-
Utrip - glasilo, ki izhaja na
podroèju obèin: k. Loka, elezniki,
Gorenja vas - Poljane, iri, delno Kranj
Naklada: 13.200 izvodov
Izhaja meseèno, gospodinjstva ga
prejemajo brezplaèno.
Glavni in odgovorni urednik:
Franci Bogataj
Naslov urednitva:
p. p. 129, kofja Loka
tel: 04/51 55-880, faks: 04/51 55-888
Izdaja:
FREISING, d. o. o., Mestni trg 20, kofja Loka
Tisk: Delo d. d., Ljubljana
Elektronski nas lov urednitva:
[email protected] sprejemamo na disketi do
20. v mesecu. Do 15. v mesecu jepot rebno rezerv i ra t i p ros
tor.Prispevkov in fotografij ne vraèamo,
èe to ni izrecno naroèeno! Di. f: E. K.
Oblikovanje oglasov:
DECOP d.o.o., elezniki (510 16 20)Vsi reklamni oglasi so
avtorskodelo izdajatelja, zato se objavljanjeenakih oglasov v
drugih medijih(delno ali v celoti) zaraèuna poceniki DOS-a!
KAZALO
Damjan Likar
Kristina Strnad,lektorica
Urednitvo
Klavdija krboKarabegoviæ
Franci Bogataj,glavni in odgovorni urednik
Matej Peternelj
Novinarji
Ko boste ugotovili, da je teko spreminjati sebe, boste nehali
spreminjatidruge. Smiljan Mori
Obisk vlad v kofji Loki, stran 6
Mar v Podlubniku ne bo veè akcij zbiranja odpadkov?, stran 7
Pogovor z upanom Igorjem Drakslerjem, stran 8
Obèinski svetniki imajo besedo, stran 10,11
Obrtniki so lahko ponosni na svoje dolgoletno delo, stran 11
Predstavljamo obèinskega nagrajenca - Avgust Hartman, stran
12
Brucovanje tudentov, stran 13
Knjiga o zgodovini Stare Loke, stran 13
Je panika zaradi prièje gripe prevelika?, stran 14
Za katere vrednote so prikrajani razvajeni otroci?, stran 14
Vi spraujete, mi ièemo odgovore, stran 15
Parada znanja in uèenja na Mestem trgu, stran 16
Podjetniki, obrtniki in kmetje - ne prezrite!, stran 17
Peter Pokorn lahko analizira tudi vae posnetke, stran 18
Svetlana Makaroviè med tudenti, stran 19
AMD kofja Loka praznovalo 60 let, stran 20
irovske novice, stran 22
Novice iz obèine Gorenja vas-Poljane, stran 24
Èe ne pozna veliko zdravnikov pomeni, da si zdrav, stran 25
e med umivanjem zob sva beala pred komarji, stran 26
Ali se bojite smrti?, stran 31
S policisti smo preiveli noè, stran 33
Ninja bojevniki v ireh, stran 34
Klub lubnikarjev teje e kar 466 èlanov, stran 36
V vojski in portu ni demokracije, stran 37
Zaèitite svoje maèke proti maèji kugi, stran 38
Uspeh kofjelokega balinanja, stran 39
Prireditve v novembru, stran 40
Kdor seje, ta anje, stran 41
Botjan Arhar,vodja oglas. trenja(041) 233 350
5
-
Predsednik vlade JanezJana si je skupaj z ministrom
zagospodarstvo Andrejem Vizjakomter ministrom za visoko
olstvo,znanost in tehnologijo Juretom Zu-panom ogledal podjetje TCG
Uni-tech Lth-ol v Vincarjih, njihovo teh-
nologijo, razvojnemonosti in pers-pektive. S strani mi-nistrstva
za gospo-darstvo je bila danaobljuba o moni po-moèi za
tehnolokirazvoj podjetja.
Podjetje je v tujem lastnitvu, zatoso upravièeni do sredstev v
okviruspodbujanja tujih nalob.
V povezavi s tem obi-skom pa sta si minister za okolje inprostor
Janez Podobnik ter mini-ster za lokalno samoupravo in re-gionalni
razvoj Ivan agar ogledala
lokacijo, kjer naj bi se v prihodnostinahajala nova industrijska
cona Tra-ta. upan obèine kofja Loka IgorDraksler je to prilonost
izkoristilin opozoril na teave, ki nastajajopri urbanistiènem
planiranju, in nanemonost pridobivanja dravnepodpore za namene
industrijske conepred sprejetjem evropske finanèneperspektive.
»Zato bo obèina boljali manj sama morala kriti strokeza
industrijsko cono in bo tako raz-voj gospodarstva odvisen od
voljeobèinskega sveta,« je e povedal u-pan Draksler.
Minister za finance An-drej Bajuk in minister za zunanjezadeve
dr. Dimitrij Rupel pa sta siogledala tudi podjetje Idramat
elek-tromotorji kot primer uspenega tu-jega vlaganja in se
seznanila z vizijorazvoja tega podjetja. Klavdija krbo
Karabegoviæ
Ministri o monostih gospodarskega razvoja
Vlada Republike Slovenije med obiskom v kofji Loki
V okviru obiska slovenske vlade vkofji Loki se je minister za
kul-turo, dr. Vasko Simoniti, mudiltudi na pogovoru o aktualni
prob-lematiki knjinice v kofji Loki.Sprehodil se je med knjinimi
po-licami in se na lastne oèi preprièalo hudi prostorski stiski
loke knji-nice. Ogledal si je tudi lokacijonove knjinice v
prostorih bivevojanice in èeprav ni elel dajatiizjav, je po
pogovoru z obèinski-mi uradniki zavzel stalièe, da bo
po svojih najboljih moèehpomagal, da se prenos lastnitvaobjekta
na knjinico ali obèino èimprej uredi. Po sestanku je bila
op-timistièna tudi ravnateljica Mari-ja Lebar, ki verjame in zaupa,
dase bodo stvari zares premaknile.»Drugaèe je, èe uradniki na
mini-strstvu za kulturo prejemajo zgoljpapirje ali pa èe si na
terenu ogle-dajo, v èem so teave. Iz ministro-vih besed sem
zaèutila naklonje-nost in podporo projektu nove
knjinice. Papirji naministrstvu so pri-pravljeni, pregledalajih
je njihova pravnasluba, sedaj morasvoje mnenje e do-dati strokovna
komi-sija za razpolaganje zdravnim premoe-njem. Zaupamo tudilokemu
poslancuMilenku Ziherlu, skaterim smo se enkrate prej sestali in
namje tudi zagotovil
pomoè pri vseh nadaljnih postop-kih,« je dejala Lebarjeva.
Damjan Likar
Marija Lebar: »Glede noveknjinice sem optimistièna!«
Dr. Vasko Simoniti, ministerza kulturo, si je ogledal tudi
ma-keto nove loke knjinice.
Eden od delovnih se-stankov ministra za promet,mag. Janeza
Boièa, je bilo tudisreèanje s kofjelokim upanomIgorjem Drakslerjem
glede za-èetka gradnje poljanske obvoz-nice. Med Putalom in
Hosto,kjer bo nova obvoznica la v pre-dor, je upan ministru
predsta-vil simulacijske slike. »Stroka jesvoje povedala, potek
trase je do-loèen, imamo prostorske akte,kar je kljuèni pogoj za
odkupo-vanje zemljiè, projektiranje te-
èe. Mislim, da bodo gradbeni strojizaropotali e drugo leto.
Kajti za-gotovili smo kar nekaj denarja zanaslednji dve leti (za
leto 2006 jev predlogu dravnega proraèunarezerviranih 790
milijonov, za letokasneje pa 900 milijonov tolarjev)in to je
zadosten pogoj, da lahkorazvijemo gradbièe. Leta 2007 bimorala teèi
e polna gradnja. Semoptimist in upam, da bomo po-ljansko obvoznico
e v mojemmandatu dali v promet,« je pove-dal minister. Damjan
Likar
Zaèetek gradnje poljanskeobvoznice e v letu 2006?
Mag. Janez Boiè, minister za promet (levo),in kofjeloki upan
Igor Draksler
6
-
V sredo, 12. oktobra, jekofjeloki zdravstveni dom obi-skal
minister za zdravje dr. An-drej Bruèan. Zaradi pomanjka-nja èasa je
pogovor potekal veèi-noma v zvezi z organizacijo ur-gentne slube v
UE kofja Loka.To je sluba, ki nudi nujno medi-cinsko pomoè preko
dneva od po-nedeljka do petka, zdravniki pajo sedaj opravljajo ob
rednem de-lovnem èasu, vsak za svojo obèi-no. Pred nekaj leti je
zdravstvenidom dobil priznano novo oblikoorganizacije te slube, to
je 1 bokrepljeno organizacijsko enotonujne medicinske pomoèi. To
po-meni, da bi zdravniki opravljali todelo od ponedeljka do petka
pod-
nevi, ko ne opravljajo dela v svojiambulanti, nudenje nujne
pomoèipa bi bilo organizirano v Zdrav-stvenem domu kofja Loka
zacelo obmoèje upravne enote. Ven-dar pa delo e vedno poteka
veèi-noma po starem naèinu, z novoorganizacijo pa se ne
strinjajopredvsem zasebni zdravniki.»Vodstvo zdravstvenega
domapredlaga, da se zaradi pomanjka-nja zdravnikov in le
dvotretjin-skega finanènega pokritja slubedelo organizira tako, da
ga oprav-ljajo tisti zdravniki, ki opravljajotudi delo v deurstvu
ponoèi, obsobotah, nedeljah in praznikih, terda se delo opravlja
izven rednegadelovnega èasa na enem mestu zacelo upravno enoto,« je
povedaladr. Magdalena Selan, direktori-ca ZD kofja Loka. Minister
Bru-èan je po razgovoru povedal, dase bo sestal z vsemi
zasebnimizdravniki, ki opravljajo delo v UEkofja Loka, ter nato
sprejel us-trezno odloèitev. M. P.
Kakna bo organizacijaurgentne slube v kofji Loki?
Obèina kofja Loka je nazadnjo oktobrsko soboto organizi-rala
akcijo èièenja okolja z mo-nostjo oddaje veèjih biolokih od-padkov
v strnjenih naseljih.Krajani Podlubnika so tudiletos grobo
zlorabili akcijoin so na dveh zbirnih me-stih e dva tedna prej
zaèe-li odlagati tudi kosovne od-padke. »V Podlubniku ima-mo vsako
leto teave, zatose postavlja vpraanje, alije pri njih sploh e
smisel-no organizirati akcije. Ali pabo treba na zbirno
mestopostaviti komunalnega re-darja, ki bo vsakega krite-lja
primerno kaznoval,« jedejal Janez talec, vodjaravnanja z odpadki
pri Lo-ki komunali. Ob tem je do-dal, da so bili krajani v
PodlubnikuI celo tako neodgovorni, da so znavlako »zabarikadirali«
celo hi-drant. »To je ironièno, saj je okto-ber mesec poarne
varnosti,« je po-
vedal talec, ki je rahlo razoèarannad tem, da se mnogi ljudje
vse pre-veèkrat obnaajo kot ovce, èe »èeje sosed stresel vso kramo
na zbir-
no mesto, jo bom e jaz, èepravvem, da to ni prav«. talec je
sicerpohvalil obèane vseh ostalih kra-jevnih skupnosti, kjer je
akcija po-tekala brez incidentov. D. L.
Mar v Podlubniku ne bo veèakcij zbiranja odpadkov?
Zbirno mesto v Podlubniku I, kjer sokrajani poleg biolokih
odpadkov
odvrgli tudi kosovne odpadke.
7
-
Za nami je odmeven obisk vlade vkofji Loki, na katerem ste
mini-stre seznanili z najbolj goèimiproblemi naega mesta, kot
soknjinica, poljanska obvoznica,industrijska cona Trata, ogledaliso
si tudi zdravstveni dom itd. Kajprièakujete od tega obiska, se
ka-ejo konkretne reitve?Izjemno vesel in poèaèen sem, dasi je vlada
Republike Slovenije obtokratnem delovnem obisku Go-
renjske za osrednje mesto te turne-je izbrala prav kofjo Loko,
kjer jepotekala tudi seja vlade. Velja tudiopozoriti, da kofje Loke
vse odosamosvojitve, vsaj uradno, ni obi-skal nobeden predsednik
vlade. Toprilonost smo seveda izkoristili,da ministre opozorimo na
najboljgoèe probleme nae obèine. Mi-nister za kulturo dr. Vasko
Simo-niti se je tako seznanil s teavamiobèine pri naèrtovanju nove
knji-nice in obljubil, da bo pospeillastniki prenos objekta
nekdanjevojanice. Minister za zdravje An-drej Bruèan si je ogledal
zdravs-tveni dom in se seznanil s predlo-gom za raziritev
kategorizacijenujne medicinske pomoèi. Vladnadelegacija je
predstavila tudi neka-tere monosti za pomoè drave pripredvidenih
investicijah in tehno-lokem razvoju podjetja TCG Uni-tech, ogledali
pa so si tudi nastaja-joèo industrijsko cono na Trati.Z obiskom
vlade sem veè kot za-dovoljen, nova vlada je namreè dokofjelokih
problemov pokazalaizjemno razumevanje. To se v pre-
teklosti ni dogajalo, k veèjemu po-sluhu pa je pripomoglo tudi
naedolgoletno delo in vztrajanje naomenjenih projektih.
Najbolj zadovoljni pa ste z obi-skom ministra za promet
JanezaBoièa. Zakaj?Minister Boiè je s svojo ekipopredstavil
problematiko izgradnjeavtocest, regionalnih cest in elez-nic na
Gorenjskem. Ukrepi, ki jihje predstavil, so e zajeti v predlo-gu
dravnega proraèuna za leti 2006in 2007. Tako je nadaljevanje
re-konstrukcije ceste PodlubnikKlanèar predvideno v letu
2006,dokonèanje v letu 2008, drava pabo za celotno investicijo
prispeva-la 450 milijonov tolarjev. S tem boomogoèeno, da se skupaj
z obèin-skimi sredstvi gradnja te ceste tudikonèa.Glede na vse
dosedanje zares te-meljito opravljeno delo nae obèin-ske uprave in
obèinskega sveta terglede na jasno izraen interes Lo-èanov in
prebivalcev Poljanske do-line pa je najbolja vest ob obiskuvlade
novica o visoki finanèni po-stavki za odkupe zemljiè in ob-jektov
ter dokonèen zaèetek izgrad-nje poljanske obvoznice. Proraèunza te
namene v letu 2006 predvide-va 790 milijonov tolarjev, v letu2007
pa 900 milijonov. Obèina bodo leta 2009 morala zagotoviti tudi935
milijonov tolarjev iz svojegaproraèuna. To je brez dvoma naj-veèji
razvojni preboj v zadnjem de-setletju v kofji Loki, saj se je
de-jansko zaèel odvijati projekt, ki smosi ga 30 let eleli, do
katerega pa sobili nekateri ravno zaradi neizvaja-nja e zelo
skeptièni.
Trenutno veliko razprav teèe tudio cesti JeprcaStaneièe.
Voznikiod Medvod do Ljubljane v najveè-jih konicah porabijo toliko
èasa,kot tisti, ki se vozijo iz Maribora.To cesto uporablja tudi
veliko Lo-èanov. Ali se je naa obèina vklju-
èila v reevanje te problematike?Ministrstvo za promet e
izvajaukrepe za navezavo ceste Medvo-deVimarje na avtocesto pri
pre-doru v Vimarjih, prav tako pa tudiza izgradnjo tiripasovnice od
Je-prce do Ljubljane. Naa stalna zah-teva pa je, da se to zgodi èim
prejin da se v konèni fazi uredi tudidirekten prikljuèek
kofjelokegaobmoèja na avtocestni sistem.
Iz cestnega se preselimo na elez-niki promet. Vemo, da je
elez-nika postaja na Trati v precej sla-bem stanju. Kakni so naèrti
zaobnovo?Obèina kofja Loka je idejno za-snovo nove eleznike postaje
eposlala Agenciji za eleznikipromet in èakamo odgovor pristoj-nega
ministrstva. elimo si moder-no elezniko postajo po sistemu»parkiraj
in pelji« z urejenimi par-kirièi, sodoben peronski sistem
terrazreitev problema nivojskih kri-anj ceste in eleznice na
obmoèjueleznike postaje.
Podali ste predlog za zaèetek po-stopka za ustanovitev mestne
ob-èine kofja Loka. Kaken je po-stopek in kaj bo to konkretno
po-menilo za nae mesto?Obèina kofja Loka si je e v prete-klosti
prizadevala za pridobitev sta-tusa mestne obèine, ker
izpolnjujepraktièno vse pogoje za pridobitevtega statusa. S
pridobitvijo tega sta-tusa bi dosegli hitreji in uèinkovi-teji
razvoj mesta in z mestom po-vezanega podeelja, poveèale bi
semonosti pridobivanja oz. èrpanjafinanènih sredstev, dobili bi
nekate-re nove pristojnosti, izboljalo bi sezdravstveno varstvo
obèanov, okre-pil bi se poloaj obèine znotrajGorenjske regije in v
dravi itd. Pre-prièan sem, da bi pridobitev statusamestne obèine
koristila vsem prebi-valcem nae obèine, prav tako pabo to pomembno
za bolj skladenregionalni razvoj.
V oktobru ste uredili cesto Pu-talHrastnica.Izvedena je bila
preplastitev delaceste od Putalskega gradu do bo-doèega vhoda v
predor proti Hrast-
nici, s èimer smo za nekaj let omo-goèili normalno prevoznost.
Hkra-ti pa v naselju Putal obèina izvajanov vodovod od sotoèja obeh
Sordo èrpalièa Virk. Gre za prvofazo celovite obnove vodovoda
vPoljansko dolino, za kar se znotrajobèine tudi namensko
zbirajosredstva.
Kaj predvideva prvi rebalans ob-èinskega proraèuna za leto
2005?V preteklosti so se obèinam nala-gale nove in nove naloge, kar
je bis-tveno poslabalo finanèni poloajlokalnih skupnosti. Nov
izraèunprimerne porabe za leto 2005 namje sicer prinesel poveèanje
prihod-kov, hkrati pa je del obèinskih davè-nih prihodkov niji, kot
je bilo spr-va naèrtovano. Najveèji izpad pri-hodkov beleimo na
postavki od-prodaje zemljiè, kjer obèina e niuspela odprodati vseh
zemljiè, kijih je pridobila za namen gradnjeindustrijskih objektov.
Zaradizmanjanja prihodkov bo, kot ka-e, treba upoèasniti nekatere
pro-jekte na komunalnem podroèju. Re-balans predvideva tudi
kratkoroè-no zadolevanje obèine v viini 180milijonov tolarjev z
namenom po-plaèila strokov za nakup zemlji-èa v industrijski coni
Trata.
Vrtec kofja Loka, natanènejeenoto Najdihojca, e poteno na-jeda
zob èasa, zaradi èesar so po-sledièno zelo visoki stroki
vzdr-evanja. Ali se v prihodnosti na-èrtuje izgradnja novega vrtca
inali je mono nameniti veè sredstevza nova igrala?Na obèini se te
teave zavedamo,vendar na alost o gradnji novegavrtca v blinji
prihodnosti ne mo-remo govoriti, saj bi lo za projekt,vreden
najmanj 800 milijonov to-larjev, zato je kratkoroèna reitevtekoèe
vzdrevanje. V Najdihojcibomo v letonjem letu prièeli z me-njavo
ograje, saj je bil vrtec pogo-sta tarèa vandalizma. ele nato bomono
in smiselno postaviti novaigrala. V enoti v Svetem Duhu, kjerso nas
opozorili, da sploh nimajoigral, pa bi bilo treba najprej poi-skati
primerno lokacijo za igrala. Klavdija krbo Karabegoviæ
Pogovor z upanom obèine kofja Loka Igorjem Drakslerjem
Bo kofja Loka postala mestna obèina?Oktober v znamenju obiska
vlade RS Zelena luè za poljanskoobvoznico Nadaljevanje
rekonstrukcije ceste PodlubnikKlan-èar v letu 2006 kofja Loka
potrebuje tudi novo elezniko po-stajo Prièeli z urejanjem ceste
PutalHosta Ustanovitev mest-ne obèine naj bi prispevala k hitrejemu
in uèinkovitejemu raz-voju mesta
Igor Draksler, upan
8
-
Koalicijski partnerji vkofji Loki SDS, NSi, SLS innjihovi OO v
obeh dolinah smopodprli zakon o RTV, ker smopreprièani, da je priel
èas za »za-menjavo arnice«. Ljudem smoponudili monost razmisleka
obodoènosti najpopularnejegamedija, èeprav je mnoge
odbijalreferendumski naèin odloèanja invelika spolitiziranost
dogodka.
Rezultat referendumasicer ni bil za proslavljanje. Totudi ni bil
na namen. Tesen izidje v naem politiènem prostorunormalen, ker je
tudi meja medobema politiènima poloma zelotenka. Vendar je
demokratièen inz veèino potrjen. Tu ni nobenegadvoma. Ozka meja med
politiè-
Prejeli smo
Zakon o RTV tesno, a demokratièno!nima poloma ni niè slabega,
kerbrez tega ni demokracije. K de-mokratizaciji ivljenja lahko
ve-liko pripomore javna RTV s spre-menjenim naèinom dela. V svo-jem
programu bo morala upote-vati politièno stanje, ki ga je po-kazal
referendum. To je dobro zagledalce in poslualce. Namen
jedoseen.
Volivke in volivci v 8.in 9. volilnem okraju verjamejo
vkakovostne spremembe javnihmedijev ter zaupajo predlagate-ljem
zakona. Podprli so ga in zatosmo se odloèili, da objavimo
re-zultate po posameznih volièih.Anton Bogataj,predsednik
obèinskega odboraSLS
Deveti volilni okraj
Osmi volilni okraj
9
-
Obèinski svetniki obèine kofja Loka imajo besedo
V predlogu dravnega proraèu-na za leti 2006/2007 je za
poljan-sko obvoznico namenjenih sko-raj 1,7 milijarde tolarjev.
Predvi-dena sredstva zadoèajo, da se lah-ko uresnièi obljuba
ministra zapromet Janeza Boièa o prièet-ku del v letu 2007.
Poljanska obvoznica jeprojekt z dolgo brado. Dolgih tride-set
let prerekanj, obljub in neuresni-èenih prièakovanj. Po mnenju
neka-terih je bilo za njeno umestitev vprostor, razne tudije,
idejne rei-tve in preverjanja takih ter drugaè-nih variant
porabljenega veè denar-
ja, kot bi stala njena dejanska iz-gradnja. Ali to dri, ne vem.
Vempa, da je takrat, ko je bila optimalnamonost za njeno izgradnjo,
vselejvmes posegel »lokalni faktor« zdajz enim parcialnim
interesom, zdaj zdrugim. Lokalna politika ni imela vtridesetih
letih nikoli dovolj volje inne moèi, da bi sprejela konèno
odlo-èitev poteka poljanske obvoznice.Dravna raven si ob takem
sogo-vorniku vselej mane roke, ker sreds-tva lahko usmerja v druge
projekte.
Iz starih listin lahko iz-vemo, da so se s priblino tako vne-mo
nai predniki lotevali obnove inraziritve Kapucinskega mostu. Krini
voda. Vrli moje so menda dvaj-set let premlevali, kako bi bika
zgra-bili za roge. Most e danes stoji in jev ponos naemu mestu.
Zaletavostinam vsekakor ne more nihèe oèitati.
Obujanje neslavne zgo-dovine v èasu, ko je obèinski svetobèine
kofja Loka aprila 2001 ven-darle sprejel lokacijski naèrt za
pol-jansko obvoznico, ni najbolj na me-stu. Od takrat se je zgodilo
e mar-
Bomo konèno gradili?sikaj. Izpeljan je bil razpis za izde-lavo
projektne dokumentacije in vseptembru 2005 je bila
projektnadokumentacija oddana naroèniku.Po vseh teh letih lahko
reèemo: »Invendar se premika.«
Glavni del zgodbe v obli-ki finanènih sredstev seveda ele
sle-di. Te dni je iz Ljubljane prispelavzpodbudna novica. V
predloguproraèuna za leto 2006/2007 je zaizgradnjo poljanske
obvoznice na-menjene skoraj 1,7 milijarde tolar-jev. 790 milijonov
za leto 2006 in900 milijonov za leto 2007. Sred-stva v predlagani
viini so ustrezentemelj temu, da se uresnièi nedavnaobljuba
ministra Boièa, da bodo leta2007 na trasi poljanske
obvoznicezabrneli stroji.
Kaj se je povseh teh letih zgodilo?Veèkrat smo e sliali trditve,
da segorenjska politika konèa v Ljublja-ni. Skupaj lahko ugotovimo,
da re-gionalne znaèilnosti nimajo ustrez-nega zastopstva in da je
neenotennastop poslancev, upanov, drav-nih svetnikov in visokih
uradnikovnezadosten za uèinkovito uveljavi-tev velikih projektov,
kar poljanskaobvoznica gotovo je. To kar tajer-skim in prekmurskim
poslancem inpolitikom uspeva z neformalnim inmedstrankarskim
dogovarjanjem,medtem ko si z nosov srameljivobriejo mleti sladkor
trojanskihkrofov, je za gorenjsko politiko po-bona elja. Kae, da
smo Gorenjciskupaj s severno Primorsko preveènepovezani. Takemu
naèinu delo-vanja ne ustrezajo geografske zna-èilnosti, zgodovina
in na alost mno-gokrat tudi stanje duha.
Kot kae, je po zadnjihdravnozborskih volitvah kritiènamasa
politiène moèi dovolj velika,da je tudi projekt poljanske
obvoz-nice vendarle uspel in dobil ustrez-no mesto v dravnem
proraèunu.Èe projekt ne uspe to pot, ne bouspel naslednjih trideset
let. Mi-nister za finance se je za svoj prvimandat v slovenski
politiki dal iz-voliti s pomoèjo volilnega telesa izobeh dolin,
minister za promet Ja-nez Boiè, domaèin, se po vsej go-tovosti
zaveda politiène tee tegaprojekta. Cel nabor politikov, ki tre-
nutno v slovenski oblasti nekaj po-meni, prihaja iz krajev, ki
poznajoproblem poljanske obvoznice. To-krat popravnega izpita
ni.
Kaj pa vèasih? Ali nisotudi nai kraji dali veliko visokih
po-litikov levega politiènega spektra?Koraki, ki so pred tremi leti
pripe-ljali projekt poljanske obvoznice vdravni proraèun, so bili
rezultat pri-sloviène trme lokega upana ter pri-tiska lokalnih
skupnosti tja doCerknega in Idrije. Resnièni namenzaèetka gradnje
je bil ob takih fi-nanènih sredstvih, kot so ga zago-tavljali
pretekli proraèuni, komajverjeten. Takrat razpololjiva sred-stva
niso sledila realnim prièakova-njem in prièakovani dinamiki na
pro-jektu.
Tokrat je, upamo, druga-
èe. Verjamemo zagotovilom vladeRepublike Slovenije ob
nedavnemobisku v kofji Loki, da je poljan-ska obvoznica ena izmed
prioritetpri izgradnji dravnih cest. Upravi-èeno prièakujemo, da bo
odsek re-gionalne ceste R1-210, ki vodi odJeprce skozi Cerkno do
glavne ce-ste G2-102 LogatecIdrijaTolmin,potem ko bo zgrajen,
pomenil novrazvojni zagon za celotno podroèje,ki ga bo napajala. Z
gotovostjo lah-ko trdimo, da sodobna prometna po-vezava prihaja
vsaj dvajset let pre-pozno. Ozke ulice starodavne kofjeLoke so bile
preozke za marsikateriposlovni podvig ter ravno prav te-maène in
zavite za politikantstvoraznih barv in oblik.Matej Demar, obèinski
svetnikobèine kofja Loka, èlan SLS
Matej Demar
10
-
Obèinski svetniki obèine kofja Loka imajo besedo
3. oktobra je minilo prvo letood izvolitve nove zasedbe
drav-nega zbora, zato elim bralcemLokega utripa oziroma voliv-kam
in volivcem predstavitisvoje delo in izkunje.
Okvirni urnik dela po-teka nekako takole: ponedeljki
sorezervirani za delo na terenu, torejv poslanski pisarni, ostali
dnevipa so namenjeni sejam odborov inkomisij ter delu v okviru
poslan-ske skupine in organov stranke.Na sejah poslanske skupine
ozi-roma organov stranke sprejema-mo stalièa o dogodkih doma inpo
svetu, pripravah na seje odbo-rov in komisij ter seveda o seji
dr-avnega zbora. Seja dravnegazbora je praviloma zadnji teden
vmesecu ter se ob ponedeljkih priè-ne z vpraanji poslank in
poslan-cev. Prva tiri vpraanja so name-njena predsedniku vlade,
nato pae ministrom. Predsedniku vladezastavijo tri vpraanja
opozicijskiposlanci ter enega koalicijski.Vpraanja za predsednika
in mi-nistre je treba vloiti pisno, doroka, da lahko pripravijo
odgovor.
Sedaj pa nekaj o mojemdelu v dravnem zboru. Sem èlantreh
odborov: odbora za zunanjopolitiko, odbora za zadeve Evrop-ske
unije ter odbora za kmetij-stvo, gozdarstvo in prehrano. Po-leg
tega vodim parlamentarno sku-pino Globe, ki se ukvarja z
okolj-skimi problemi. Èeprav je delo po-
slanca vezano na celotno Sloveni-jo, ima vsakdo tudi monosti,
dase zavzame za okolje, od koderprihaja. To so predvsem poslan-ska
vpraanja, amandmaji, pripra-va proraèuna ter sestanki z mini-stri.
V preteklem letu sem s po-moèjo kolegov, izvoljenih na kof-jelokem,
deloval na podroèjukofjeloke obvoznice. upani inposlanci smo
obiskali ministra zapromet, postavil sem poslanskovpraanje ter se
veèkrat pogovar-jal z ministrom in njegovimi sode-lavci. Sredstva
za obvoznico sotako v proraèunu 20062007, karpa e ne pomeni, da jo
e imamo.Nevarnost vidim pri sprejemanjuproraèuna oziroma pri
pripravlje-nosti obèine na tak finanèni zalogaj(kot lastni dele
sredstev). Nasled-nji sklop aktivnosti je bila proble-matika
Unitecha, kjer sem se veè-krat sreèal z direktorjem, organizi-ral
sreèanje z ministrom Vizjakomter bil navzoè ob obisku predsed-nika
in ministrov, ki so nakazali re-itev problema oziroma odprlinove
monosti na podroèju sode-lovanja univerza podjetje. Obiskvlade v
kofji Loki je bil vsekakorvelika naloga. Poleg
spremljanjapredsednika vlade v Unitechu semsprejel ministra za
kulturo v Knji-nici Ivana Tavèarja ter na lokacijibodoèe knjinice v
vojanici. Mi-nister je zagotovil, da bo prilo doprenosa lastnitva v
vojanici, karje prvi pogoj za zaèetek del na novi
knjinici. Obljubil je tudi finanènopomoè. Velika naloga za
prihodnjedni je sprejemanje proraèuna. Pa-ziti bo treba, da z
amandmaji ne bizmanjali ali celo izgubili sredstev,namenjenih kofji
Loki, za katerasmo se zavzemali. Moèno sem bildejaven tudi na
mednarodnem po-droèju, saj imam kot èlan dveh od-borov za
mednarodne odnose medzadolitvami tudi veliko potovanjna tuje, na
seje delovnih teles EU,Nata in Globa.
Tako imam vsak dan 16-urni delavnik, ki bi ga brez eninepodpore,
pomoèi in razumevanjateko zmogel. Tudi sobote in nede-lje so
navadno delovne. Svoje delo
Leto dni v dravnem zboru
kofjeloka poslanca Kokalj in Ziherl v Bruslju kot èlanaslovenske
delegacije
lahko vsak mesec lahko predsta-vim na Radiu Sora. Za delo v
po-slanski pisarni sem dobil pomoè-nika, ki bo koordiniral stike z
ljud-mi, saj je urnik, napisan na vratih,le lepa elja. Obèanke in
obèani selahko najavijo vsak ponedeljek po13. uri za sreèanje v
naslednjemtednu na telefonsko tevilko 041/986-144 (koordinator) ali
051/374-480. Za obisk v poslanski pi-sarni ali na terenu so moni
ter-mini ob ponedeljkih ali sobotah povnaprejnji najavi na eno od
ome-njenih tevilk.Milenko Ziherl, obèinskisvetnik obèine kofja
Loka,èlan SDS
Obmoèna obrtna zbor-nica kofja Loka je v Kaèi pode-lila
priznanje svojim èlanom, ki sov letonjem letu praznovali okro-gli
jubilej opravljanja zasebne de-javnosti. »V nai stanovski
orga-nizaciji smo izredno ponosni nadananje jubilante, kajti samo
onivedo, kako teko je danes biti obrt-nik oz. podjetnik. Moje
preprièa-nje je, da je vsakdo, ki veè kot de-set let opravlja
obrtno dejavnost,uspeen podjetnik, èeprav pogo-sto nima dovolj èasa
za svojo dru-ino in zase,« je na slovesnosti de-jal Milan Hafner,
predsednikOOZ kofja Loka.
Priznanja za deset letobrtnitva je prejelo kar 73 èla-nov, za
dvajset let 18 obrtnikov,trideset let delovanja pa so praz-novali
Alclyp-er elezniki d. o.o., Alojzij Benedièiè, Janez Plan-tariè,
Toma Poljanek, Ciril Po-toènik in Alojzij Sedej. Najveèji
Obrtniki so lahko ponosni na svoje dolgoletno delo
Ludvik Kokalj iz kofje Lokeje obrtnik e 40 let.
aplavz so prejeli »petintrideset-letniki« Sao Benedik, Pavel
Be-ter, Nevenka Fireder in RozalijaJemec ter Ludvik Kokalj, ki
ssvojem poslu vztraja e tiri de-setletja (z enako starostjo se
lah-ko ponaa tudi Obrtnik d. o. o.).
Damjan Likar
Kaj je to:okusno, lepo aranirano,slastno in dostavljeno?
Mi vemo, a zaupamo tudi vam:VSEH VRST NAREZKOV iz TRAVE!
Trava d.o.o., Mestni trg 24, kofja Loka, tel.: 04/512 09 94
11
-
Obèina kofja Loka je prièela s postopkom izdelave
prostorskihaktov. Vse zainteresirane gospodarske subjekte,
interesna zdruenjain obèane vabimo, da podate pobude za spremembo
prostorskihaktov obèina. Pobude morajo biti oddane v pisni obliki,
s toènonavedbo parcelne tevilke in katastrske obèine, predlaganim
pose-gom in utemeljitvijo le-tega. Priloena mora biti mapna kopija,
izkatere je razvidno zemljièe predlagane spremembe.
Ob tem vas moramo opozoriti, da so z uvedbo nadomestila za
upo-rabo stavbnih zemljiè nezazidana stavbna zemljièa obremenjena
zvijo vrednostjo kot kmetijska, zato pobude prilagodite svojim
de-janskim potrebam.
Pobude, mnenja in predloge bomo sprejemali na naslov Obèina
kof-ja Loka, Poljanska cesta 2, 4220 kofja Loka in na vloièu
Obèinekofja Loka, Mestni trg 15 (igonova hia). V postopku
pripravebodo obravnavane le tiste vloge, ki bodo oddane na zgornji
naslov dovkljuèno 31. 12. 2005. Obrazci za spremembo namembnosti
zem-ljièa so na razpolago na vloièu Obèine kofja Loka, ter na
domaèistrani obèine (www.obcina.skofjaloka.si, obrazci). Vse
kasneje vlo-ge bodo obravnavane v prihodnjih postopkih sprememb in
dopolni-tev prostorskih aktov obèine.
Igor Draksler, upan
Javni poziv za oddajo vlog za sprememboprostorskih aktov obèine
kofja Loka
Avgust Hartman Gustl je e v pripravi ustanavlja-nja krajevne
skupnosti aktivno so-
deloval tako na zboru krajanov kotposameznik. V nadaljnjem delu
jebil izvoljen v svet krajevne skup-nosti, pri razdelitvi
posameznih
aktivnosti je posebno aktiven prikomisiji za port. e osmo leto
jeeden najbolj aktivnih organizator-jev druabnega
veleslalomskegaBelega dne krajanov krajevne skup-nosti Trata.
»Vesel sem, da je tadruabna prireditev na Staremvrhu vedno bolj
obiskana. Prvo letoje tekmovalo 56 krajanov, lanskozimo jih je bilo
e 120. Od najm-lajih do najstareje Jelke Dermo-ta iz Lipice, ki se
je kljub osemde-setim letom spustila po beli str-mini kot èila
mladoletnica,« je de-jal Avgust, ki napoveduje, da bodotudi letos
izvedli smuèarsko tek-movanje, èe bodo le dobili dovoljsponzorskih
sredstev. Avgust obugodnih zimskih razmerah e vr-sto let zavzeto
skrbi, da se uredijotekake proge v krajevni skupno-sti Trata
(cerkev na Suhiob Sorido godekega mostuvas Lipicasuka cerkev).
Gustl je aktiven
tudi v gradbenem odboru za iz-gradnjo nove telovadnice na
Tratiin v odboru za priznanja ob stotiobletnici porta v kofji Loki.
Innenazadnje ne gre prezreti njegovekulturne vloge na lokem
obmoè-ju, saj je predsednik Mokega pev-skega zbora LTH.
Iz Gustlnovekoarkarske malheNedavna petdeseta obletnica ko-arke
v kofji Loki je bila tudi ti-rideseta obletnica Hartmanovih
za-èetkov pri aktivnostih èasomeril-ca, zapisnikarja in
dolgoletnegafunkcionarja. Avgust je v knjigi»50 let koarke v kofji
Loki« za-pisal tudi nekaj duhovitih zgodb
iz zakladnice loke koarke. Enaod njih sega v leto 1974, ko
soèlanice igrale povratno tekmo naJeici. »V regularnem èasu je
bilrezultat neodloèen, zato naj bi sle-dil podaljek. Vroèina je
igralke do-dobra izmuèila, eja je bila velikain tako je Biserka
Balderman v rokoprijela steklenico mineralne vode,ki ji je padla iz
rok in se razbila.Takrat je eden od gledalcev zav-pil, da èrepinje
prinaajo sreèo.In prav ta sreèa se je nasmehnilanaim dekletom. Ko
sta namreèsodnika na koncu preverjala zapi-snik, sta ugotovila, da
so nam od-krtnili toèko, nakar so napako po-pravili in zmaga je
bila naa.«
Damjan Likar
Predstavljamo letonje obèinske nagrajence
Ponosen sem na krajevno skupnost TrataPravijo, da je druina
osnovna celica drube. Èe bi vpraali Avgu-sta Hartmana, kaj je
temeljna celica obèine, bi verjetno dejal, daje to krajevna
skupnost. Avgust je letos za dolgoletno uspeno inportvovalno delo v
krajevni skupnosti Trata prejel srebrni grbobèine kofja Loka.
Njegova aktivnost je veliko pripomogla pripromociji krajevne
skupnosti in k pozitivnemu odmevu.
Avgust Hartman
Borza znanja je informacijsko sredièe, v katerem
brezplaènozbiramo, urejamo in posredujemo podatke o tistih, ki
znanjeièejo, in o ljudeh, ki znanje ponujajo.Kaj vam ponuja borza
znanj? Èe se elite nauèiti neèesa novega,vam ponuja podatke o
ljudeh, ki vas lahko tega nauèijo. Èe elite ssvojim znanjem
pomagati drugim, pa vam ponuja podatke o ljudeh,ki potrebujejo vae
znanje in izkunje. Borze znanja ne odloèajo otem, kje, kdaj in kako
boste izmenjali znanje. O naèinu sodelovanja ses ponudnikom ali
povpraevalcem dogovorite sami.
Borzo znanja kofja Loka lahko poklièete vsak dan od 9. do 15. in
obpetkih do 13. ure na tel. t.: 04/51-55-885. Aktualne ponudbe
inpovpraevanja njenih èlanov pa lahko spremljate tudi vsak
torekdopoldne na Radiu Sora.
Ponudite svoje znanje ali zadolite borzoznanja, da najde nekoga,
ki vas bo nauèil
nekaj, kar ste vedno eleli znati,pa niste vedeli,
kje in kako to znanje pridobiti.Poklièite Borzo znanja kofja
Loka!
TEL.: 04/51 55 885
Kaj je Borza znanjakofja Loka?
12
-
V cerkvi sv. Jurija vkofji Loki je v sredo, 26. okto-bra,
potekala predstavitev edins-tvene knjige »Veè kot tisoè let«,
kizelo podrobno opisuje kronikoupnije sv. Jurija Stara Loka in
jenastajala skoraj tri leta. »Poseb-nost te knjige je, da je res
pravakronika, ki je dobesedno prepisa-na tako, kot so jo zapisovali
v pre-teklosti. Branje knjige je zanimivotudi zato, ker zaradi
izvirnih za-pisov lahko sledimo razvoju slo-venskega jezika,« je
povedal idej-ni vodja projekta Pavel Florjan-èiè. Da bi Stara Loka
dobila svojokroniko sta si zamislila z eno ob925. obletnici prve
omembe teupnije, povod za izdajo pa je bilakronika upnije Reteèe,
ki je izlaleta 2001. Mnogi so imeli velikezasluge, da je knjiga na
658 stra-neh z bogato slikovno in podat-kovno zbirko lahko izla,
med nji-mi velja e posebej omeniti up-nika Alojza Snoja.
