency, IKT – informacijsko-komunikacijska tehnologija, IMF – International Monetary Fund, MF – Ministrstvo za finance, NFI – nedenarne finančne institucije, PMI – Purchasing Managers Index, PPI – Producer Price Index, REER – real effective exchange rate, SRDAP – Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS – Statistični urad RS, UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD – ameriški dolar, ZK – Združeno kraljestvo, ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje.
Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008)
A – Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B – Rudarstvo, C – Predelovalne dejavnosti, 10 – Prz. živil, 11 – Prz. pijač, 12 – Prz. tobačnih izdelkov, 13 – Prz. tekstilij, 14 – Prz. oblačil, 15 – Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 – Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 – Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 – Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 – Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 – Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 – Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 – Prz. kovin, 25 – Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 – Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 – Prz. električnih naprav, 28 – Prz. dr. strojev in naprav, 29 – Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 – Prz. pohištva, 32 – Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 – Popravila in montaža strojev in naprav, D – Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E – Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F – Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H – Promet in skladiščenje, I – Gostinstvo, J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L – Poslovanje z nepremičninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O – Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P – Izobraževanje, Q – Zdravstvo in socialno varstvo, R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S – Druge storitvene dejavnosti, T – Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U – Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles.
Kratice držav
AU – Avstralija, AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CA – Kanada, CH-Švica, CL – Čile, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IS – Islandija, IT-Italija, JP-Japonska, KR - Južna Koreja, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, MX – Mehika, NL-Nizozemska, NZ - Nova Zelandija, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike.