DOSKOKI PRI SALTIH Z OBRATI NA PARTERJU · 2011. 5. 4. · naraste pri najbolj zahtevnih prvinah, pri katerih so obremenitve na lokomotorni aparat izjemno velike. Zaradi pomembnega

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

M i h a M a r i n š e k

DOSKOKI PRI SALTIH Z OBRATI NA PARTERJU

D O K T O R S K A D I S E R T A C I J A

Mentor: red. prof. dr. Ivan Čuk

Somentor: red. prof. dr. Vojko Strojnik

Ljubljana, 2011

II

Doktorska disertacija z naslovom Doskoki pri saltih z obrati na

parterju je rezultat lastnega znanstvenoraziskovalnega dela pod

mentorstvom prof. dr. Ivana Čuka in somentorstvom prof. dr.

Vojka Strojnika.

Miha Marinšek

____________________

III

Zahvaljujem se

materi, moji sintetični misli,

očetu, moji analitični misli in

bratu, moji kritični misli.

IV

Miha Marinšek DOSKOKI PRI SALTIH Z OBRATI NA PARTERJU Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

strani: 259 preglednice: 70 grafi:118 slike: 18 literatura: 80

POVZETEK

Namen raziskave je bil opisati časovne, dinamične in kinematične značilnosti doskokov

različnih izvedb saltov naprej in saltov nazaj ter ugotoviti, ali se časovne, dinamične in

kinematične značilnosti doskokov spreminjajo s smerjo saltov, s smerjo doskokov, z

zahtevnostjo saltov, ali prihaja do asimetrij v izbranih spremenljivkah s spreminjanjem

zahtevnosti saltov in kakšen je vpliv izbranih spremenljivk na uspešnost doskoka.

V raziskavi je sodelovalo dvanajst reprezentantov slovenske reprezentance v moški športni

gimnastiki. Vsak izmed njih je opravil eno ponovitev izbranih saltov (N = 8). Zahtevnost

saltov se je povečevala z dodajanjem polovice obrata k vsakemu nadaljnjemu saltu. Za vsak

salto so bile izračunane časovne, kinematične in dinamične spremenljivke. Razlike med

različnimi vrstami saltov so bile preverjene s pomočjo t testa. Razlike v simetriji med obema

nogama so bile preverjene s pomočjo Hi kvadrat testa in t testa. Vpliv posameznih

spremenljivk na oceno smo preverili s pomočjo regresijske analize.

Med doskoki saltov naprej in saltov nazaj nismo ugotovili statistično pomembnih razlik.

Porazdelitev sile po podplatih je bila odvisna od smeri doskoka. Z večanjem zahtevnosti

saltov se je povečevala razlika v obremenitvi med obema nogama in razdalja med stopali.

Eden izmed razlogov za različno obremenitev nog je lahko premalo ustvarjene skupne vrtilne

količine v fazi odriva, ki povzroča različno hitro padanje vodilnega in nevodilnega boka.

Doskoki z bolj enakomerno porazdeljenimi silami med obema nogama so bili ocenjeni bolje

kot doskoki z bolj neenakomerno porazdeljenimi silami. Za učinkovit doskok je moral vadeči

vzpostaviti visoko telesno togost.

Ključne besede: športna gimnastika, salti, doskoki, asimetrija, tehnika, napake

V

Miha Marinšek TWISTING SOMERSAULT LANDINGS IN FLOOR EXERCISE Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Pages: 259 tables: 70 graphs: 118 pictures: 18 bibliography: 80

ABSTRACT

The aim of this research was to describe temporal, dynamic and kinematic characteristics of

different types of forward and backward somersaults on floor. The aim was to investigate if

temporal, dynamic and kinematic characteristics change with the direction of somersault,

direction of landing, raising the difficulty of the somersault and if any asymmetries in the

chosen variables arise with raising the difficulty of the somersault. The correlation between

these chosen variables and the successfulness of the somersaults was also investigated.

Twelve gymnasts from the Slovenian national gymnastics team took part in the research.