Glavno sporoèilo knji-ge je ljudem pribliati lokalno pos-vetno
in duhovno zgodovino, kipomaga razumeti smisel ivljenjain jim
utrjuje ljudsko zavest in sa-mozavest. »Zanimive vsebine, ki
bi jih e posebej poudaril, so vse-slovenski pomen cesarske
darov-nice iz leta 973, Briinski spome-niki in listine iz leta
1074, ki so vnajoji zvezi s Staro Loko, nada-lje obdobje upnika
Franca Kra-merja (18471868), slike JanezaWolfa, seznam medvojnih in
po-vojnih starolokih rtev ter velikaoltarna slika slovenskega
impre-sionista Mateja Sternena,« je de-jal Pavel Florjanèiè.
Sicer pa knjiga vsebujee mnogo zanimivega gradiva, kotje o
izgradnji prvega vodovoda vStari Loki, o fotografijah kofje-lokega
pasijona iz leta 1936, osliki Brnakove hie iz leta 1535,ki je
najstareja hia v Stari Loki,danes pa na tem mestu stojita up-nièe
in otroki vrtec. Ne manjkaniti zanimivih statistiènih podat-kov,
npr. da je bila leta 1911 naj-stareja nevesta stara kar 41 let,kar
za tiste èase sploh ni malo.Knjiga v rdeèe-zeleni barvi, ki statudi
barvi staroloke upnije, sizaradi svoje bogatosti zaslui po-sebno
mesto v zgodovini StareLoke in jo bodo prihodnje gene-racije
zagotovo z veseljem prebi-rale. Matej Peternelj
V organizaciji Klubakofjelokih tudentov je v petek,28. oktobra,
na Mestnem trgu po-tekalo brucovanje z nadvse zani-mivo vsebino.
Novopeèeni tudent-je so bili namreè postavljeni v vlo-go tlaèanov,
ki so morali za kraljaopraviti svojo tlako. Kraljevi vite-zi so za
Loki utrip povedali, damorajo vsi bruci pred zaèetkov iz-
vajanja delovnih nalog opraviti ob-vezno notranjo dezinfekcijo s
pija-èo, imenovano »brucomor«, za pri-mer okube s ptièjo gripo.
Nihèeod gledalcev brucom ni zavidal, koso morali kralju poljubljati
stopa-lo, graditi most èez Soro, ki je teklakar po Mestnem trgu,
grabiti senoin, ker se blia Martinovo, meèka-ti grozdje ob
navzoènosti kralja innjegovih vitezov. V poduk, kakobodo konèali,
èe ne bodo pridnotudirali, so tudentje brucom pri-pravili tudi
edinstveni izobraeval-ni film o ivljenju tlaèana. Kmalunato so se
pojavili tudi prvi znakiupornitva, ki so prerasli v pravi»brucovski
punt«, tako da so gatudi vitezi teko obvladali. Po temsodeè lahko
reèemo, da bodo to-kratni bruci ambiciozni tudentje,ki bodo iz
tlaèanov kmalu prerasliv gospode. Matej Peternelj
upnija Stara Loka je dobila svojo kroniko
Danes e tlaèan, jutri morda e gospodPasijon v Loki leta 1936
13
Popis prebivalstva leta 1817
Knjiga obsega 658 strani
-
Virus ptièje gripe alitako imenovane aviarne influencese je
priblial tudi naim krajem.Njegova najbolj smrtonosna obli-ka H5N1
je do sedaj terjala nekajdeset rtev med ljudmi, ki so seokuili s
stikom z obolelo ivaljo,vedno veèji krvni davek pa plaèu-jejo
ptice, ki jih èlovek naèrtno po-bija, da bi prepreèil irjenje
bolez-ni. Najbolj ogroene skupine i-vali in hkrati prenaalci virusa
sotako imenovane divje ptice, ki i-vijo na prostem, ter perjad v
rejina prostem, ki bi lahko prila vstik z divjimi pticami. Domaèe
pti-ce, ki so zaprte v kletkah, naèelo-ma niso ogroene, èe se
nahajajo vzaprtih prostorih, previdnost pani odveè pri pravkar
kupljenih pti-cah, ki bi e lahko prile v stik stem virusom. Virus
ptièje gripe ninov, saj so ga prepoznali e predveè kot sto leti v
Italiji, z njim sose e spopadali v Zdruenih dr-avah Amerike leta
1983, deset letkasneje v Mehiki, leta 2003 pa tudina Nizozemskem,
vendar brezrazsenosti epidemije med ljudmi.
Pogoj za izbruh epidemije je na-mreè prenos tega virusa iz
èlove-ka na èloveka, kar se do sedaj enikoli ni zgodilo. Virus
povzroèaobolenje dihal, ki se pri divjih pti-cah pojavlja veèinoma
v blajihoblikah, hujo kodo pa lahkopovzroèi na domaèi perjadi.
Na-haja se v slini, nosni votlini in iz-loèkih obolelih ivali, zato
se lah-ko prenaa s kmetije na kmetijoprek zemlje, vode, orodja in
ob-lek, predvsem èevljev, zato je do-bro izvesti poostrene
higienskeukrepe. Virus je namreè dokaj tr-doiv, saj ob nizkih
temperatu-rah v iztrebkih preivi tudi veèkot tri mesece, kljub temu
pa gaje mono unièiti z jodom in for-malinom, pokonèa pa ga tudi
30-minutno kuhanje pri vsaj 60 sto-pinjah Celzija.
Stanislav Bernik izkofjeloke veterinarske klinikenam je
pojasnil, da nae obmoèjeni ogroeno, zato veterinarji in rejciniso
dobili navodil za zapiranje pe-rutnine. »Kljub temu je
veterinar-ska uprava za vse veterinarje skli-
cala iri sestanek na ljubljanskiveterinarski fakulteti, kjer so
nasseznanili z ukrepi v primeru sumana obolelost ptic s ptièjo
gripo,prejeli pa smo tudi uradno navo-dilo za ukrepanje,« je
povedal Sta-nislav Bernik in pojasnil, da se vnaravi odvija naravna
selekcija, prièemer je doloèen odstotek poginavedno prisoten, v
zadnjem èasupa na alost vsak pogin pripisuje-mo virusu ptièje
gripe. »Tudi pridomaèi reji obstaja doloèen pogin
Je panika zaradi ptièje gripe prevelika?
zaradi starosti, napak v pitanju alizaradi nekaterih bolezni.
Rejci najbodo pozorni predvsem na simp-tome pri perutnini, kot so
mnoi-èen pogin, hropenje, namrèenoperje, vnetje oèesne sluznice,
iz-cedki iz nosu, nemir in drugi ivè-ni simptomi. V takih primerih
jetreba zaradi suma na obolelost zvirusom ptièje gripe obvestiti
ve-terinarsko slubo,« je o ukrepihe povedal Stanislav Bernik.
Matej Peternelj
Rejci naj bodo pozorni predvsem na simptome pri perutnini, kotso
mnoièen pogin, hropenje, namrèeno perje, vnetje oèesne sluz-nice,
izcedki iz nosu, nemir in drugi ivèni simptomi.
Osnovna ola Ivana Groharja jeob tednu otroka gostila social-no
pedagoginjo Tatjano VerbnikDobnikar iz Osnovne ole Mak-sa Peèarja,
ki je pred tevilni-mi stari predavala na temo znaslovom »Ali
razvajam svoje-ga otroka?«.
Dobnikarjeva je stare
odraèajoèih otrok najprej nago-vorila, naj se spomnijo
vrstnikoviz svojega otrotva, ki so bili raz-vajeni, ki so vse
dosegli z jokomali silo in zato gotovo niso bilipriljubljeni. Nato
je razloiladrugo plat medalje razvajenihotrok, ki so prikrajani za
mno-ge stvari: »Ne razvijejo sposob-nosti za reevanje teav, zato
sostalno odvisni od drugih, imajomalo stika s svojimi èustvi,
nerazvijajo svojih talentov, v kate-rih bi zaèutili lastno moè,
pri-krajani so za soitje med ljud-mi, saj ne poznajo meja med
se-boj in drugimi, so konfliktneosebnosti, ne vedo, kaj so njiho-ve
prave elje in zato vèasih re-èejo, da ne vedo, kaj hoèejo in dajim
elja nihèe ne izpolni, ne naj-dejo smisla v ivljenju, ne loèijomed
eljo in ciljem, kajti za do-sego cilja je potreben napor, onipa
tega ne poznajo, zato tudi nepoznajo notranjega zadovolj-stva, zelo
teko se èemu odreèe-jo, kajti mehanizem odlaganja
elja je pri njih nerazvit, zelo sla-bo posluajo,« je
Dobnikarjeva,ki sicer vodi delavnice za stare,nanizala nekaj
osnovnih znaèaj-skih pomanjkljivosti razvajenè-kov. Ob tem je
dodala, da dana-nja druba starem ni ravno vpodporo pri vzgoji otrok
in ome-nila reklamo z geslom: »Odrasti zakaj le?«.
Na koncu je staremdala nekaj osnovnih napotkov:»Èe opazite
simptome razvaja-nja pri svojem otroku, je dobro,da si to priznate,
da razmislite,zakaj se tako obnaa. Vèasih jerazlog, da nimamo èasa,
da biotroka nauèili doloèenih veèin,zato je stalno odvisen od nas.
Aliotroka preveè èitite in ga pri-krajate za izkunjo poraza, kerse
bojite, da ga bo to preveè str-lo? Kaj, èe vas ne bi bilo? Kaj
bieleli za svojega otroka? Da jeèustveni in duevni invalid ali daje
samostojen in uspeen na vsehpodroèjih ivljenja?«
Damjan Likar
Za katere vrednote so prikrajani razvajeni otroci?
Tatjana Verbnik Dobnikar,uni. dipl. soc. ped.
Obveèamo vas, da ima krajev-na skupnost Sv. Duh novospletno
stran, ki si jo lahko og-ledate na naslovu:http://sv-duh.si.Na
strani si lahko preberetekrajevne novice in pogledatedogodke
(pretekle in prihod-nje). Tam bo tudi nekaj splo-nih stvari o nai
krajevni skup-nosti (slike, sploni opisi, zgo-dovina itd.). Svoj
prostor nastrani imajo tudi drutva, cer-kev, samostan urulink,
pod-jetja in obrtniki v krajevni skup-nosti. Da je poskrbljeno za
vse,lahko debatirate na splonemforumu. Stran vsebuje e raz-ne
ankete, zanimivosti o naihkrajih, vice, èlanke in celo
maleoglase.
Marko Prosen
Spletne straniKS Sv. Duh
14
-
J. K.: Kako je s cesto HrastnicaBrnikMoèeradnik in naprej
doceste, ki vodo iz Sore na Osol-nik? Cesta do sedaj e ni
odmer-jena in e ni evidentirana kot ob-èinska cesta. Kdaj bo ta
cesta sa-nirana?Cesta HrastnicaBrnikMoèerad-nik je kategorizirana
obèinska ce-sta (t. 901751). Cesta je vmakadamski izvedbi. Poteka
iz do-line Hrastnice mimo kmetije Mo-èeradnik in se prikljuèi na
cestoSoraOsolnik.Pred leti so bila na cesti izvedenaveèja
ureditvena dela. Pri Brnikuso bila izvedena veèja sanacijskadela za
sanacijo plazu. Ocenjuje-mo, da je cesta glede na kategori-zacijo
in prometno obremenjenostv ustreznem stanju in
ustreznovzdrevana.
F. .: Kdo je pristojen za urejanjehudournikov in kako se
priènepostopek sanacije hudournika vobèini kofja Loka?Upravljanje
in vzdrevanje vodov-
ja (rek, potokov in hudournikov spripadajoèim vodnim
zemljièem)je v pristojnosti ministrstva zaokolje in prostor. Za
Gorenjsko jepristojna podroèna pisarna Agencija RS za okolje, Mirka
Vad-nova 5, Kranj. Agencija pripravljapredlog potrebnih ukrepov na
vo-dotokih in organizira izvedbo. Ob-èani lahko posredujejo pobude
zaurejanje vodotokov neposredno naagencijo, vse pobude,
naslovljenena obèino kofja Loka, prav takoposredujemo na omenjeno
agenci-jo.
N. N.: Kdaj bo v vasi Papirnicazagotovljena komunalna voda?Vas
Papirnica je e preskrbljenas pitno vodo; porabniki se
oskr-bujejo iz dveh vodnih zajetij (vi-rov), ki sta pod stalno
kontroloZavoda za zdravstveno varstvoKranj. Nekateri prebivalci so
tudie prikljuèeni na javni loki vodo-vod. Prikljuèek je na voljo
tudivsem ostalim pod enakimi pogoji,kot to velja za nove
prikljuènike
na celotnem obmoèju obèine.Obèinska uprava je e pred letiprièela
postopek za zagotovitevveèje kolièine pitne in
poarnevode z monostjo prikljuèka bli-je sredièu vasi. Trenutno
razpo-lagamo s projektom na ravni PGD(projekt za pridobitev
gradbenegadovoljenja). Zaradi odloènega inizrecnega nasprotovanja
nekaterihporabnikov vode in tudi lastnikovzemljiè, po katerih bi
potekalatrasa napajalnega vodovoda, pa ni-smo nadaljevali postopka
do PZI(projekta za izvedbo). Torej: kerje vas s pitno vodo e
preskrblje-na, se bodo prebivalci in porabni-ki vode v vasi
Papirnica sami od-loèili, kdaj elijo svoja gospodinj-stva
prikljuèiti na sistem javnega
lokega vodovoda; ta monost se-daj tudi e obstaja.
