FJORD M. DOSTOJEVSKI PSIHOLOŠKI REALIZEM, 1866 Psihološki realisti se ukvarjajo z analizo človekove notranjosti – duševnosti. Vzro- ke in posledice usodnih odločitev iščejo v dejanjih nenavadnih, celo patolo- ških posameznikov. Junaki teh del iščejo odgovore na temeljna bivanjska vprašanja. Značilno je, da duhovno-moralna vprašanja presegajo dobro in stvarnost. PRIPOVEDNA TEHNIKA Zgodbo pripoveduje vsevedni tretjeosebni pripovedovalec, ki ne izreka idej neposredno, temveč skozi besede oseb v romanu. Je veliko dialogov in mo- nologov (največkrat govori oz. pripoveduje Raskolnikov). Je malo opisov zunanjega sveta, saj je poudarek na analizi človeškega duševnega stanja. Pripoved ne teče v logičnem zaporedju in ni epske širine, temveč le en glavni dogodek (načrt + uboj + notranji boj Raskolnikova). MOTIVI, IDEJA IN TEME MOTIVI: razklana zavest, zločin, kazen in alkoholizem. IDEJA: človek je etično odgovoren za svoj zločin. TEME: problematika družbene ureditve, (ne)priznavanje družbenih norm in vprašanje vrednot v življenju. KRAJ IN ČAS DOGAJANJA KRAJ: Peterburg oz. Petrograd, kasneje tudi Sibirija. ČAS: omejen na nekaj dni.
Veliko o romanu Dostojevskega - Zločin in kazen. Tole je iz sole. Uzivajte v zapiskih :D
Welcome message from author
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
FJORD M. DOSTOJEVSKI
PSIHOLOŠKI REALIZEM, 1866
Psihološki realisti se ukvarjajo z analizo človekove notranjosti – duševnosti. Vzro-
ke in posledice usodnih odločitev iščejo v dejanjih nenavadnih, celo patolo-
ških posameznikov. Junaki teh del iščejo odgovore na temeljna bivanjska
vprašanja. Značilno je, da duhovno-moralna vprašanja presegajo dobro in
stvarnost.
PRIPOVEDNA TEHNIKA
Zgodbo pripoveduje vsevedni tretjeosebni pripovedovalec, ki ne izreka idej
neposredno, temveč skozi besede oseb v romanu. Je veliko dialogov in mo-
nologov (največkrat govori oz. pripoveduje Raskolnikov). Je malo opisov
zunanjega sveta, saj je poudarek na analizi človeškega duševnega stanja.
Pripoved ne teče v logičnem zaporedju in ni epske širine, temveč le en glavni
dogodek (načrt + uboj + notranji boj Raskolnikova).
MOTIVI, IDEJA IN TEME
MOTIVI: razklana zavest, zločin, kazen in alkoholizem.
IDEJA: človek je etično odgovoren za svoj zločin.
TEME: problematika družbene ureditve, (ne)priznavanje družbenih norm in
vprašanje vrednot v življenju.
KRAJ IN ČAS DOGAJANJA
KRAJ: Peterburg oz. Petrograd, kasneje tudi Sibirija.
ČAS: omejen na nekaj dni.
Rodionu Raskolnikovu se okolje gnusi, srečuje socialno nepravičnost, družbo
zavrača in obsoja. Poved, ki odslikava družbene razlike: »/…/ tako dobro znan
vsakemu Peterburžanu, ki si ne more privoščiti letovišča /…/.«
Raskolnikov že dva dni ni ničesar zaužil, saj je reven in neprestano razmišlja o
umoru, kar ga muči in mu ne daje miru.
V ospredju psihološkega realizma je človekova duševnost, ki se izraža v zgor-
njem odlomku, v besedah, ki razodevajo počutje Raskolnikova; spodkopane
živce, neznosni smrad, najgloblji odpor, globoka zamišljenost, pozaba, misli
včasih mešajo, zelo slab…
Raskolnikov rad govori sam s sabo: »Le kdaj pa kdaj je sam pri sebi kaj