Every gymnast performed each of the chosen somersaults once (N = 8). The difficulty of the

somersault was increased in half turn intervals. For each somersault the temporal, dynamic

and kinematic variables were calculated. The differences between the somersaults were tested

with paired t test and the differences in asymmetries between the legs via a paired t test and

chi-square test. The correlation of the chosen variables with successfulness of specific

somersault was tested with regression analysis.

There were no differences in landings found between forward and backward somersaults. The

distribution of the force on the sole of the feet was dependent on the direction of the landings.

It was also found that with increasing the difficulty of the somersault, the loading

asymmetries between the feet and the distance between the feet raised. One of the reasons for

the differences in loading between the feet could be lack of angular momentum produced at

take-off which can cause different vertical velocity of the leading and non-leading hip.

Symmetrical landings were better assessed than asymmetrical landings. For effective landings

high body stiffness is important.

Key words: artistic gymnastics, somersaults, landings, asymmetries, technique, mistakes

1

KAZALO

1. UVOD ................................................................................................................................................. 5

1.1. BIOMEHANSKI MODEL DOSKOKA .......................................................................................... 5

1.1.1. POMEN VIDNE INFORMACIJE PRI DOSKOKU................................................................................ 8

1.1.2. DOSKOKI SALTOV Z OBRATI OKOLI DOLŽINSKE OSI ................................................................ 9

1.1.3. KINEMATIČNE IN DINAMIČNE ZNAČILNOSTI DOSKOKOV SALTOV NA PARTERJU......... 10

1.2. NADZOR MIŠIČNE TOGOSTI PRI DOSKOKU ........................................................................ 17

1.2.1. DELOVANJE PREČNIH MOSTIČEV ................................................................................................. 17

1.2.2. KONTROLA MIŠIČNE AKTIVACIJE................................................................................................. 18

1.3. ELASTIČNOST PODLAGE ......................................................................................................... 23

1.4. NAČINI MIŠIČNEGA DELA ....................................................................................................... 23

2. PREDMET IN PROBLEM ............................................................................................................ 25

3. CILJI ................................................................................................................................................ 30

4. HIPOTEZE ...................................................................................................................................... 31

5. METODE DELA ............................................................................................................................. 32

5.1. VZOREC MERJENCEV IN PROTOKOL MERITEV .................................................................. 32 5.2. VZOREC SPREMENLJIVK.......................................................................................................... 36 5.3. METODE OBDELAVE PODATKOV .......................................................................................... 46

6. REZULTATI ................................................................................................................................... 48

6.1. OSNOVNE ZNAČILNOSTI DOSKOKOV ZA VSA SALTA SKUPAJ IN RAZLIKE MED VODILNO IN NEVODILNO NOGO PRI DOSKOKIH ZA VSA SALTA SKUPAJ .......................... 48

2

6.2. OSNOVNE ZNAČILNOSTI DOSKOKOV ZA VSAK SALTO POSEBEJ IN RAZLIKE MED VODILNO IN NEVODILNO NOGO PRI DOSKOKIH ZA VSAK SALTO POSEBEJ...................... 52 6.2.1. SALTI NAPREJ ..................................................................................................................................... 52 6.2.1.1. SALTO NAPREJ ................................................................................................................................ 52 6.2.1.2. SALTO NAPREJ 1/2 .......................................................................................................................... 59 6.2.1.3. SALTO NAPREJ 1/1 .......................................................................................................................... 67 6.2.1.4. SALTO NAPREJ 3/2 .......................................................................................................................... 75 6.2.2. SALTI NAZAJ ....................................................................................................................................... 83 6.2.2.1. SALTO NAZAJ .................................................................................................................................. 83 6.2.2.2. SALTO NAZAJ 1/2 ............................................................................................................................ 90 6.2.2.3. SALTO NAZAJ 1/1 ............................................................................................................................ 98 6.2.2.4. SALTO NAZAJ 3/2 .......................................................................................................................... 106 6.3. OSNOVNE ZNAČILNOSTI IN RAZLIKE DOSKOKOV GLEDE NA SMER SALTOV ......... 114 6.4. OSNOVNE ZNAČILNOSTI IN RAZLIKE DOSKOKOV Z VIDIKA VRSTE SALTOV.......... 119 6.4.1. RAZLIKE MED ČASOVNIMI SPREMENLJIVKAMI Z VIDIKA VRSTE SALTOV ...................... 120 6.4.1.1. SALTI NAPREJ................................................................................................................................ 120 6.4.1.2. SALTI NAZAJ.................................................................................................................................. 132 6.4.2. RAZLIKE MED DINAMIČNIMI SPREMENLJIVKAMI Z VIDIKA VRSTE SALTOV .................. 142 6.4.2.1. SALTI NAPREJ................................................................................................................................ 142 6.4.2.2. SALTI NAZAJ.................................................................................................................................. 163 6.4.3. RAZLIKE MED KINEMATIČNIMI SPREMENLJIVKAMI Z VIDIKA VRSTE SALTOV ............. 183 6.4.3.1. SALTI NAPREJ................................................................................................................................ 183 6.4.3.2. SALTI NAZAJ.................................................................................................................................. 198 6.5. PORAZDELITEV SILE PRI DOSKOKIH .................................................................................. 213 6.5.1. SALTI NAPREJ ................................................................................................................................... 213 6.5.2. SALTI NAZAJ ..................................................................................................................................... 215 6.6. POVEZANOST MED IZBRANIMI SPREMENLJIVKAMI IN OCENO DOSKOKA............... 217 6.6.1. SALTI NAPREJ ................................................................................................................................... 217 6.6.2. SALTI NAZAJ ..................................................................................................................................... 224

7. RAZPRAVA .................................................................................................................................. 232

8. SKLEP............................................................................................................................................ 245

9. LITERATURA .............................................................................................................................. 247

10. PRILOGA .................................................................................................................................... 256

3

Preglednica 1: Spremenljivke in njihov opis Spremenljivka Opis spremenljivke

Časovne spremenljivke

Tlet [ms] Čas leta

T [ms] Kontaktni čas oziroma čas kontakta

Tpv [ms] Čas prvega stika vodilne noge

Tpn [ms] Čas prvega stika nevodilne noge

rT [ms] Razlika v kontaktnem času vodilne noge in nevodilne noge

Tmax [ms] Čas do največje sile

Tmax-TT [ms] Čas od največje sile do razbremenitve pod telesno težo

T1 [ms] Čas do prvega vrha skupne sile obeh nog

T2 [ms] Čas do drugega vrha skupne sile obeh nog

maxTv [ms] Čas do največje sile vodilne noge

maxTn [ms] Čas do največje sile nevodilne noge

maxTr [ms] Čas do največje razlike med vodilno in nevodilno nogo

Dinamične spremenljivke

pF [TT] Povprečna sila obeh nog

pFv [TT] Povprečna sila vodilne noge

pFn [TT] Povprečna sila nevodilne noge

pFv / pFn Razmerje v povprečni sili vodilne noge in nevodilne noge

Fps [TT] Sila obeh nog ob prvem stiku stopal s podlago

I [Ns] Sunek sile obeh nog v kontaktnem času

Iv [Ns] Sunek sile vodilne noge v kontaktnem času

In [Ns] Sunek sile nevodilne noge v kontaktnem času

i Normaliziran sunek sile obeh nog v kontaktnem času

iv Normaliziran sunek sile vodilne noge v kontaktnem času

in Normaliziran sunek sile nevodilne noge v kontaktnem času

Fmax [TT] Največja sila

F1 [TT] Prvi vrh sile obeh nog

F2 [TT] Drugi vrh sile obeh nog

maxFr [TT] Največja razlika v sili med nogama

Fv [TT] Sila vodilne noge v trenutku največje sile obeh nog (Fmax)

Fn [TT] Sila nevodilne noge v trenutku največje sile obeh nog (Fmax)

4

Fv / Fn Razmerje sil v trenutku največje sile obeh nog (Fmax)

maxFv [TT] Največja sila vodilne noge v času kontakta

maxFn [TT] Največja sila nevodilne noge v času kontakta

Kinematične spremenljivke

HTT [m] Višina težišča telesa glede na podlago

vBOKv [m/s] Vertikalna hitrost padanja v vodilnem boku

vBOKn [m/s] Vertikalna hitrost padanja v nevodilnem boku

kKOLv [0] Kot v kolenskem sklepu vodilne noge

kKOLn [0] Kot v kolenskem sklepu nevodilne noge

kGLEv [0] Kot v skočnem sklepu vodilne noge

kGLEn [0] Kot v skočnem sklepu nevodilne noge

šSTOP [m] Širina med stopali

šKOL [m] Širina med koleni

obrat [0] Kot med kolčno osjo in X osjo

rGLEpov [0] Razlika povprečnih vrednosti kota v skočnem sklepu obeh nog od prvega stika

do najnižjega položaja

rKOLpov [0] Razlika povprečnih vrednosti kota v kolenskem sklepu obeh nog od prvega

stika do najnižjega položaja

rGLEv [0] Razlika v kotu skočnega sklepa vodilne noge od trenutka prvega stika do

najnižjega položaja

rGLEn [0] Razlika v kotu skočnega sklepa nevodilne noge od trenutka prvega stika do


rKOLv [0] Razlika v kotu kolenskega sklepa vodilne noge od trenutka prvega stika do


rKOLn [0] Razlika v kotu kolenskega sklepa nevodilne noge od trenutka prvega stika do


odbitek [točke] Ocena doskoka v točkah z vidika gimnastičnega pravilnika

Vrednosti sile so normalizirane glede na telesno težo (Fnormalizirana = F/Fg; F = Fg = 1 TT). V

rezultatih je uporabljena enota TT – telesne teže merjenca.

5

1. UVOD

Razliko med zmagovalcem in drugimi tekmovalci v športni gimnastiki velikokrat določajo

malenkosti, ki so ključnega pomena, da lahko ločimo najboljšega od dobrih.

V zgodovini športne gimnastike je doskok prispeval k nekaterim najtesnejšim odločitvam o

zmagovalcu in poražencu. Doskok velikokrat kroji usodo tekmovalcev in je prisoten na vseh

orodjih športne gimnastike. Prav zato je doskok eden izmed pomembnejših dejavnikov

uspešnosti posameznega športnika ali ekipe.

Vsak neuspešen doskok pomeni povečano tveganje za nastanek poškodbe. Tveganje strmo

naraste pri najbolj zahtevnih prvinah, pri katerih so obremenitve na lokomotorni aparat

izjemno velike.

Zaradi pomembnega vpliva doskoka na tekmovalno uspešnost in varnost tekmovalcev, je

pomembno raziskati vzroke za uspešne in neuspešne doskoke ter spoznanja smiselno vgraditi

v proces treninga.

1.1. BIOMEHANSKI MODEL DOSKOKA

Skok je gibalna naloga, ki je sestavljena iz treh delov. Prvi del je odriv, ki mu sledi let in nato

doskok (Bolkovič idr., 2002). V športni gimnastiki so najpogostejši skoki na parterju.

Imenujemo jih akrobatski skoki. Med najpogostejše spadajo skoki tipa salto, ki so sestavljeni

iz odriva, leta z obratom okoli čelne ali globinske osi in doskoka. Značilnost skokov tipa salto

je, da se mora vadeči ekscentrično odriniti, kar mu omogoča vrtenje okoli svoje čelne ali

globinske osi. Poleg smeri (naprej, nazaj, bočno), se skoki tipa salto ločijo tudi po položaju

telesa v fazi leta (skrčeni, sklonjeni, stegnjeni), količini (salto, salto v oporo ležno za rokami,

salto in pol v preval, dvojni in trojni salto) in osi vrtenja (čelni salto, bočni salto, salto z

vrtenjem okoli večjega števila osi; to je v primeru, da vadeči med saltom izvaja tudi vrtenje

okoli dolžinske osi).