N. K.: Zakaj na cesti v Stari Lokine postavijo hitrostnih ovir?
Te-avo predstavljajo velike hitrostivoznikov.Za obmoèje Stare Loke
je priprav-ljen naèrt za postavitev hitrostnihovir. Lokacije za
postavitev so biledoloèene na podlagi pobud obèa-nov in ogleda
terenskih znaèilno-sti cest z ozirom na kategorizacijoposamezne
ceste.Naroèilo za izdelavo in montaohitrostnih ovir je izdano, tako
daizvedbo prièakujemo v kratkem.
Jernej Prevc,direktor obèinske uprave
Naslov za vaa vpraanja: Freising d. o. o., Mestni trg 20, 4220
kofjaLoka, elektronski naslov [email protected], lahko pa jih
posredujetetudi prek telefona: 04/51-55-880. Vpraanja naj se
nanaajo na obèinskoproblematiko, tako da bomo odgovore lahko
poiskali na obèinski upraviobèine kofja Loka. Urednitvo
Bralce vabimo, da nam zastavite vpraanja
15
-
TVU pripravlja Andra-goki center Slovenije v sodelova-nju s
tevilnimi izvajalci po Slove-niji, ki opozarjajo na
pomembnostuèenja v vseh ivljenjskih obdob-jih. Tudi kofja Loka se
dobro za-veda pomena uèenja, zato se je temuprojektu prikljuèila
zelo hitro, naj-prej pod okriljem obèine kofjaLoka, nato pa pod
okriljem Ljud-ske univerze kofja Loka, ki je
koordinacijsko vlogo prevzela predpetimi leti.
V okviru TVU se je naLokem odvilo lepo tevilo prire-ditev, s
poudarkom na predstavi-tvi izobraevalne ponudbe 22. ok-tobra na
stojnicah na Mestnemtrgu. »Na stojnicah letos sodelujeveè kot
dvajset organizacij in po-sameznikov, kot so razlièna izo-braevalna
podjetja, Ljudska uni-verza kofja Loka, srednje ole,drutva in
drugi. Vsako leto se namradi pridruijo, ljudje radi pridejona
Mestni trg in si ogledajo pestroponudbo taknih in drugaènih
izo-braevalnih vsebin. Obiskovalci sorazliènih starostnih skupin,
pa tudirazliènih zanimanj, kar dokazuje,da je teden vseivljenjskega
uèenjanamenjen uèenju vseh generacij insituacij,« je povedala Tanja
Avmaniz Ljudske univerze kofja Loka.
Parada znanja in uèenja na Mestnem trguTeden vseivljenjskega
uèenja (TVU) zaivi vsako leto oktobra stevilnimi prireditvami po
vsej Sloveniji. Tako TVU v Slovenijiprirejamo e deseto leto, v
kofji Loki pa devet let.
Na stojnicah je bilo takomoè videti prepletanje formalnegain
neformalnega izobraevanja, po-klicne izobrazbe in
izkustvenegauèenja. Na eni od njih je bil tudiIzobraevalni center
Freising, kise je ob TVU prvi na Lokem preddevetimi leti uspeno
predstavil.Naslednje leto so skupaj z Jure-tom Svoljakom iz Obèine
kof-ja Loka organizirali skupinskopredstavitev drutev in
izobrae-valnih institucij.
»Danes z veseljem ugo-tavljamo, da kofja Loka v primer-javi z
ostalimi obèinami v Slovenijisodi med najbolj aktivne ob tem
ted-nu. Ljudje se vedno bolj zavedajopomena izobraevanja, zato se
prinas trudimo, da jim ponudimo bo-gato paleto razliènih znanj.
Intere-si so razlièni, zanimanja pa je naj-veè za jezikovno olo in
raèunal-
nike teèaje,« je povedala vodja izo-braevanja pri Izobraevalnem
cen-tru Freising Boni Colnar.
Na paradi znanja in uèe-nja na Mestnem trgu so se predsta-vili
tudi: Avto moto drutvo kofjaLoka, Drutvo diabetikov, Drutvoza
raziskovanje podzemlja, Gobar-sko drutvo, Lokalna akcijska sku-pina
za prepreèevanje zasvojenosti(LAS), drutvo Soitje, Ljudska
uni-verza kofja Loka, Srednja bioteh-nika ola, Univerza za tretje
iv-ljenjsko obdobje, skavtska skupinaidr. Eni so poudarjali pomen
uèenjaza pridobitev spretnosti in veèin,potrebnih na delovnem
mestu, dru-gi pomen uèenja za stalno presega-nje samega sebe,
tretji pomen spo-sobnosti za miroljubno in dejavnosoitje v
skupnosti, vsi skupaj paso dokazali, da je uèenje proces, kitraja
celo ivljenje. K. . K.
16
-
- elite ugodno posojilo za svoj podjetnikioz. turistièni razvoj
ali za razvoj dopolnilnedejavnost na kmetiji?- Potrebujete nasvet
pri vaem poslovanju:poslovni naèrt, spletne strani, marketinki
na-èrt, finanèno svetovanje ...?- elite nasvet o uèinkoviti rabi
energije?- Si elite spretnejega ravnanja z raèunal-nikom?- elite
doma prek interneta pripraviti poslovninaèrt za vae podjetje?-
elite poveèati prihodek v vai dopolnilnidejavnosti na kmetiji?
Vstopite v sistem bla-govne znamke Babica Jerca & Dedek Jaka.-
Se elite predstaviti in prodajati na trnici,ki jo meseèno
pripravljamo v kofji Loki, e-leznikih in ireh?- elite brezplaèni
katalog poslovnih daril visoko kvalitetnih domaèih kulinariènih
iz-delkov in izdelkov domaèe in umetnostne obr-ti, ki izvirajo s
kofjelokega podeelja?- Vas zanima sofinanciranje vae dejavno-sti?-
Se zanimate za sofinanciranje vae dejavnostis pomoèjo strukturnih
skladov EU?- elite pridobiti dodatno poslovno znanje vkratkih
seminarjih?
- elite prejemati tednik »Moj spletni pri-roènik« z aktualnimi
novicami s podroèja ma-lega in srednjega gospodarstva prek
elektron-ske pote?- Vas zanimajo sodobne reitve poslovanja
pod-jetja? V novembru organiziramo tri brez-plaène delavnice o
informacijskih in komuni-kacijskih tehnologijah za mala in srednje
velikapodjetja. Na delavnicah bo predstavljeno tudipodjetniko
svetovanje s poudarkom na pro-gramu vavèerskega svetovanja.
Za vse odgovore na zgornja vpraanja smovam na voljo na Razvojni
agenciji Sora d.o. o., Spodnji trg 2, 4220 kofja Loka. Lah-ko pa
nas poklièete tudi na tel. t.: 04/50-60-220.
Program vavèerskega svetovanja izvaja JAPTI,javna agencija za
podjetnitvo in tuje investicijein je sofinanciran iz sredstev
strukturne politike(ESRR), ministrstva za gospodarstvo,
ministrs-tva za delo, druino in socialne zadeve in ZavodaRS za
zaposlovanje«
ALI ?
Podjetniki, obrtniki, kmetje - ne prezrite!
17
-
Peter Pokorn lahko analizira tudi vae fotografijeFoto klub Anton
Abe vsako sredo v Martinovi hii organizirasreèanje svojih èlanov in
prijateljev fotografije, kjer mentor ana-lizira fotografije,
diapozitive ali digitalne posnetke na izbranotemo. Na temo »Ljudje«
je posnetke komentiral znani loki foto-graf Peter Pokorn. Izbrali
smo tiri njegove komentarje na diapo-zitive Marjete agar in Janeza
Bogataja.
Kadar izbiramo motiv, predvsempri araniranih posnetkih, mora-mo
predvsem paziti, da se izog-nemo moteèim elementom. V temprimeru
opornik obzidja preveèagresivno sega med glavi izbranihfigur. Za
take motive moramo iz-birati zelo nevtralno ozadje in sèim bolj
odprto zaslonko in us-treznim ostrenjem poudariti glav-ni motiv in
nevtralizirati ozadje.
Kompozicije s priblino enakimi svetlimi in temnimi ploskvami so
zelozahtevne. Planinec, ki je nosilec izpovedi motiva, je sicer
dobro posnet,ker je v profilu in nakazuje smer gibanja navzgor,
vendar je postavljennekoliko preveè v sredino motiva in s tem daje
manj monosti za spon-tano dojemanje celotnega posnetka Ker so
posamezni elementi v zelovelikem kontrastnem razponu (zelo svetla
gora in nebo v ozadju innasprotno sprednji plan v senci), bi te
ekstreme lahko omilili s premi-ljenim izrezom ali dodatno
obdelavo.
Portret otroka je zelo simpatièen motiv. Obraz v toplem barvnem
tonuje obdan z obleko v hladnem barvnem tonu in zato poudarja
sveino terdeluje zdravo. Nevtralno neostro ozadje lepo izpolnjuje
izbran format,vendar bi bilo na levi dobro narediti izrez, da se
izognemo manji temniin zeleni ploskvi obe podzavestno konkurirata
sredièu pozornosti, kije na otrokem obrazu, predvsem na oèeh.
Pri posnetkih arhitekture in po-krajine moramo zelo paziti na
pra-vilno lego. Vertikale morajo bitivsaj v dominantni osi res
vertika-le. Posnetek sicer lepo dopolnjujefigura za primerjavo
dimenzij,vendar bi se morala nahajati bolj vdesnem delu posnetka,
ker bi vsmeri gibanja moralo biti spredajveè prostora. Pri
izravnavi moti-va bi se izognili tudi belemu vrat-nemu okvirju, ki
moti barvno us-klajenost.
Janez Bogataj, èlan Foto kluba Anton Abe kofja Loka jena
Mobitelovem mednarodnem nateèaju z naslovom Svo-boden kot ptica, na
katerem je s 630 deli sodelovalo 91avtorjev prejel tretjo nagrado
za posnetek èopaste sinice.
Foto: Marjeta agar
Foto: Marjeta agar
Foto: Marjeta agar Foto: Janez Bogataj
V urednitvo Lokega utripa smo prejeli tudi zelo
zanimivefotografije Simona Primoièa.
18
-
Ob zaèetku praznova-nja 10. obletnice delovanja Rdeèeostrige je
v èetrtek, 13. oktobra,potekal zanimiv pogovor kofje-loke mladine s
kontraverzno pi-sateljico Svetlano Makaroviè.Le-ta je brez dlake na
jeziku ko-mentirala dogajanje na politiènisceni, hkrati pa
opozorila tudi nanekatere vrednote, ki se v sodobnidrubi brez
pravega premisleka za-govarjajo kot svete. Obstajajo raz-ne parole,
ki jih oblast zelo radagovori, v bistvu pa so samo puhli-ce.
»Pravijo, da so otroci nae naj-veèje bogastvo, na drugi strani
paotrok danes ne sme imeti svojegamnenja, ker mu odrasli e od
vse-ga zaèetka pojasnjujejo, kaj smein kaj ne sme. Prepovedi
otrokapokodujejo,« je povedala Svetla-na in dodala, da so bile prav
razneprepovedi v otrotvu razlog za za-èetek njenega ustvarjanja in
nas-protovanja obstojeèim vzorcem.Pisateljica tudi meni, da
osnovnacelica dananje drube ni druina,kot se to obea na veliki
zvon, am-pak posameznik. Druina je na-
mreè lahko toplo gnezdo ali pa pe-kel, saj se za tirimi stenami
doga-ja marsikaj. Negovati je treba indi-vidualnost, saj se v
mnoici posa-meznik raztopi, zato mora vsakpri sebi najprej najti
svoj zakaj insvoj zato, ele nato lahko postanekoristen èlan drube,
v nasprot-nem primeru si le slepi potnikdrube. al je danes tako, da
sotisti, ki mislijo s svojo glavo, stig-matizirani kot
svojeglavi.
Svetlana Makaroviè jezaradi svoje neposrednosti in»svojeglavega«
pogleda na doga-janje v drubi veèkrat tarèa takoimenovanih
urednikih »tehniènihnapak«. Tudi mediji danes niso ne-pristranski
in pazijo, kaj objavlja-jo, da bi bila vsebina po godu ob-lasti.
Cenzuriranje objav njenihprispevkov nato opravièujejo kot»tehniène
napake« pri tiskanju èa-sopisov in revij. »Smeti so tiste,ki
plavajo na povrju in so najboljvidne, zato se ne smilim sama
sebi,ker nisem na povrju oziroma vospredju dogajanja,« je
poudarilapisateljica, ki se je v nadaljevanju
veèera dotaknila tudi vroèih poli-tiènih tem. Povedala je, da se
zdi,kot bi se zgodovina ponavljala, sajtudi danes Cerkev ni loèena
od dr-ave, kot bi po 7. èlenu slovenskeustave morala biti, ampak je
po-memben del oblasti. Pisateljico naj-bolj motijo ljudje, ki so
izgubilisvoje spotovanje in se obraèajotako, kot veter piha, v
skladu s
svojimi koristoljubnimi interesi,pri tem pa jih ni niti malo
sram.
Zanimiv veèer, ki jemarsikomu podal teme za razmi-ljanje, je
gostja zakljuèila z misli-jo, da jo imajo tisti, ki jo imajoradi,
zares radi, tisti pa, ki jo so-vraijo, jo zares sovraijo. In takoje
po njenem mnenju tudi prav.
Matej Peternelj
Èe danes razmilja s svojo glavo, pravijo, da si svojeglav
Svetlana Makaroviè v Rdeèi ostrigi
19
-
Ob 60. obletnici Avtomoto drutva kofja Loka je v pe-tek, 14.
oktobra, potekala sveèa-na slovesnost v Kristalni dvorani.Zbralo se
je kar lepo tevilo èla-nov in simpatizerjev, ki so lahkoprisluhnili
preteklim dosekom innaèrtom drutva. Podeljena so bilapisna
priznanja, èastni znaki, od-lièja, posebna odlièja, plaketeAMZS,
bronaste in srebrne pla-kete, najbolj zasluni èlani dru-tva
Valentin Jesenovec, FrancJesenovec, Alojz Kriaj, Valen-tin inko,
Metod Jamnik inBrane Bernik pa so prejeli zla-te plakete. Za
kulturno vsebinoprireditve je poskrbel Lovski pev-ski oktet iz
kofje Loke pod vod-stvom Franca Èufra.
