DOŽIVETJE DOLINE ZELENEGA ZLATA - turisticna-zveza.situristicna-zveza.si/slike/seminarske-2017/Horvat_DOZIVETJE-DOLINE... · • Fontana piv, ki naj bi bila sti čiš če obiskovalcev

DOŽIVETJE DOLINE ZELENEGA ZLATA

(seminarska naloga

Ime in priimek: Helena Horvat Mentor: doc. dr. Mitja Gorenak

DOŽIVETJE DOLINE ZELENEGA ZLATA

(seminarska naloga v sklopu tekmovanja turistični vodnik

Velenje, marec 2017

DOŽIVETJE DOLINE ZELENEGA ZLATA

ni vodnik )

KAZALO VSEBINE

1 ŽALEC IN DOLINA ZELENEGA ZLATA .................. ................................................ 3

2 PROGRAM ....................................................................................................................... 4 2.1 Odseki vodenja po programu ................................................................................... 4

3 OPISI ODSEKOV VODENJA ........................................................................................ 6

4 CENA ............................................................................................................................... 14

5 INFORMACIJE ZA SAMOSTOJNI OGLED ............................................................ 14

6 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................. 15

KAZALO SLIK 1 slika: zemljevid poti ................................................................................................................ 5

3

1 ŽALEC IN DOLINA ZELENEGA ZLATA

»Osti jarej!« Žalec se nahaja v Spodnje Savinjski dolini na nadmorski višini 257m (4919 prebivalcev). Od konca 19. stoletja velja za središče slovenskega hmeljarstva. Nova poslopja pričajo o razvoju dejavnosti: tu sta 14-nadstropno skladišče hmelja in Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo, ki razvija območju primerne vrste hmelja (Krušič, 2009, str. 309-310).

To, kako pomembno vlogo ima hmelj v Spodnje Savinjski dolini nam pove že tudi samo ime doline, dolina Zelenega zlata. Tej dolini dajejo razsežna hmeljišča prav poseben videz. O samem izvoru imena Zeleno zlato poznamo več zgodb. Ena zanimivejših je zgodba o Janezu Hausenbichlerju, ki si je z bankovci prižigal cigare. Spodnje Savinjska dolina je privlačna turističnadestinacija. Na izbranem območju lahko najdemo veliko naravnih in kulturnih znamenitosti. Rdeča nit je definitivno zgodba o hmeljarstvu in pivovarstvu.

Zanimivosti (Turisti čna agencija Ojla, Počitnice in potovanja, 2017a): • Žalski posestnik Franc Žuža je l. 1842 z ustanovitvijo prve varilnice piva pri nas

postavil temelje žalskega pivovarništva in pomembno prispeval k razvoju hmeljarstva v Savinjski dolini.

• Izvozimo do kar 95% hmelja in da smo na 5. mestu po izvozu (pred nami so Nemci, Kitajci, Poljaki in Čehi).

• V Žalcu je živela Aškerčeva neuslišana ljubezen Ana Pečovnik, kateri je posvetil nekaj najlepših pesmi.

• 6. septembra 1868 je v Žalcu zasedal 2. Slovenski tabor, katerega geslo je bilo: »Slovenci, zedinimo se«.

• Dvorec Novo Celje med Žalcem in Petrovčami, iz katerega so prišle prve sadike hmelja, je pomanjšana replika dunajskega Schönbrunna.

• V mesecu maju lahko s prostim očesom spremljamo, kako se hmelj ovija okrog napete žice, saj zraste kar 1cm na uro.

• Fontana piv, ki naj bi bila stičišče obiskovalcev mesta, naj bi v letošnjem letu 2017 privabila preko 100.000 obiskovalcev. Lani je v 2 mesecih Fontano obiskalo okrog 36.000 obiskovalcev.

• Oskar Kogoj je vrček oblikoval po energetskih vibracijah in numerologiji, kar naredi vsebino zdravilno.

4

2 PROGRAM

9.30Sprejem, uvodni pozdrav in doživetje Peklenščice 12:00Rimljani v Šempetru 13:25Energijske točke in sprostitev 15:50Zgodovina hmeljarstva in pivovarstva v Savinjski dolini 17:40Večerja in prikaz varjenja piva – star način 19:40Žalec nekoč in danes 20:30Druženje pri Fontani

2.1 Odseki vodenja po programu

1. JAMA PEKEL 2. RIMSKA NEKROPOLA IN RIMSKA CESTA 3. BIO PARK NIVO 4. EKOMUZEJ HMELJARSTVA IN PIVOVARSTVA SLOVENIJE 5. CENTER ŽALCA 6. ZELENI HRAM 7. FONTANA ZELENO ZLATO

*V Jami Pekel, Rimski nekropoli, Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije ter pri Fontani Zeleno zlato imajo lastne, usposobljene vodnike za vodenje skupin. Tukaj drugi vodniki načeloma ne vodijo.