Glede na raznolikost tipov skoka salto obstaja več doskokov za omenjene akrobatske prvine.

Doskok je pri tem del skoka, ki sledi fazi leta. Doskoki prvin tipa salto se ločijo glede na

6

njegovo število obratov. Pri saltih s celimi obrati okoli čelne ali globinske osi (salto, dvojni

salto, trojni salto) doskočijo telovadci na noge. Pri saltih, ki jih zaključujejo na polovici obrata

okoli čelne ali globinske osi (salto in 1/2 naprej), doskočijo v preval. Pri saltih, ki jih

zaključujejo v četrtini obrata okoli čelne ali globinske osi (salto in 1/4 naprej), doskočijo v

oporo ležno za rokami.

Slika 1: Doskok salta s translacijo in rotacijo v smeri naprej – doskok naprej

Doskoki na noge se dodatno ločijo glede na smer premika telesa (translacija) in smer gibanja

okrog dane osi (rotacija) pri saltu (McNitt-Gray, Hester, Mathiyakom in Munkasy, 2001).

Obstajajo doskoki saltov s translacijo in rotacijo naprej (npr. salto naprej na parterju),

translacijo in rotacijo nazaj (npr. salto nazaj na parterju), translacijo naprej in rotacijo nazaj

(npr. salto nazaj iz droga), ter translacijo nazaj in rotacijo naprej (npr. salto naprej iz droga). V

športni gimnastiki se na parterju izvajajo doskoki saltov s translacijo in rotacijo naprej in s

translacijo in rotacijo nazaj. Pri doskoku saltov s translacijo in rotacijo naprej (doskok naprej),

bo telovadec doskočil s stopali usmerjenimi v smer gibanja (Slika 1). V kolikor bo želel

telovadec izvesti doskok brez dodatnih korakov ali poskokov, bo doskočil s težiščem telesa

bližje robu podporne površine pred navpičnico. To pomeni, da bodo pete ob takšnem doskoku

relativno blizu podlage, zaradi česar lahko pričakujemo porazdelitev vertikalne sile podlage v

večji meri na pete. Razdalja med petami in podlago je velikokrat premajhna, da bi togost

mišice (upiranje raztezanju mišice) lahko učinkovito delovala in ustavila pete pred udarcem

pete ob podlago. V primeru, da bo telovadec doskočil bližje navpičnici ali robu podporne

smer gibanja

pred navpičnico

900

za navpičnico

TT

7

površine po navpičnici, mu bo to sicer omogočilo povečati razdaljo pet od podlage, vendar

mu bo hkrati onemogočilo učinkovito izničiti gibalno in vrtilno količino nastalo pri odrivu.

Sledil bo korak ali poskok.

Pri doskoku saltov s translacijo in rotacijo nazaj (doskok nazaj), bo telovadec doskočil s

stopali usmerjenimi v nasprotno smer od gibanja težišča telesa (Slika 2). V kolikor bo želel

vadeči izvesti takšen doskok brez dodatnih korakov ali poskokov, bo doskočil s težiščem

telesa bližje robu podporne površine pred navpičnico. V tem primeru pomeni to daljšo

razdaljo pet od podlage v primerjavi z doskokom saltov s translacijo in rotacijo naprej. Zaradi

tega bo vertikalna sila podlage pri doskoku saltov s translacijo in rotacijo nazaj v večji meri

porazdeljena na prste. Togost mišice lahko bolj učinkovito deluje na veliki razdalji, zato bo

možnost udarca pete ob podlago majhna.

Slika 2: Doskok salta s translacijo in rotacijo v smeri nazaj – doskok nazaj

Z dodajanjem obratov okoli dolžinske osi pri saltih se lahko način doskoka spremeni. Dodatna

1/2 obrata okoli dolžinske osi spremeni smer doskoka, ne glede na osnovno značilnost salta.