Nekje je treba zaèetiVse skupaj se je zaèelo oktobra1945, ko je
skupina petintridese-tih zanesenjakov in ljubiteljev
av-tomobilizma, motociklizma terporta s skromnimi sredstvi
usta-novila Motociklistièno fizkultur-no drutvo Lubnik kofja
Loka.Ob ustanovitvi je drutvo tako raz-polagalo z dvema osebnima
avto-mobiloma znamke Opel in Pon-tiac, z enim motornim kolesomSachs
ter s 572 litri bencina in 25litri motornega olja.
Motociklistiène dirke so bilemed najbolj atraktivnimiaktivnostmi
drutvaNjihov delovni program je obse-gal tehnièno vzgojo,
organiziranjeturistiènih izletov, ocenjevalnih inspretnostnih
voenj, ole za vzgo-jo voznikov motornih vozil tercestnohitrostnih
tekmovanj z mo-torji. Zlasti slednje je bilo zelo za-nimivo, saj so
komaj leto po usta-novitvi e priredili cestnohitrost-no dirko od
kofje Loke do Brez-nice v dolini petih kilometrov.portna dejavnost
drutva se je hi-tro razvijala in leta 1949 so bileorganizirane prve
krone cestno-hitrostne dirke po mestu in Spod-njem trgu. Hitrostni
rekordi so pa-dali iz leta v leto, strmo pa je na-raèalo tudi
tevilo gledalcev, takoda jih je bilo leta 1964 e èez 35tisoè.
Hitrost je kot vedno terjalasvoj davek in po nizu tragiènih ne-
sreè je bila leta 1973 organiziranazadnja prireditev v motornih
dir-kah na odprtih cestah v Sloveniji.Prav na tej zadnji dirki za
velikonagrado Loke, s katero naj bi Avtomoto drutvo kofja Loka dalo
do-stojen prispevek k praznovanju1000. obletnice kofje Loke, se
jezgodila tragièna nesreèa, ki je bilapovod za konèanje dirke in
celot-nega tekmovanja za veliko nagradoLoke. Italijanskemu
tekmovalcuEmanuelu Manglianiju je namreèzablokiral motor in z vso
hitrost-jo je zletel med gledalce. tirje mr-tvi so bili veè kot
tehten razlog zaprekinitev dirke in prvenstva. Dir-ke po odprtih
cestah so nadome-stile turistiène ocenjevalne vonje.Dandanes je
drutvo e vedno ak-tivno v organizaciji dirk v reliju zadravno
prvenstvo, v preteklostipa se je izkazalo tudi kot izobra-evalni in
vzgojni center za mno-ge perspektivne tekmovalce, kotso bili Punik,
Frayer, Kavèiè,Vidic, Milavc, Urbanèiè in ostali.
Previden duh v zdravemtelesu sedi varno na kolesuDrutvo e vedno
skrbi za us-trezno raven portnih aktivnosti,saj portni funkcionarji
drutvavsako leto skupaj s svetom zapreventivo in vzgojo v
cestnemprometu obèine kofja Loka pri-rejajo za 4. in 5. ter za 6.
in 7.razrede obèinsko tekmovanje»Loka kolo«, ob koncu olskegaleta
pa e tekmovanje pod ime-nom »Loka skiro« po mestnihulicah s skiroji
za osnovne oleobèine kofja Loka in podruniè-ne ole. V spomladanskem
èasuso funkcionarji drutva aktivnitudi pri izvedbi »uène ure o
pro-metu« za 2. in 3. razrede osnov-ne ole. Namen vseh teh
aktivno-sti je spodbujati mlade k aktivne-mu ivljenjskemu slogu in
jihhkrati izobraziti, kako lahko karnajbolje poskrbijo za svojo
var-nost v prometu.
Z dolgimi luèmi in polnim pli-nom v prihodnostPredsednik Avto
moto zveze Slo-venije, Boris Perko, je kot gostveèera pohvalil
prizadevnost èla-nov kofjelokega drutva pri
vzgoji mladih v cestnem prome-tu. Poudaril je, da je nekaj
èez1260 èlanov tega drutva ter nji-hova iniciativnost
pripomoglotudi k razvoju AMZS. AMD kof-ja Loka se bo v prihodnosti
eintenzivneje povezovalo z obrt-niki, prek katerih èlanom
omogo-èajo razliène ugodnosti, v njihovituristièni pisarni pa je
mono do-biti tudi mednarodno voznikodovoljenje, pridobiti
pooblastiloza vonjo tujega motornega vo-zila ter pridobiti druge
ugodnosti
»Pozdravljeni, oferji vsi «
v zvezi s potovanjem v tujino. Vprihodnosti se nameravajo e
boljpovezovati tako s tujimi kot z do-maèimi avto moto drutvi,
pose-bej pa velja omeniti pobratenje zAMD Orehova vas, s katerim
see veè kot 30 let obiskujejo, sepovezujejo in izmenjujejo
izku-nje. AMD kofja Loka je vseka-kor pomembna institucija in obtej
prilonosti jim zaelimo, dabi z aktivnostmi tudi v
prihodnjepopestrili dogajanje v kofji Loki.
Matej Peternelj20
-
pie: Milena Miklavèiè
e dolgo je znano, da selitev v blo-kovska stanovanja irovcem ne
di-i preveè. Veliko veè zanimanja jeza individualno gradnjo in
adapta-cije e obstojeèih stanovanjskihobjektov. Sredi letonjega
leta sov obèini iri stekli postopki zaizdelavo novih prostorskih
aktov.Tako se imenujejo dokumenti v ob-stojeèem zakonu o urejanju
pro-stora, prostorske strategije obèi-ne in prostorskega reda
obèine.
Poteklo je e veè kot 20let od izdelave zadnjih prostorskihplanov
za obmoèje dananje obèi-ne iri. V tem obdobju je prilo vdrubi do
velikih sprememb vdrubenem, politiènem in gospo-darskem sistemu. Te
so se odrazi-le tudi v tevilnih potrebah pospremembah prostorskih
planov.Samo v obdobju po ustanovitviobèine iri so kar nekajkrat
spre-jemali spremembe in dopolnitve:formalno so prilagodili
obmoèjeprostorskega plana novonastaliobèini, razveljavili so
zazidalni na-èrt za industrijsko cono, ki ga je»povozil« èas,
namesto zazidal-
nega naèrta so za obmoèje Mra-ka predvideli
prostorskoureditve-ne pogoje, »uzakonili« so koridorza cesto ob
Sori med obema mo-stovoma. Sprejeli so tudi nekaj iz-vedbenih
prostorskih aktov pro-storsko ureditvene pogoje za gos-podarsko
cono P1, za obmoèjecentralnih dejavnosti, porta in re-kreacije
Mrak, za odlagalièe grad-benih odpadkov Pustotnik, za ob-moèje
stanovanjske gradnje Stareiri, za obmoèje rekreacije Goro-peki griè
in za rekreativno port-no dejavnost v Raèevi.
Posledica spremenjenihrazmer na podroèju gospodarjenjas
prostorom je bil nov zakon ourejanju prostora, ki je zaèel ve-ljati
1. 1. 2003. Doloèa, da je ob-stojeèe prostorske plane in izved-bene
akte mono uporabljati e do31. 7. 2007, do takrat pa so obèi-ne
dolne sprejeti nove stratekein izvedbene prostorske akte.
Sprostorskim izvedbenim aktom pase bodo podrobneje doloèili po-goji
in merila za gradnjo posamez-nih vrst objektov.
V cerkvi svetega Marti-na je v soboto, 1. oktobra,
potekaldobrodelni koncert za obnovo or-gel. Pred tevilnim
obèinstvom sonastopili prof. Angela Tomanièna orglah, Alenka Maier
Popov naviolini, Ilija Popov na violi, zapelje CMePZ Anton Jobst,
programpa je povezoval dramski igralecPavle Ravnohrib.
Orgle v farni cerkvi sv.Martina v ireh so druge najveèjev loki
dekaniji in ene veèjih v Slo-veniji. So poslednje delo mojstraIvana
Milavca. Sam jih je imel zasvoje najbolje delo. Zunanjo po-dobo jim
je dal znani arhitekt Vur-nik. Orgle so, tudi po mnenju ko-misije
za orgle pri nadkofiji Ljub-ljana, zelo dobro vzdrevane, ven-
dar nujno potrebne obnove. Glas-bilo ima veliko zgodovinsko in
mu-zikoloko vrednost, zato se je napobudo Viktorja aklja
organizi-rala iniciativna skupina za obno-vo orgel. Na samem
koncertu sozbrali e prvih 250.000 tolarjev.Iniciativna skupina se
je prviè se-stala e lani. Ocenili so, da bi se spomoèjo dobrodelnih
koncertov inprostovoljnih prispevkov dalozbrati vsaj 7 milijonov
sit. Zapro-sili so za ustrezna soglasja in pod-poro pri odboru za
cerkveno glas-bo na nadkofiji. In kot je rekeleden od
donatorjev:«Èe e tolikolet vsako nedeljo zapored v cerkviposluam
milozvoène akorde or-gel, ni vrag, da ne bi prispeval vsajnekaj za
njihovo obnovo.«
Bo klekljana kitica dovolj dol-ga za v Guinnessovo
knjigorekordov?irovske èipkarice se e pospee-no pripravljajo na
sveèanosti ob sto-ti obletnici neprekinjenega delova-nja èipkarske
ole v ireh. Na sreèoso se obèinski svetniki na zadnji sejiodloèili,
da pokrovitelj-stvo nad ob-letnico prevzame obèina, tako dabodo
organizatorji, vsaj kar se tièefinanènih teav, lae zadihali.
Tudiuèenci in uèitelji iz domaèe osnovneole se bodo s svojimi
dejavnostmipridruili praznovanju.
Barbara Peternel je po-vedala: »Zaèeli smo e na tradi-cionalnem
iravu, ki je bil letosv znamenju klekljanja, saj je sko-raj vsak
udeleenec poskusil iz-delati kitico, ki je osnovni korakklekljanja.
Kitico so uèenci potemnavezali na cof ali bralni trak, takoda je
bil izdelek uporaben. Okto-bra smo v posamezne razredneskupnosti
povabili babice, ki so
nam pripovedovale, kdaj in kakoso se nauèile klekljati, kaj
naredijos èipko danes, zakaj klekljajo. Obtej prilonosti smo
prièeli tudi zizdelovanjem kitice prijateljstva,ki jo bomo
izdelovali v vseh raz-redih, o tem, kako dolga bo, bomoe
poroèali.«
Novembra bodo vserazredne skupnosti obiskale kle-kljarsko olo in
povpraale uèi-teljico, kako poteka delo v takioli. Decembra bodo
izdelovalivoèilnice na temo èipk in okra-sili uèilnice s
papirnatimi èipka-mi srèevke, krièevke kot za-vese. Februarja bodo
likovno us-tvarjali na temo »Èipka«. Pri-pravili bodo razliène uène
listena vzorcih èipke, naslednji me-sec pa se bodo pogovarjali o
tem,kdaj je èipka lahko tudi oblaèilo.V maju bo dan odprtih
vrat,predstavili se bodo na javniprireditvi in pokazali, kaj vse
sose nauèili in izdelali.
V deeli vrhunskegasodobnega oblikovanja, na Fin-skem, bodo mesec
dni na oglednekateri vrhunci slovenske obli-kovalske dejavnosti. V
okvirurazstave V stièièu ustvarjalno-sti: splet tradicije in
sodobnegaoblikovanja v Sloveniji je pred-stavljeno delo izbranih
sloven-skih oblikovalcev in rokodelcev,ki pri svojem delu posreèeno
po-vezujejo tradicijo slovenskegakulturnega prostora in
sodobnooblikovanje.
Med razstavljenimieksponati so tudi leseni golobi,ki
predstavljajo prihod gostovv hio, izdelujeta pa jih MonikaKlemenèiè
in Robert Perko zBreznice pri ireh.
Vèasih ne vemo pravnatanèno, ali je delo tisto, ki obli-kuje
celostno podobo èloveka, alije èlovek tisti, ki svojemu deluvdahne
duo in smisel. Pri Moni-ki Klemenèiè in njenemu partner-ju Robertu
Perku bi lahko rekli,da se ta povezanost zaèuti e ta-koj, ko
vstopimo v hio.
»Najin golobèek prina-a v hio blagoslov in blagosta-nje.
Korenine ima v staroslovan-ski obrti, vèasih so ga
izdelovalipopotniki, ki so v gostoljubni hii
dobili prenoèièe. Izdelava garoèno. Les pripeljeva iz
okoliceLitije. Narediti g aznava, toda se-daj sva si delo
porazdelila. Za ene-ga golobèka porabiva veè kot petur. al roèno
delo ni tako cenje-no, kot bi moralo biti. Vabijo najuna razstave
domaèe in umetneobrti tako doma kot v tujini. Onaju pie tudi dr.
Janez Bogataj vsvoji knjigi Mojstrovine Sloveni-je. Vsak najin
izdelek ima v sebineko posebno duo. Z vsakimdam naprej del sebe.
Zmeraj si za-elim, da bi lastniku prinesel do-bro energijo in to se
ponavadi zgo-di,« je povedala Monika.
Èeprav imata svojedelo nadvse rada, ne moreta i-veti od zraka.
Za to, kar poène-ta, morata biti tudi ustrezno pla-èana. In prav tu
se marsikdaj,kljub lepim besedam in pohva-lam, zatika. Drava zna
biti neiz-prosna v zahtevah po obvezni»desetini«.
Ob tem bi se lahko za-mislili in se vpraali, ali rokodel-ce, ki
nadaljujejo s tradicijo stareslovenske obrti, v 21. stoletjusploh e
potrebujemo. Morda pajih bomo na povsem legalen ingalanten naèin
unièili z davki indajatvami.