1. JAMA PEKEL 9.30-9.40 sprejem in uvodni pozdrav 9.40-9.50 WC in osvežitev 10.00-11.30 voden ogled jame 11.40 zbor in odhod proti Šempetru 11.40-12.00 vožnja do Rimske nekropole

2. RIMSKA NEKROPOLA IN RIMSKA CESTA 12.00-13.00 voden ogled rimske nekropole in rimske ceste 13.10 zbor in odhod proti Bio parku 13.10-13-25 vožnja do Bio parka Nivo

3. BIO PARK NIVO 13.25 sprejem v Bio parku 13.30-15.30 prosto 15.35 zbor in odhod proti Ekomuzeju 15.35 vožnja do Ekomuzeja

4. EKOMUZEJ HMELJARSTVA IN PIVOVARSTVA SLOVENIJE 15.50-17.20 voden ogled Ekomuzeja in degustacija čaja 17.20 zbor in odhod proti Zelenemu hramu 17.20-17.40 sprehod od Ekomuzeja do Zelenega hrama

5. ZELENI HRAM 17.40-17-45 sprejem

5

17.45-18.00 prikaz starega načina varjena piva 18.00-19.30 večerja 19.35 zbor in odhod proti obrambnemu stolpu 19.35-19.40 sprehod do obrambnega stolpa

6. ŽALEC NEKOČ IN DANES 19.40-19.50 obrambni stolp in vinski »keuder« 19.50-19.55 cerkev svetega Nikolaja 19.55-20.15 Risto Savin in obnovitev centra 20.25 AškerševaAnka 20.30 Fontana

7. FONTANA ZELENO ZLATO 20.30-20.40 podajanje osnovnih informacij o Fontani 20.40-20.50 predstavitev postopka na Fontani in predstavitev piv 20.50.-21.15 druženje pri Fontani

1 slika: zemljevid poti

6

3 OPISI ODSEKOV VODENJA

Pozdrav »Osti jarej!« je najstarejši znani slovenski zapisani pozdrav. Dandanes je pozdrav po okrog 2.500 letih znova aktualen. Najbolj razširjen je skrajšani pozdrav »Oj!«. Samo dve kratki besedi sporočata neverjetno veliko – ostanite mladi in zdravi. Lahko tudi pomladni ali pomlajeni in močni. Zakaj bi še naprej uporabljali tuje pozdrave, ki našemu staroslovenskemu ne sežejo niti do kolen (Turistična agencija Ojla, Počitnice in potovanja, 2017b)?

1. JAMA PEKEL Klju čne besedne zveze: kraški biser – podzemni slap – podoba hudiča Jama Pekel je kraški biser sredi Štajerske. K ogledu vabi z bogatim podzemnim svetom, raznovrstnimi kapniškimi oblikami in najvišjim podzemnim slapom v Sloveniji. Milijone let je potok Ponikvica tekel po planoti Ponikvanskega krasa, pronical skozi apnenčasta tla in sredi Spodnje Savinjske doline ustvaril čarobno kraško jamo. Kanček domišljije nam nad vhodom v jamo razkrije podobo hudiča. Pozimi, ko je zunanja temperatura nižja od temperature v jami, se iz vhoda včasih kadi. Zato so se naši predniki jame bali in ji nadeli ime jama Pekel (promocijski letak: Šempeter v Savinjski dolini). Jama je nastala pred več kot 3 milijoni let. Sestavljena je iz spodnjega, vodnega dela, kjer hodimo ob šumečem potoku Peklenščica in občudujemo štirimetrski podvodni slap, in zgornjega, suhega dela jame, ki ga krasijo raznolike kapniške tvorbe (Cerar, 2009, str. 70). V vodnem delu jame lahko opazujemo različne kapniške oblike – stalaktite, stalagmite, kapniške stebre in kalcitne kristale. Ustavimo se lahko v Tihem rovu, edinem delu jame, kjer vlada popolna tišina. Po stopnicah se vzpnemo v zgornji suhi rov. Sam vzpon je primerljiv z dvigom v 13. nadstropje stolpnice. V zgornjem delu jame nas pričaka še večje bogastvo kapnikov, kot smo jim bili priča v spodnjem. Jamo zapustimo skozi umetno izdelan izhod na vrhu in se po stezi vrnemo na izhodišče (Cerar, 2009, str. 70). 2. RIMSKA NEKROPOLA IN RIMSKA CESTA Klju čne besede: rimske grobnice – rimska cesta

RIMSKA NEKROPOLA: Pred skoraj 2000 leti je skozi Šempeter vodila sila pomembna rimska cesta Akvileja-Emona-Celeia-Petovio (Oglej-Ljubljana-Celje-Ptuj). V okolici so živeli mnogi rimski velikaši in nekateri med njimi so pokopani tudi v grobnicah šempetrske rimske nekropole. Rimska nekropola velja za enega najpomembnejših spomenikov rimske dobe v Sloveniji in Evropi. Do odkritja je prišlo povsem naključno leta 1952. Od odkritja rimske nekropole v Šempetru je bilo izkopanih že več kot sto družinskih grobnic. Najlepše so velike grobnice iz pohorskega marmorja, ki jih krasijo reliefno upodobljeni kipi družin, ki so tam pokopane. Grobnica Spektacijev izstopa z reliefi štirih letni časov, grobnica Enijvcev pa kaže mitični prizor ugrabitve Evrope. Vsaka od grobnic pripoveduje svojo, 2000 let staro zgodbo, opisuje antično mitologijo in govori o življenju starih Rimljanov (promocijski letak: Šempeter v Savinjski dolini).

7

Nekropola je »mesto mrtvih«, ki ga je v preteklosti uničila in s prodom prekrila Savinja. Od leta 1952, ko so ga naključno odkrili so izkopali že več, kot 600 arheološko pomembnih predmetov ter preko 100 družinskih grobnic (Cerar, 2009, str. 69). RIMSKA CESTA: Rimska cesta Akvileja-Emona-Celeia-Petovio je potekala do današnjega Ogleja v Italiji preko Ljubljane in Celja do Ptuja. V Šempetru se še danes ob 300 metrov dolgi rimski cesti vrstijo obnovljeni tlorisi grobnic in manjših grobov iz časa Rimljanov. Rimska cesta je oddaljena slabih 5 minut počasne hoje od nekropole (promocijski letak: Šempeter v Savinjski dolini). *OPOMBA: Zgodbo o jami Pekel in Rimski nekropoli lahko povežemo z grškim mitom o Herakleju in Alkestidi(relief na Vindonijevi grobnici, ki velja za najstarejši spomenik v parku). Podobno kot Alkestida in Heraklej se lahko tudi mi spustimo v podzemlje. Nad vhodom v jamo nas sicer ne po pričakal grški bog podzemlja Had, pač pa v skalo vklesana podoba peklenščka (Cerar, 2009, str. 70). 3. BIO PARK NIVO Klju čne besede: energijske točke – čakre – energijska sevanja Bio park Nivo je prijeten in lepo urejen park s številnimi energijskimi točkami. Na počutje blagodejno vpliva že posedanje po skalah in plotju ter sprehod po energijski poti, z mirovanjem na energijskih točkah pa se uskladimo z naravo in z njenimi energijami, brez katerih naše zdravje ni popolno. Energijske točke v parku so razdeljene po čakrah človekovega organizma, ob njih pa je zapisano tudi področje delovanja, tako da lahko vsak izbere tista energijska sevanja, ki mu jih najbolj primanjkuje (promocijski letak: Šempeter v Savinjski dolini). Biopark je nastal z namenom, da bi s sanacijo dela degradiranega zemljišča ob tovarni v Vrbju vzpostavili naravno ravnovesje okolice. Prvi so na blagodejne učinke okolja na počutje začeli opozarjati delavci, nato pa so prisotnost energetskih sevanj z meritvami potrdili tudi radiestezisti. V Bioparku živi veliko različnih živali in rastlin. Poleg rac, želv in različnih vrst ribniških rib lahko v parku srečamo tudi dva bela in dva črna laboda. Na območju Bio parka Nivo je zasajenih veliko različnih zdravilnih rastlin, ki so označene s slovenskimi in latinskimi imeni (Turistično društvo Šempeter, 2009). Več na: http://www.td-sempeter.si/sl/narava/bio-park-nivo. 4. EKOMUZEJ HMELJARSTVA IN PIVOVARSTVA SLOVENIJE Klju čne besede: interaktivni muzej - oče hmeljarstva – zgodovina hmeljarstva – o hmelju – obiranje hmelja - sušilnica – Simon Kukec

Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije je urejen v nekdanji štirinadstropni sušilnici hmelja. Predstavlja vez med zgodovino, sedanjostjo in prihodnostjo hmeljarstva v Spodnji Savinjski dolini. Tu se nadaljuje zgodba žalskega pivovarja, lastnika pivovarne Žalec, Simona

8

Kukca, po katerem je poimenovano tudi hišno pivo: Kukec – Savinjsko pivo.Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije tako predstavlja srce hmelja in piva, prireditve, kot so postavljanje hmeljevk, hmeljarski 'likof', pohod po hmeljski poti in vsakoletni izbor hmeljskega starešine in hmeljske princese, ter številne točke po dolini, ki so del muzeja, pa predstavljajo njegovo ogrodje. Vstopno-informacijske točke po šestih občinah Spodnje Savinjske doline podrobneje prikazujejo življenje ljudi, ki s hmeljarstvom živijo. Ravno zato tudi ime 'ekomuzej': muzej, ki je vpet v okolje in povezan z ljudmi, ki živijo v okolici. Ali kot pravijo sami: zakaj bi celo hmeljarsko kmetijo 'znosili' v stavbo muzeja, če jo lahko ohranimo in vam jo pokažemo v svojem naravnem okolju. Tako je moč hmeljarstvo spoznati na neposreden in zanimiv način (Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, 2016a). Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije je interaktivni muzej, ki ponuja sprehod skozi zgodbo hmelja v spodnji Savinjski dolini, imenovani tudi Dolina zelenega zlata. Gradivo v muzeju je zbrano tudi s pomočjo krajanov okoliških občin, njihovih lastnih zbirk orodij, spominov. Na ta način aktivno povezuje v muzejsko družino vsakogar, ki je bodisi prispeval del svojih spominov ali pa je del zgodbe o hmelju. Ekomuzej tako odseva željo lokalnega prebivalstva po raziskovanju lastnega izvora in zgodovine ter prispeva k lokalnem razvoju.Prikaze hmeljarske tehnologije si je mogoče ogledati na različnih lokacijah hmeljarskih kmetij po celi regiji, novejšo tehnologijo pa na poskusnih hmeljskih nasadih Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo, v neposredni okolici stavbe Ekomuzeja in na hmeljarskih kmetijah. Hmeljarske kmetije predstavljajo povsem vsakdanje kmetije današnjega časa, ki jim še vedno prav hmeljarstvo usmerja in določa delovni vsakdanjik tako v povsem sodobnih tehnoloških okvirih kot v navezavi na tradicionalne oblike hmeljarstva. Dediščina se »svobodno« prepleta s sodobnostjo in razkriva privlačnosti in posebnosti hmeljarstva, še posebej zanimive za sodobno turistično dejavnost Spodnje Savinjske doline (Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, 2016a).

Zgodovina hmeljarstva: Ni mogoče natančno pojasniti, kdaj so začeli hmelj uporabljati kot začimbo v pivu, vemo pa, da so ga že v 8. in 9. stoletju v Franciji in na Bavarskem gojili kot kulturno rastlino. Na območju Slovenije je pridelava hmelja dokazana že v dvanajstem stoletju (1160), in sicer v okolici Škofje Loke, v letih 1291 in 1318 pa urbarja omenjata tudi dajatve v pivu na Godešču in Retečah. V srednjem veku je gojenje hmelja, razen posameznih izjem, pri nas skoraj povsem zamrlo. Na začetku 19. stoletja se je pridelava ponovno razširila na Kranjskem, Štajerskem in Dolenjskem. K temu je znatno prispevala knjižica z navodili za gojenje, ki jo je napisal Janez Hausenbichler (1882), še večjo spodbudo pa je predstavljala ugotovitev Hausenbichlerja in Karla pl. Haupta, po kateri naj bi bila za gojenje v Savinjski dolini najbolj primerna angleška sorta Golding. Čeprav se je hmeljarstvo sčasoma na Štajerskem, Dolenskem in drugod zelo razširilo, se je jedro pridelave z leti omejilo predvsem na Spodnjo Savinjsko dolino in njeno okolico. Hmelj je vse manj predstavljal surovino za domačo uporabo, ampak pomembno tržno blago. K popularizaciji pridelave sta veliko pripomogli ustanovitev Hmeljarskega društva leta 1880 in Hmeljarne v Žalcu leta 1902; oba sta pošiljala izbrane vzorce na svetovne razstave in s tem opozarjala na kvaliteto našega hmelja. Po drugi svetovni vojni sta to vlogo prevzela Hmeljarska zadruga v Žalcu (Hmezad), ki naj bi skrbela za usklajenost in ekonomsko plat proizvodnje ter Inštitut hmeljarstva v Žalcu,

9

ki je celotnemu procesu izbora, vzgoje in zaščite rastlin nudil potrebno svetovalno in raziskovalno podporo (Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, 2016a). Pivo: Ne vemo, komu bi pripisali izum piva, znano pa je, da so ga, podobno kot vino, poznali že v prazgodovini. Tudi njegove kvalitete na poznamo, vsekakor pa so ga skozi tisočletja poizkušali izboljšati z različnimi primesmi: medom, pelinom, žafranom, dateljni, cimetom, raznimi travami itd. Kdaj so mu začeli dodajati hmelj, ni znano, vemo pa, da je hmelj ena od sestavin že precej več kot 1000 let. Že pivovarji kralja Davida so namreč pivu občasno dodajali hmelj, v Evropo pa so pivo z dodatkom hmelja baje prinesli Slovani. Na našem ozemlju so pivo varili že pred prihodom Slovanov. Pripravljali so ga Kelti in ga poimenovali »kurmi«, Ilir »sabaioum«, Rimljani pa »cervisio«. Pri nas so še pred 150 leti uporabljali besedi »ool« ali »voul«, šele kasneje v 19. stoletju so uzakonili besedo pivo (Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, 2016a). Hmelj v Sloveniji: V Sloveniji se prvi podatki o hmelju pojavijo že v 12. stoletju, začetki sodobnega hmeljarstva v Savinjski dolini pa segajo v drugo polovico 19. stoletja, ko je prvi hmeljski nasad zasadil Janez Hausenbichler, ki mu je leta 1876 prinesel sadike württemberškega hmelja takratni oskrbnik graščine Novo Celje, Josip Bilger. Začetek pridelave savinjskega goldinga je leto 1886, ko sta Janez Hausenbichler in Karl Haupt opravila prve poskuse. Hmeljarstvo se je postopoma širilo in leta 1902 je bila ustanovljena Hmeljarna, zadruga z o. z., ki je skrbela za prodajo hmelja, in oznamkovalnica za hmelj. Takoj po drugi svetovni vojni je bila ustanovljena hmeljarska zadruga »Hmezad« z o. j., ki je poskrbela za obnovo hmeljskih nasadov in prodajo hmelja. Od leta 1961 do 1964 je Kmetijski kombinat Žalec združil agrokomplekse in jih zasadil s hmeljem. Leta 1972 so se v slovenskih hmeljskih nasadih začele širiti prve, na Inštitutu vzgojene sorte: aurora, atlas, ahil in apolon. Slovenija spada danes med večje svetovne pridelovalke hmelja in pridela približno 2-3 % svetovnega pridelka hmelja. V letu 2001 je bilo pri Hmeljni komisiji vpisano 201 hmeljarsko posestvo in 2.058 ha hmeljskih nasadov. Približno 5-10 % doma pridelanega hmelja porabijo domače pivovarne, vso ostalo količino pa izvozijo, predvsem na zahodne trge. Skoraj tri četrtine hmeljskih nasadov je v Savinjski dolini, ostalo pa še na ormoško-ptujskem območju, v Račah pri Mariboru, Brežicah, Slovenj Gradcu, Radljah ob Dravi, Kozjem in Bistrici ob Sotli. Nasadi so pretežno zasajeni s slovenskimi sortami, vzgojenimi na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec. Najbolj razširjene sorte hmelja so savinjski golding, aurora in bobek (Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, 2016a). Simon Kukec: Znano je dejstvo, da velja Simon Kukec za najpomembnejšega pivovarja, ki ga Laščani imenujejo oče laškega piva. Manj znano pa je, da je poleg pivovarne v Laškem v njegovem času delovala pivovarna v Žalcu, ki je po prvi svetovni vojni prenehala delovati. Z njo je v Žalcu ugasnila več desetletna tradicija pivovarstva, ki jo je obudil in vodil prav Simon Kukec. Rojen je bil v Povirju pri Sežani, na malem posestvu. Po osnovni šoli se je zaposlil na železnici. Po tedanji ureditvi je aktivno služil vojsko dvanajst let in dosegel čin narednika. Poročil se je z Ano Smolka, v času poroke pa je živel v Martinščici pri Reki, kjer je delal kot železniški čuvaj. Z ženo sta vodila restavracijo, on pa je deloval tudi kot prevozniški podjetnik pri izgradnji pristanišča.. Enajst let kasneje sta se naselila v Trbovljah, vzela v

10

zakup rudniško restavracijo in s tem veliko zaslužila. Sedem let kasneje sta se preselila v Žalec, nakupila toliko nasadov hmelja, da so ga imeli za veleposestnika. Imel je še eno veliko strast – kockanje. Pravijo, da je le-ta tudi prispevala k velikosti posesti, saj je imel »srečno roko« in je priigral tudi nekaj posesti. Od Žuževe vdove je kupil bivšo staro pivovarno, ki jo je ustanovil leta 1842 žalski posestnik Franc Žuža. Simon Kukec je pivovarno povečal, jo povsem moderniziral in ji dodal lastno sladarno. Poleg tega je na dražbi kupil pivovarno Laško – Laški trg. Obe pivovarni je združil in ju imenoval Združene pivovarne Žalec in Laški trg. Pivovarno v Žalcu je vodil sam, v Laškem pa njegov sin Edvard. Znano je, da je Kukec zaposloval samo Slovence. Ker strokovnjakov za pivovarstvo ni bilo, je zaposloval na ta delovna mesta Čehe. Idej Kukcu ni manjkalo in kmalu je začel uporabljati termalno vodo, saj je le-ta izboljšala okus pivu. Tako je uveljavil termalno pivo, ki v nekoliko spremenjeni obliki obstaja še danes. Posel je cvetel in proizvedli so čedalje več piva, ki so ga uspešno prodajali po celotnem slovenskem prostoru in izven njegovih meja. Pili so ga v Budimpešti, Egiptu in celo v Indiji. Simon Kukec je pustil pomemben pečat v Žalcu in v Laškem, zato smo se v ZKŠT Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec odločili, da bomo zopet obudili spomin nanj. To smo storili skupaj s Pivovarno Laško, ki za nas vari Savinjsko pivo Kukec – svetlo pivo s 4,9% alkohola in Termalno pivo Kukec – temno pivo s 5,8% alkohola. Pomembno je, da je pivo varjeno izključno iz savinjskega hmelja. V svetlem pivu je Savinjski Golding, v temnem pa je poleg Goldinga tudi Aurora (Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, 2016b).

Več na: http://www.turizem-zalec.si/sl/imenik/31/ekomuzej-hmeljarstva-in-pivovarstva-slovenije in http://www.ekomuzej-hmelj.si/si/.

5. ZELENI HRAM Klju čne besede:star način varjenja piva – mitologija Več na: https://ekocicoop.si/kulinarika in http://www.lokalno.si/2013/06/09/98828/aktualno/DL_Grajska_zgodba_o_mitih__pivu_in_Slovencih/ Ol je staroslovenski izraz za pivo s kvasnicami iz zgornjega vrenja. S pivom je povezana tudi stara legenda o sokolu, v katerega se je utelesil staroslovanski bog Svarog. Ptica je spustila svečeniku v naročje sveto rožo, hmelj, iz katerega je ta zvaril napitek nesmrtnosti. Iz sokola dobimo besedo sok, kako tesno so bili naši predniki povezani s pivom, pa se nam kaže že iz imena bližnjega gradu Hmeljnik. Beseda hmelj pogosto nastopa tudi v slovanskih priimkih, v Rusiji in Ukrajini pa izraz »zahmeljen« pomeni omamljen« (Blaić, 2013). 6. ŽALEC NEKOČ IN DANES Klju čne besede: turški vpadi –stolp – obnova centra – Risto Savin - Aškerčeva Anka Obrambni stolp:Taborni obrambni stolp je iz začetka 16. stoletja. Je enonadstropni, neometan, iz prodnikov zidan stolp, ki stoji na jugovzhodni strani cerkve, ki je bila zgrajena kot del taborskega obzidja cerkve svetega Nikolaja. Pokrit je s stožčasto streho in raste iz

11

okrogle tlorisne osnove z izsekom na notranji, dvoriščni strani. V pritličju je kupolasto obokan, v nadstropju pa ima raven, lesen strop. V pritli čje in nadstropje držita kamnita portala, ki sta gotsko prirezana na ajdovo zrno in imata segmenti ločeni prekladi. Na zunanjščini stolpa je več pravokotnih strelnih lin, vanj pa so vzidane tudi spominska plošča z dne 29. september 1964, ko je bil Žalec povzdignjen v mesto, plošča ki so jo odkrili ob stoletnici žalskega slovenskega tabora ter leta 2000 vzidana plošča, ko je minilo deset let, kar se je teritorialna obramba občine Žalec zoperstavila ukazu JLA po razorožitvi (Jezernik, Kač, Koceli, Medved, Gaber Sivka in Veber, 2010, str. 18).

V stolpu se danes nahaja visnki »keuder«. Ogled »keudra« in pokušina vin savinjskih vinogradnikov. Trta ob stolpu se imenuje Nikolaja in je potomka najstarejše trte iz Maribora.

• Anton Aškerc – Janičar (pesem). Tematika turških vpadi in janičarji. Turški vpadi: ostale so nam nekatere turške besede -> turška kava, turški med, džezva, kiosk, humitej (turški ukaz živalim – včasih so pustili kakšno žival, ki je poznala le turške ukaze, ki so v uporabi še danes). V 15. stoletju so Turki začeli širiti ozemlje Osmanskga cesarstva in postopoma zavzemali Balkanski polotok. Današnje slovenske dežele so tako za 300 let postale branik pred napredovanjem Turkov v Evropo in v tem času doživele številne vpade turške vojske. Turki so ropali, požigali, ubijali. Kmetje so z namenom, da bi se lahko zaščitili začeli zidati utrjena naselja tako imenovane tabore. Kmetje, ki so v tem času stanovali v skromnih lesenih bajtah, so kot edino vrednost svojega okolja videli cerkve, ki so bile polne okrasja in slikarij, ter močno zgrajene – zidane. Zaradi tega so jih začeli utrjevati. Tabor je sestavljalo obzidje s strelnimi linami in obrambnimi stolpi, včasih dodatno zavarovano še z jarkom, nasipom ali dvižnim mostom. Na Slovenskem jih je nastalo okoli 300. Sčasoma jim je po deželah uspelo organizirati obveščevalno mrežo, ko so s kurjenjem kresov oziroma grmad na hribih opozorili celotno dolino na bližajočo se nevarnost. Spomin na tabore in na same vpade lahko v naši okolici najdemo še danes (npr. Tabor, Grmada…). V desetletjih pogostih bojev je tudi fevdalna vojska dosegala nekatere uspehe in zajela ujetnike. Na izpraznjena ozemlja ob meji z osmanskim cesarstvom, kjer je nastala Vojna krajina, pa so fevdalci naseljevali vlaško prebivalstvo, imenovano Uskoki, ki je pomagalo braniti notranjost dežel. Zapolnili so tudi nekatera področja na Slovenskem in nanje nas prav tako spominjajo priimki – Hrovat, Horvat, Skok, Vlašič (Turistična agencija Ojla, Počitnice in potovanja, 2017b)… Obnova centra Žalca:

• http://zalec.e-soft.si/apl/doc/730AE17E.PDF • http://www.zkst-

zalec.si/upload/Post/953/attachments/prenova_mestnega_jedra_zgibanka.pdf Leta 2015 je Žalec v slopu projekta Turistične zveze Slovenje na zaključni prireditvi tekmovanja Moja dežela − lepa in gostoljubna prej nagrado za najlepše manjše slovensko mesto. Med mesti z dva do pet tisoč prebivalci se je na drugo mesto uvrstil Ljutomer, na tretje pa Črna na Koroškem. Žalskemu županu Janku Kosu so priznanje izročili z obrazložitvijo, da je v Žalcu mogoče izvedeti vse o hmeljarstvu in pivu, da je mesto na račun skladatelja Rista

12

Savina in prve slovenske pesnice FannyHausmann tudi mesto glasbe in kulturne dediščine. Privlačnost mu dajejo tudi Podeželska tržnica z izdelki kmetij Spodnje Savinjske doline, dobro turistično trženje rimske dediščine in jame Pekel ter ribnik Vrbje in Bio park Nivo (Piano, 2015). Hiša Rista Savina: Stavba je bila zgrajena leta 1669 in predstavlja redek primer kakovostne, celovito ohranjene renesančne arhitekture s prvotno tlorisno zasnovo in križno-grebenastimi oboki ter portali. Tu se je rodil slovenski skladatelj in generalmajor Friderik Širca – Risto Savin (1859-1948). Friderik Širca je leta 1878 vstopil v vojaško službo pri topništvu cesarsko-kraljeve vojske Habsburške monarhije. Njegova vojaška kariera je trajala več kot 38 let; pričel jo je kot podporočnik leta 1879 in končal kot general major leta 1918. Kot skladatelj z umetniškim imenom Risto Savin je skladal od leta 1891 do svoje pozne starosti. V njegovem opusu so samospevi, odrska dela, komorne, zborovske, klavirske in orkestralne skladbe. Risto Savi spada med najizrazitejše skladateljske like slovenske glasbene moderne konec 19. In v začetku 20. Stoletja. Njegovo delo obsega več kot 46 opusov. Hiša je urejena kot kulturni center s skladateljevo spominsko sobo in galerijami (Zavod za kulturo športi in turizem Žalec, 2010). Savinova hiša se nahaja v središču Žalca, v njej si lahko v prvem nadstropju ogledate spominsko sobo generala in skladatelja Friderika Širce - Rista Savina, prenovljeno galerijo Savinjskih likovnikov in novo pridobitev, Galerijo Jelice Žuža. V spominski sobi Rista Savina si lahko ogledate zbirko njegovega pohištva, osebnih predmetov glasbenika in oficirja, ki je v uspešni vojaški karieri dosegel čin generalmajorja. Tu so albumi skladateljevih prednikov in sorodnikov, priznanja, odlikovanja, plakati, ki vabijo na uprizoritev Savinovih oper in baletov, fotografije, uniforma in drobni predmeti vsakdanjika, ki obiskovalcem približajo tipično meščansko okolje človeka, ki mu je pod vojaško suknjo srce, klub uspešni karieri, srčneje bilo za glasbo. V pritličju hiše najdete prostore TIC-a Žalec, kjer dobite razne turistične informacije in promocijske materiale, kupite kakšen spominek ali vstopnice za prireditve. Izposodite si lahko tudi zeleno kolo. K ogledu vabi tudi Savinov likovni salon, kjer si lahko ogledate razstavo trenutno gostujočega umetnika (Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, 2017a). Hiša Aškerčeve Anke: Nič ni brez razloga, kar tako… tja v en dan. Tudi Aškerčeva cesta v Žalcu ima svojo zgodbo – stavba, kjer je bil Foto Rizmal. V Žalcu je nekaj časa živela Aškerčeva neuslišana ljubezen, Aškerčeva Anka – Ana Pečovnik. Anka je bila Aškerčeva muza tako, kot je bila Prešernova muza Julija (Turistična agencija Ojla, Počitnice in potovanja, 2017b). Anton Aškerc je bil pesnik, prevajalec, urednik in duhovnik. Anki je posvetil kar nekaj pesmi. Več na http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi131456/.

Postoj nad hišo mi, Nad hišo sred vasi;

Nemara, da tam nekdo

13

Na klopi zdaj sedi.

Če videl boš obraz V okvirju zlatih las-,

Glej, v duše globočinah Obraz ta nosim jaz.

(Anton Aškerc, pesem Oblaku) 7. FONTANA ZELENO ZLATO Klju čne besede: svetovna atrakcija – financiranje – oblika »objem« - vrste piva – mikropivovarne – rekord– štangar - maček

Fontana Zeleno zlato je prva tovrstna turistična zanimivost na svetu. Postavljena je v središču Žalca, kot poklon hmeljarstvu in pivovarstvu v Spodnji Savinjski dolini. Fontana bogati turistično ponudbo Žalca in osvešča o kulturi pitja piva. Zasnova Fontane je oblika hmeljske kobule, ki se izraža v dveh polkrogih, v dveh fontanah, pivski in vodni -> objem. Ob prisotnosti pooblaščene osebe z avtorizacijsko kartico se iz notranjosti pivskega dela dvignejo točilne naprave, kjer si gost natoči želeno pivo v stekleni vrček, opremljen s čipom. Vrček je oblikoval priznani industrijski oblikovalec Oskar Kogoj, izdelali so ga v Steklarni Hrastnik. Na Fontani so za pokušino le tiste vrste piva, ki vsebujejo slovenski oziroma štajerski hmelj. Vrček je možno kupiti v TIC-u Žalec, Trgovinici Zeleno zlato, Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije in v nekaterih lokalih v Žalcu. Svečana otvoritev Fontane je bila v 6.9.2016. Odprta je bila do 6.11.2016. V tem obdobju so prodali okoli 36.000 vrčkov. Vrček stane 6€ in obiskovalcu ostane za spomin. Pravijo, da naj bi pijača, ki jo pijemo iz tega vrčka imela zdravilne učinke (promocijski letak, Fontana Zeleno zlato, 2016). Fontana je namenjena organiziranim skupinam, individualnim turistom, poslovnim partnerjem. Koncept Fontane je degustacija različnih vrst piva, ki vsebujejo tudi štajerski hmelj, promocija hmeljarske in pivovarske dediščine, dvig kulture pitja piva v povezavi s kulinariko, ni namenja pitju večjih količin piva. V letu 2016 je bil koncept na Fontani 5-krat 1 dcl različnih vrst kakovostnega piva + spominski vrček; cena 6€. V letu 2006 je bilo na Fontani 5 pip, nadgradnja, že v letu 2017 bomo imeli še eno dodatno pipo, torej 6 pip. Častno mesto na Fontani bi imelo pivo Kukec – Savinjsko pivo. Opis piv, kot tudi kratka predstavitev zgodovine hmeljarstva in pivovarstva se nahajajo na tablah ob Fontani. Ime Fontane je v povezavi z lokalno blagovno znamko Zeleno zlato. Ob Fontani se nahaja trgovinica Zeleno zlato (nakup vrčkov, piva Kukec, lokalnih produktov pod blagovno znamko Zeleno zlato, informacije o Fontani). Fontana je leta 2016 dobila tudi nagrado Snovalec 2016. Slovenska turistična organizacija je med 44 idejami novih turističnih produktov izbrala le 3 najboljše (Šuster Erjavec, 2016).