Novi prostorski akti Za obnovo orgel v farni cerkvi
olski projekt - 100 let èipkarske ole
Golobi, simboli miru
22
-
pie: Milena Miklavèiè
Seja obèinskega sveta vireh je postregla s tremi poudar-ki
svojega obirnega menija: re-balans proraèuna obèine za leto2005 je
bil sprejet brez posebno-sti; svetnik Viktor akelj je zaslu-en
zato, da so se e zaèele zbiratidonacije za obnovo orgel v cerkvisv.
Martina; svetniki pa niso ho-teli kar na slepo ponovno seèi
pokostanj v vroèo erjavico zaradielje balinarjev po izgradnji
stre-he nad balinièem.
Tudi sicer je obèinskaseja v ireh potekala precej ivah-no, saj
so se svetniki e na zaèet-ku nemudoma vrgli v razburkanevode
rebalansa proraèuna obèineza leto 2005. upan Bojan Star-man je
razloil, da se doloèeni pro-jekti niso realizirali, med drugimbodo
morali tudi izgradnjo vleè-nice v nordijskem centru v
Raèevipreloiti na naslednje leto. Pou-daril je, da so zakljuèna
pogajanjapri prenosu Petrolove èrpalke vstare iri prila v konèno
fazo. Ob-èinskim slubam je uspelo prido-biti nekaj evropskih
sredstev zaindustrijsko cono, za cesto protiSmreèju in muzej. Za
slednjo pri-dobitev je najbolj zasluna OlgaVonèina,vendar to
istoèasno po-meni, da bo morala obèinska bla-gajna tudi sama v
predpisanem od-stotku prispevati svoj dele k in-vesticijam.
Zaèuda veèjih razpravokoli rebalansa ni bilo, e veè, ne-kateri
svetniki so pohvalili, da je
bil dobro pripravljen. Malo ostrej-e pripombe so padle le na
raèun,tako po mnenju enega od prisot-nih, bolj maèehovskega odnosa
doportnih drutev, vendar je upanrazpravo nemudoma prekinil indejal,
naj se obèinske ustrezne slu-be potrudijo in izbrskajo manjka-joèi
znesek, ki portnim drutvompripada.
Najbolj zanimiv del sejepa se je, zanimivo, zaèel s toèkorazno,
ko je bila razloena eljairovskih balinarjev. Ti so obèinozaprosili
za dovoljenje, da bi bali-nièe pokrili s streho. Sledila jezelo
burna razprava, ki je dalavedeti, da bi privolitev v ta pro-jekt
spet razburkala vroèe stra-sti, ki se verjetno e zaradi hru-pa na
balinièu niso polegle.
Iz dravnega proraèu-na bo v naslednjem letu pricur-ljalo nekaj
teko prièakovanihsredstev za rekonstrukcijo cesteproti Dobraèevi in
v starih i-reh, novo in bolj varno podobopa bo dobilo tudi osrednje
kri-ièe v centru kraja. Dobraèev-ski gasilci bodo tudi s
pomoèjoobèinske blagajne prili do no-vega gasilnega avtomobila,
vrtecsvete Ane bo z rebalansom pro-raèuna dobil dodatna sredstva
zaobnovo stavbe, tudi kulturi seobeta nekaj denarja, o tem,
kakouspeno se le-ta povezuje zrojstnimi kraji Antona Jobsta
vZiljski dolini, pa kaj veè ob kak-ni drugi prilonosti.
Simona Trat-nik iz irov veèji deldneva prebije v
Varstve-no-delovnem centru vKranju, kjer ji je zeloveè, saj je tam
vedno i-vahno in delavno. Skupajz ostalimi varovanci se jeletos
nauèila vtiskati èip-ko v glino. Na ta naèin jepreizkusila netete
laht-ne vzorèke in tanèine raz-liènih dragocenih èipk.Starinske
èipke, nekate-re so stare veè kot devet-deset let, so podarili
tudinekateri irovci, med nji-mi velja omeniti AnoMarijo Zajc in
MilanaSeljaka.
Pet jih je e ostalo ivih. Nekoè so ivele na veliki in
mogoènikmetiji, ki ni dajala kruha le domaèim, temveè so pri njih
tudi sluili.Danes sestre, upognjene, e v letih in utrujene od
nenehnega dela, ezmeraj obdelujejo zemljo, ki so jo podedovale od
svojih starev. Kotmravljice vstajajo z zoro in k poèitku leejo ele
potem, ko postorijo vsev hlevu in okoli hie. Vsako leto sproti
obljubljajo, da naslednje leto pa,»za prmej«, ne veè. Toda misel,
da bi kaken koèek njive preraselplevel, jih ene naprej, da vedno
znova »pojedo besedo.«
Nikoli niso brez dela. Vidijo ga e takrat, ko se marsikdo
drugusede k poèitku. Take so. Tako so jih vzgojili in ne morejo iz
svoje koe.
Bo balinièe spetpognalo kri po ilah?
Jakobèeve sestre
To smo pa mi naredili!
23
Novoletna tevilkaLokega utripa
izide 13. decembra.
-
NOVICE IZ OBÈINE GORENJA VAS-POLJANEpie: Milena Miklavèiè
Ko je pred leti obiskalkraje v osrednji Italiji, je ob
prebi-ranju zapisov na starih spomeni-kih nenadoma ugotovil, da s
svo-jim poljanskim nareèjem dokaj do-bro razume napisano. Pozneje,
kose je bolj poglobil v zgodovino, jeugotovil, da venetskega
jezikasploh ni bilo in da so bili venetskiznaki le etruèanska
tevila. Pre-teklost ga je prevzela in potegnilav svoje
skrivnosti.
»Doslej so napise v kul-turi Este pri Padovi iz obdobja800300
pr. n. t. obravnavali kotetruèino in »venetèino«, loèenoseveda.
Slovenska nareèja so ohra-njena e v tolikni meri, da jih mo-remo
primerjati z zapisanimi be-sedami antike. Za e omenjeno ob-dobje je
najveèja verjetnost, da seje celotna skupnost imenovala znazivom
Sal Kluvenias. Pisni viri,najdeni na obmoèju Italije in da-nanje
Slovenije, so tisti argumen-ti, ki celovito nareèno podlago
slo-venske govorice uvrèa v to sku-pino. Zato moramo o
slovenskihnareèjih govoriti kot o starosel-skem izroèilu, ki je
spadalo v pi-sni jezikovni sestav teh dvanajstih
skupin Sal. Jezik staroselcev nepozna nacionalne kategorije,«
trdiDuan in s tem podira marsikate-ro uradno vedenje, ki so ga
uteme-ljevali znanstveniki. Podobne za-pise je nael tudi doma.
Negovskinapis »harigast« ima vsebino te-vila 26, kar se ujema s
tevilomèelad, kolikor jih je bilo najdenihna enjaku. Njegovi
izsledki pravtako v temeljih zamajajo do sedajveljavno trditev, da
so nai pred-niki prili izza Krpatov.
e pred leti je Duankrlep spisal Slovar poljanskeganareèja, ki
vsebuje veè kot dva ti-soè zelo redkih in celo nezapisa-nih
nareènih besed. Knjiga je bilaprva iz nastajajoèe trilogije z
de-lovnim naslovom Antika govorislovensko. Preprièan je, da
jerazumevanje najstarejih starosel-skih besed pogojeno z
nadaljnjimraziskovanjem najstarejih antiè-nih zapisov zahodne
Evrope.
Veliko izzivov mu botudi v prihodnje nudil estnajsti-ki sistem.
al pa se tudi Duanudogaja, da njegovi tezi ne verjame-jo niti
tisti, ki bi e po naravi svo-jega dela morali biti radovedni.
Minister za olstvo Mi-lan Zver je skupaj s strankarskimkolegom
Milanom Èadeem obi-skal osnovni oli v Poljanah in vGorenji vasi. Z
nedavnim obiskomna Gorenjskem je vlada zakljuèilas pogovori po
slovenskih regijah.Minister za olstvo in port dr.Milan Zver si je
ob tej prilonostiogledal osnovni oli v Gorenji vasiin Poljanah.
Na delovnem obisku vGorenji vasi in Poljanah se je Mi-lan Zver
sestal tudi z upanomobèine Gorenja vas-Poljane Joe-tom Bogatajem
ter kolektivomatamkajnjih osnovnih ol. Na obi-sku O Poljane je
beseda teklapredvsem o drugi fazi gradnje te-lovadnice, ki jo O
Poljane e kakopotrebuje. upan obèine Gorenjavas-Poljane Joe Bogataj
projektizgradnje telovadnice ocenjuje na300 milijonov tolarjev, od
tega najbi obèina prispevala 60, ministr-stvo pa 40 %. Prva faza je
zaklju-èena, èakajo na soglasje ministrs-tva za finance in ko bo
potrjenproraèun, bodo izdali razpis zagradnjo druge faze.
Prostorsko sti-sko ola teko reujejo, èe jim vre-me dopuèa, so
otroci veliko v na-ravi. Najtee bo pozimi, saj je pro-
stor, namenjen telovadbi, podobenmalo veèji uèilnici.
Minister je obljubil, dabo obèina v dveh naslednjih letihdobila
po 50 milijonov, èe pa bodofinanène sposobnosti drave bolj-e, bo
investicija zakljuèena eprej.
Sreèanje uèiteljev z Mi-lanom Zverom v O Gorenja vasje potekalo
v tamkajnji zbornici.Minister je priel do sekunde toè-no. Zbranim
je povedal, da se za-radi padca natalitete zaposlovanjunovih
delovnih mest v olstvuobetajo slabi èasi. Prav tako jenavrgel, da
bodo v bodoèe imeliuèitelji pri pouèevanju veè mane-vrskega
prostora kot doslej. Obvpraanju, èe bo res treba delatido
sedemdesetega leta, se je na-smehnil in obenem naroèil za
pred-sednika sindikata uèiteljev lepepozdrave, ker svoje èlane
vzne-mirja s tako banalnimi in neresniè-nimi novicami.
Ravnatelj osnovne oleValentin Kokalj je omenil pre-skromne
kapacitete za portnovzgojo. Minister je obljubil, da bonaredil vse,
kar bo v njihovih mo-èeh za razreitev te teave. Kdajtoèno, pa ni
pojasnil.
V Javorjah nad Poljana-mi so ljudje e zdavnaj spoznali,da si
morajo v teavah pomagatisami. Kot so povedali, jim osnov-nih dobrin
ne manjka, so pa zatobolniki in tudi stareji osamljeni ineljni
prijazne besede. Za sovaèa-na Marjana Kristana, ki se je
po-nesreèil v prometni nesreèi, so or-ganizirali veliko akcijo, s
pomoèjokatere so njemu in njegovim doma-èim pomagali dokonèati
zidavonove hie. Vaèani se med seboj zelodobro poznajo. Druijo jih
delo,skupne skrbi in tudi elja, da bi lah-ko po najboljih moèeh
pomagalitistim, ki sami ne zmorejo postori-ti najnujnejega.Tako se
je skupina ena povezala
preko Rdeèega kria, saj so elele,da ne bi ostalo le pri besedah.
»Kak-ne revèine ni,« so povedale Ma-rija Kos, Milica Jovanoviè in
Ju-stina Peternelj. Za hrano in za spro-ti imajo vsi, tudi stareji,
ki morajoiveti le od skromne pokojnine.
Kraji, kjer delujejo, soraztreseni po poboèjih in planotahod
Javorij in Gorenje etine do Jarè-jega Brda. Prebivalci so ponosni
inzelo neradi kaejo svojo stisko. Ju-stina Peternelj, prva
predsednicaRK v domaèi krajevni skupnosti,je povedala, da nekaterih
starih ob-laèil e marali ne bi. Stareji se veèi-noma zadrujejo doma
in zato semarsikdo poèuti osamljenega. Zla-sti v èasu, ko mladi
odidejo v slu-
bo, otroci pa v olo. Zato jim vsajenkrat letno organizirajo
sreèanja,kjer lahko poklepetajo, se povese-lijo in kakno reèejo.
Letos so sestareji zbrali e dvajsetiè po vrsti,prilo jih je
priblino 40. Najprejgredo k mai, potem pa e v gostil-no, na
zakusko, kjer se poveselijoob zvokih harmonike.
Takih, kot je Vencelj Pe-ternelj, je e veliko. Kljub
visokistarosti e naprej opravlja svojedelo. Saj skoraj niè nisem
doma.Povsod se najde kaj dela na stre-hah, pa mene poklièejo, da
imamrekreacijo, pravi.
Marjanova prometnanesreèa je doma pri Kristanovih zahip ustavila
kazalce. Takrat so e
stanovali v stari hii, koder je, zla-sti pozimi, z vseh strani
pihalo inmraz je el do kosti. Tudi vode nibilo. V prometni nesreèi
sem bilsopotnik na zadnjem sedeu. Voz-nik se je zaletel v smreko.
Tri tednesem bil v komi, nato na vozièku,veè se ne spomnim,« je
povedal.Potem pa se je zgodilo tisto, o èe-mer niso sanjali niti v
najbolj drznihsanjah. Sovaèani so se zganili, pri-zadevne èlanice
Rdeèega kria sozavihale rokave in s pomoèjo me-dijev je stekla
humanitarna akcija.
Marija Kos je zato po-vsem upravièeno dejala, da ni lep-ega
obèutka kot ta, ko lahko po-magajo. In zato jim ni nikoli al neèasa
in ne dela.
Antika je govorila slovensko»Èe zna poljanèino, bere venetsko,«
pravi avtor »venetoloke-ga priroènika«Etruèanska »venetska«
prièevanja o revolucijiZemlje Duan krlep.