Fontana piva Zeleno zlato je poklon hmeljarski dediščini Spodnje Savinjske doline in Žalca, ki je središče hmeljarstva v naši državi. Slovenija je tudi peta največja proizvajalka hmelja na svetu, hmelj pa je tista »začimba«, ki daje pivu okus in prepoznavno noto. V Žalcu smo želeli obstoječo zgodovino povezati s sedanjostjo in postaviti temelje zanimive

14

turistične zgodbe za prihodnost. Rezultat vseh teh dejavnikov je Fontana Zeleno zlato.Zgodba o fontani se je pričela v letu 2014, na pobudo takratnega predsednika Zveze turističnih društev Občine Žalec, g. Matjaža Omladiča. Izvirna zamisel je je spodbudila Občino Žalec, da je še istega leta na arhitekturnem natečaju iskala idejne rešitve. Med šestimi predlogi je izbrala arhitekturni koncept podjetja RC Planiranje. V naslednjem letu so se vrstile priprave na projekt, imenovana je bila projektna skupina, ki se je soočala z mnogimi izzivi in jih uspešno reševala. Gradnja Fontane Zeleno zlato se je pričela aprila 2016, slovesno odprtje pa bo 6. septembra 2016, ob prazniku Občine Žalec, ki obeležuje spomin na dejanje II. vseslovenskega tabora iz leta 1868. Fontana piv je postavljena v mestni park, v središču mesta, ob tržnico. Osnova za arhitekturno zasnovo fontane je simbolna hmeljska kobula, ki se izraža v dveh polkrogih oz. dveh fontanah, eni pivski in drugi, vodni. Polkrogi so oblečeni v bakreno čipko, ki simbolizira peno na pivu. Fontano je gradilo podjetje Remont, tehnologijo pa zagotovilo podjetje Etra (Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, 2017b).

4 CENA

Aktivnost Znesek Celodnevno lokalno vodenje 130,00€/skupino Vstopnina Jama Pekel 6,00€/osebo Vstopnina Rimska nekropola in cesta 6,00€/osebo Vstopnina BIO park 2,00€/osebo Vstopnina Ekomuzej 3,60€/osebo Večerja (Zeleni hram) 10,00-15,00€/osebo Fontana (cena za vrček) 6,00€/osebo Cena preračunana na osebo v primeru 35 prijavljenih znaša približno 40,00€.

5 INFORMACIJE ZA SAMOSTOJNI OGLED

• TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER ŽALEC

• UPORABNE INFORMACIJE Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec - http://www.zkst-zalec.si/sl-si/1/dobrodosli

15

Mobilna aplikacija – več na http://www.zkst-zalec.si/sl-si/objave/1109/z-mobilno-aplikacijo

6 VIRI IN LITERATURA

Blaić, B. (6.9.2013). DL: Grajska zgodba o mitih, pivu in Slovencih. Dosegljivo na http://www.lokalno.si/2013/06/09/98828/aktualno/DL_Grajska_zgodba_o_mitih__pivu_in_Slovencih/, 25.3.2017.

Cerar, I. (2009). Pravljične poti v zgodovino, družinski izletniški vodnik. Ljubljana: Sidarta.

Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. (2016a). Vodenje po Ekomuzeju. Interno gradivo. Žalec: Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije.

Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. (2016b).Simon Kukec. Interno gradivo. Žalec: Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije.

Jezernik, K., Kač, T., Koceli, L., Medved, M., Gaber Sivka, N. in Veber, B. (2010). Žalec. Žalec: ZKŠT – Zavod za kulturo, šport in turizem.

Piano, B. (14.10.2015). Velenje je lepše od »najlepšega mesta na svetu«.Dosegljivo na http://www.delo.si/novice/slovenija/velenje-najlepse-ljubljana-druga-celje-tretje.html, 25.3.2017.

Šuster Erjavec, H. (2016). Usposabljanje za lokalne vodnike. Interno gradivo, PowerPoint predstavitev.

Turistična agencija Ojla, Počitnice in potovanja. (2017a). Po poteh Savinjskih pivovarjev in hmeljarjev z GoldiOldijem. Dosegljivo na https://ojla.si/izleti-potovanja/oldi-goldi-vozi-med-hmeljisci/, 25.3.2017.

Turistična agencija Ojla, Počitnice in potovanja. (2017b). Interno gradivo. Žalec: Turistična agencija Ojla, Počitnice in potovanja.

Turistično društvo Šempeter. (2009). Bio park Nivo. Dosegljivo na http://www.td-sempeter.si/sl/narava/bio-park-nivo, 25.3.2017.

Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. (2010). Risto Savin, Savinova sprehajalna pot obuja čas, v katerem je skladatelj živel. Žalec: ZKŠT – Zavod za kulturo, šport in turizem. V okviru projekta LAS SSD TEMATSKI POTEP PO OBČINI ŽALEC.

Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. (2017a). Savinova hiša.Dosegljivo na http://www.turizem-zalec.si/sl/imenik/7/savinova-hisa, 25.3.2017.

Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. (2017b). Fontana piv Zeleno zlato.Dosegljivo na http://www.turizem-zalec.si/sl/imenik/1225/fontana-piv-zeleno-zlato, 25.3.2017.

Promocijski letaki • Šempeter v Savinjski dolini, raziščite mesto velikih zakladov. • Fontana Zeleno zlato, 2016

16

7 PRILOGE Priloga 1: Fotografije Žalca…………………………………………………………………...1

1

Priloga 1: Fotografije Žalca

2 slika : Nov center

(Vir: http://www.zkst-zalec.si/upload/Post/1520/images/zalec%2011%20es.jpg?preset=ContentImages)

3 slika: Fontana Zeleno zlato

(Vir: lastni vir)

2

4 slika: Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije

(Vir: lastni vir)

5 slika: Bio park Nivo (Vir: http://www.zkst-zalec.si/sl-si/imenik/21/bio-park-nivo)

6 slika: Lokalna blagovna znamka

(Vir: http://www.zalec.si/slo/main.asp