Telovadnica bo, ko bo
e so dobri ljudje
24
-
tefka s svojo izjemnovitalnostjo pri teh letih spominjana zgodbo
o èmrlju, ki po vsehzakonih aerodinamike zaradi pre-velike tee ne
bi mogel leteti, todaèmrlj ne pozna teh zakonov in karleti. Oèitno
tudi tefka ne poznazakonitosti staranja, saj je za svo-ja leta e
tako dobro ohranjena, dajo je nek gospod poimenoval karmiss kofje
Loke. Mogoèe bi bilores dobro v Sloveniji organiziratilepotno
tekmovanje za gospe, kiso e zakorakale v osemdesetaleta. tefka bi s
svojimi sinje mo-drimi in areèimi oèmi ter pokonè-no, samozavestno
hojo gotovooèarala marsikaterega v iriji.Stareja mladostnica pravi,
da jeportno aktivna e od otrotva,ko je tudi v hudih zimah
hodila
eno uro pe v olo. In potem enazaj. S seboj pa je imela
skromnomalico s kruhom in sadjem. »edanes vsak dan hodim najmanj
polure, zveèer redno telovadim, po-leg tega pa zdravje krepim tudi
zdelom na vrtu,« je povedala tef-ka, ki si je konec oktobra v koèi
naLubniku prisluila gromek aplavzkot najstareja lubnikarica. V
zad-njih letih najveèkrat gre na Lubnikv drubi zakoncev Mulej, saj
pra-vi, da v hribe zagotovo gre, èe siz nekom dogovorjen, sicer pa
vèa-sih pohod preloi. Tudi sicer sta-rejim ne priporoèa, da sami
hodi-jo v hribe, ker so bolj nagnjeni kpokodbam in nesreèam.
»Enkratsem na poti na Lubnik zavila iz-ven oznaèene steze, ker sem
si za-elela malo spremembe. Na zaèet-
Povabili smo se na kavo
Èe ne pozna veliko zdravnikov, pomeni, da si zdravÈeprav ima za
seboj e osem kriev, se po njenih ilah e vednopretaka veè energije,
kot jo premore marsikateri pubertetnik. 82-letna tefka Mrak iz
Vincarjev bi po starostnih standardih moralabiti e precej betena,
skrivenèena, senilna in nagluna, toda onae vedno ivi in deluje kot
igriva mladostnica. Za njeno vibrirajoèezdravje je veè razlogov,
med drugim tudi vsakodnevna portna ak-tivnost.
ku je bila pot zelo lepa, potem pasem naletela na goèavo
robidov-ja, skozi katero sem se steka pre-bila. Na vrh sem prila
vsa okr-vavljena in se odloèila, da nikoliveè ne bom hodila po
neznanih ste-zah,« je dejala tefka, ki ne raz-milja, da bi se
udeleila teka bo-sih na Lubnik, saj pravi, da nima
dovolj utrjenih stopal. Medtem koje veèina njenih vrstnikov pri
tehletih e precej utrujenih, pa tef-ka v svojem besednem
zakladuskoraj ne pozna besede bolezen.Samo enkrat je bila bolna, ko
so jooperirali zaradi pritiskanja med-vretenène ploèice na ivec.
Tudigripe e nikoli v ivljenju ni imela.Pravi, da je èlovek verjetno
zelozdrav, èe ne pozna veliko zdrav-nikov.
Ena od kapljic v eliksir-ju njene mladosti je pozitivna
na-ravnanost. »Sem zelo optimistiè-na in rada se druim predvsem
spozitivnimi ljudmi, ki ne jamrajo.Tudi o smrti sploh ne
razmiljam.Nikoli nisem imela zamer ali so-vratva do ljudi. Tudi, èe
mi je kdohotel kaj slabega, sem znala situa-cijo obrniti v
pozitivno stran,« jepovedala tefka, ki ima e tolikoenergije, da
nikoli ne lee k popol-danskemu poèitku. Nekateri jolahko sreèajo
tudi v Vincarjevi gra-pi, kamor redno prihaja k studen-cu natoèit
nekaj litrov vode.
Damjan Likar
Tone Mulej iz Vincarjev in lub-nikar e 30 let: tefka je izjem-na
enska. Pri svojih letih je etako vitalna, da je to komaj ver-jetno.
In to na vseh podroèjih: vdrubi, pri domaèih opravilih inv hribih.
S soprogo Anico jo po-gosto povabiva na Lubnik inpriznam, da se
nama ob njenemtempu na èelu hitro pojavijopotne srage. Je zelo
pozitivnain moèna osebnost, ki v naodrubo prinese pravo vedrinoin
optimizem. Kljub svojim le-tom je e zelo aktivna, saj skrbiza hio,
vrt, èebelnjak. Oèitnose dri pregovora, ki pravi: »Karlahko stori
danes, ne odlaaj najutri.« Vsem nam je navdih.
tefka Mrak vsak dan opravi najmanj pol ure hitre hoje
kofja Loka, ki je ni veèTokrat objavljamo fotografijo
razglednice iz zbirke Tonèke Jelenc.Vabimo vse, ki imate stare
fotografije kofje Loke in okolice, da nampomagate pri zbiranju
gradiva. Poklièite v urednitvo: 04/51 55 880.
Berete Loki utrip.e deseto leto!
25
-
Kako, da sta se odloèila za kole-sarske poèitnice?Marko: Oba sva
rekreativna ko-lesarja, nastopila sva tudi na ma-ratonu Franja. Sam
kondicijo na-biram tako, da od spomladi do je-seni kolesarim v olo.
Od doma seodpravim ob pol sedmih in v enosmer opravim dvajset
kilometrov.Ali sem zaradi tega oproèenportne vzgoje? Ne (smeh).
Ugo-tovil sem, da sem skoraj tako hi-tro na cilju, kot èe bi
topal.Sicer pa je elja, da bi s kolesomtudi potovala, v naju tlela
e nekajèasa.
Kje vse sta se potepala?Zaèela sva v Prekmurju in se po-tem
odpravila na Madarsko, Slo-vako, Èeko, v Avstrijo, ponov-no na
Madarsko in nazaj v Slo-venijo. V tednu dni sva prekolesa-rila 1000
kilometrov, torej prib-lino 150 km dnevno. Na sreèonama niti enkrat
ni poèila guma.
Kako je bilo na Madarskem?Tam sva nekega veèera pred Blat-nim
jezerom doivela pravo inva-
zijo komarjev. Teh krvosesov jebilo toliko, da sva morala
beatipred njimi e celo med umivanjemzob. Èe bi bila pri miru, bi se
takojusedli na telo in naju zaèeli gristi.Zaradi komarjev sva
morala otorpreseliti iz travnika v gozd. Zani-mivo je bilo tudi pri
ogledu graduSümeg, kjer sva najela vodièa, kie nikoli ni vodil
turistov. Midvasva bila njegovi prvi stranki. Tipje bil tako ivèen,
da naju je pro-sil, èe lahko podatke o gradu pre-bere kar z lista.
Med branjem semu je roka tako tresla, da mu jepapir skoraj padel na
tla. Ko jepokazal osnovne znaèilnosti gra-du, nama je izginil
izpred oèi, kerse je ustrail, da ga bova e kajvpraala.
Sta vedno spala na livadah?Samo dvakrat sva prenoèila v kam-pu.
Prviè sva kampirala peto noèna Èekem. Glede na to, da je bilto po
tirih dneh kolesarjenja prvikamp ob poti, sva povsem blae-na prila
izpod tua, ki je bil pravtako prvi na poti. Sicer pa je biloiskanje
prostora za spanje zelo za-
Z Lokim utripom okoli sveta
e med umivanjem zob sva beala pred komarjiBratranca Marko Moina
iz Dolenèic in Jernej Andreuzzi iz Gore-nje Dobrave, dijaka
kofjeloke gimnazije, sta na zaèetku leto-njega poletja zajahala
kolesi in se za teden dni odpravila na tur-nejo po sosednjih
dravah. Zadnji dan sta skoraj brez hrane opra-vila dvesto
kilometrov.
nimivo. Èetrto noè, ko sva bila naSlovakem, sva imela e
posebnosreèo, saj sva si prenoèièe uredilaob neki poti, ob kateri
so rasle èe-nje. Pa ravno zrele so bile. V tejdravi sva opazila, da
je veliko veèavtomobilov znamke koda kot naÈekem, kjer izdelujejo
ta vozila.Na nekem velikem trgovskem par-kirièu je bil prav zanimiv
prizor vsak drug avtomobil je bil koda.
Kaj pa hrana?Seveda so prevladovali makaroniz ragujem, ki so v
najina laèna ustaromali e precej trdi. Za zajtrk inveèerjo sva si
privoèila evrokremali pa salamo in sir. Kot sva eomenila, sva na
Slovakem pozo-bala nekaj èeenj. No, v nedeljosva si, kot se
spodobi, privoèilanedeljsko kosilo. S slovako nata-karico sva se
sporazumela kar vslovenèini, tudi s pomoèjo slikena jedilnem
listu.
Kje sta se na cesti poèutila naj-bolj varno?V Avstriji so
najbolj urejene ceste,pogoste so tudi kolesarske poti.Vendar to ni
bil razlog, da sva zad-nji dan nabrcala kar 200 kilome-trov.
Preprosto nisva imela veè tu-jega denarja (forintov), zato svaèim
prej elela priti v Slovenijo.Zadnji dan sva si privoèila samozajtrk
in popoldne skorjo kruha sèokoladnim namazom, to pa je bilovse.
Najin cilj so bile Moravsketoplice in tudi to je bila dobra
mo-tivacija za vztrajanje na kolesu doveèernih ur. Ko sva povsem
iztro-ena in sestradana prispela v to-plice, so bile vse trgovine
in go-stilne zaprte. Tako sva s pajèevi-no v elodcu odla spat in si
elezjutraj privoèila obilen zajtrk. Po-tem pa sva cel dan kot
najbolj skru-ena upokojenca poleavala v to-plicah in namakala
najine utrujeneude. Damjan LikarMarko Moina in Jernej Andreuzzi
26
-
Drutvo diabetikov kofja Lokaje v zadnjem trimeseèju izved-lo veè
aktivnosti, ki so bilevkljuèene v programe dela vdrutvu. Pri
naèrtovanju tehprogramov smo upotevali sta-rostno strukturo
diabetikov, sajsta dve tretjini naih èlanovstarih od 60 do 85 let,
ostali paod 40 do 60 let, ter geografskorazprenost nai èlani so
izSelke in Poljanske doline teriz kofje Loke.
Med izvedenimi aktiv-nostmi naj omenimo izlet v La-ko. e na poti
smo se ustavili vpodjetju Kana, d. o. o., kjer nas jegospa Marija
Akerman ljubezni-vo sprejela in nam povedala vse odiabetiènem
stopalu. Poudarila je,kako potrebno je imeti negovanastopala, kar
je predpogoj, da sotudi zdrava. Med predavanjem sonjene sodelavke
izvajale pedikurenaim najstarejim diabetikom.Prisrèno smo se
poslovili in nada-ljevali pot v Lake toplice. Tu smopreiveli nekaj
ur, ki smo jih izra-bili za kopanje v termalnem baze-nu, za sprehod
in ogled kraja La-ko, nato pa nadaljevali pot vmartno v Roni dolini
na prijaz-no turistièno kmetijo Vozliè.e nekaj dni kasneje smo
organi-zirali skupno sreèanje diabetikovcelotne Poljanske doline,
ki obse-ga obèino Gorenja vasPoljane ter
iri. Sreèali smo se na domaèiji»Pesek«, ki se nahaja 650 m
nadirmi. Sreèanje je finanèno pod-prl upan obèine in poslanec
vdravnem zboru Bojan Starmanin upan obèine Gorenje vas-Po-ljane Joe
Bogataj.Na tem sreèanju so bili tudi starej-i diabetiki, ki so jih
svojci pripe-ljali z eljo, da bi se druili z osta-limi in izvedeli,
kaj je novega v dru-tvu. Tako sem e v zaèetku dru-enja predstavila
program, ki namje e ostal do konca leta 2005, terprogram, ki ga
predvidevamo v na-slednjem letu. Ob koncu druenjasem sliala veliko
lepih in vzpod-budnih besed, ljudje pa ob stiskuroke v pozdrav niso
skrivali svo-jih èustev.
Po nekaj dnevih smo see pripravljali na naslednjo aktiv-nost, t.
j. strokovno predavanje.To je bilo 1. oktobra 2005 v pre-davalnici
srednjih ol na Podnu vkofji Loki. Predaval je na diabe-tolog Toma
Camlek, dr. med.Tema predavanja je bila debelostin arterijska
hipertenzija. Ta pro-jekt je bil za nas zelo zahteven, sajsmo
vkljuèili v to predavanje vsediabetike iz k. Loke, Selke
terPoljanske doline. Organizirali smoposebne avtobusne prevoze iz
do-lin ter poskrbeli za prijetno po-èutje od 8. do 14. ure.
Sodelovaloje tudi podjetje Rosche Diagno-
stics z merjenjem krvnega sladkor-ja ter podjetje Kana d. o. o.
iz al-ca s svojimi izdelki.
Na predavanju je biloprisotnih 151 diabetikov, med nji-mi tudi
varovanci diabetiki izDoma starejih v kofji Loki. Pri-peljali sta
jih medicinski sestri zeljo, da bodo tudi oni spremljalito
predavanje in e veè izvedeli odiabetesu.
Med predavanjem smoveliko sliali o vzrokih za nasta-nek zapletov
in zdravljenju debe-losti, o dejavnikih tveganja za na-
stanek in vplivu krvnega tlaka nakroniène zaplete sladkorne
bolez-ni. Na koncu so diabetologu za-stavljali vpraanja. Z veseljem
jeodgovoril prav vsem in predava-nje zakljuèil v prijetnem
vzduju.
S tako veliko prisot-nostjo so nai diabetiki potrdili,da
potrebujemo veè izobraevanjin vzgoje, da bomo lahko svojo bo-lezen
dobro obvladali in iveli kva-litetno ivljenje, se veselili vsake-ga
dne brez stresov in polni med-sebojne ljubezni.
Silva ontar
Drutvo diabetikov kofja Loka je delavno tudi v jeseni 2005
Diabetiki kofje Loke na predavanju dr. Camleka1. 1