Tako je na primer doskok salta naprej s 1/2 obrata enak doskoku s translacijo in rotacijo nazaj

(stopala so obrnjena v nasprotno smer od gibanja), kljub temu, da gre za prvino s translacijo

in rotacijo naprej. Cel obrat (1/1) okoli dolžinske osi ne spremeni načina doskoka.

smer gibanja

za navpičnico pred navpičnico

900

TT

8

1.1.1. Pomen vidne informacije pri doskoku

Doskoki naprej (Slika 1) ne omogočajo vidne informacije ob doskoku. Telovadec pri takšnih

doskokih ne vidi podlage na katero doskakuje. Doskoki nazaj (Slika 2) omogočajo vidno

informacijo ob doskoku. Telovadec pri slednjih doskokih vidi podlago na katero doskakuje in

s tem lahko pridobi vidno informacijo o doskoku.

Raziskava avtorjev Luis in Tremblay (2008) je pokazala, da se vidne informacije uporabljajo

pri doskoku saltov in so pomembne pri vzpostavljanju ravnotežnega položaja. V raziskavi so

uporabili pogoje popolne vidljivosti, omejene vidljivosti in pogoje brez vidljivosti. Vsi

doskoki, ki so nudili kakršnokoli vidno informacijo, so bili boljše ocenjeni od doskokov brez

nje. Vidna informacija pripomore k bolj natančni pripravi na doskok (Lee, Young in Rewt,

1992). To pomeni, da se vadeči s pomočjo vidne informacije prične pravočasno iztegovati (s

tem zmanjša kotno hitrost) in zavzame bolj natančen položaj priprave na doskok (blizu

pokončnega položaja telesa), ki mu omogoča uspešen doskok.

V raziskavi z omejenim vodoravnim perifernim vidom (Davlin, Sands in Shultz, 2001a) so

prišli do zaključkov, da se uspešnost doskoka in njegovi kinematični parametri med doskoki

saltov s popolnimi in omejenimi vidnimi informacijami med seboj ne razlikujejo, se pa

razlikujejo od saltov brez vidnih informacij. Vodoravni periferni vid so avtorji omejili na 1000

oziroma na 600. Tudi hitrost gibanja glave pri saltu ne igra pomembne vloge pri njegovi

uspešnosti doskoka, v kolikor omogoča vsaj neko vidno informacijo (Luis in Tremblay,

2008). Doskoki saltov nazaj s kotno hitrostjo nad in pod 350 0/s se med seboj niso razlikovali

v uspešnosti doskoka. Sta se pa obe skupini saltov razlikovali v boljši učinkovitosti doskoka

od saltov brez vidnih informacij. Vidne informacije so najbolj uporabne takrat, ko je očesna

mrežnica stabilna, zato vadeči pred doskokom saltov ustavijo hitrost glave in s tem pridobijo

čas za obdelavo vidnih informacij (Luis in Tremblay, 2008).

Boljša izvedba doskokov je značilna za tista salta, pri katerih imajo vadeči vidno informacijo

čez celo izvedbo salta ali v zadnji polovici izvedbe (Davlin, Sands in Shultz, 2001b). So pa

telovadci verjetno zaradi značilnosti procesa treninga sposobni boljšega prilagajanja na

pogoje brez vidnih informacij kot ostali športniki v nestabilnih položajih (Vuillerme idr.,

2001).

9

Obstajajo pa tudi avtorji, ki so prišli do rezultatov, ki pričajo, da vidna informacija ni

pomembna pri izvedbi doskokov. Hondzinski in Darling (2001) sta preverjala pomen vidne

informacije pri dvojnem saltu nazaj na veliki prožni ponjavi pod tremi vidnimi pogoji.

Doskok dvojnega skrčenega salta z normalno ostrino vida, zmanjšano ostrino vida in brez

vidnih informacij. Za zmanjšano ostrino vida so uporabili posebne leče, ki so zmanjšale

količino svetlobe na očesno mrežnico. Kljub temu, da so bili doskoki saltov brez vidnih

informacij najslabše ocenjeni, pa so avtorji zaključili, da za uspešne doskoke dvojnih saltov

nazaj na veliki prožni ponjavi ni potrebe po prepoznavanju mesta doskoka. Razlike v

primerjavi s prejšnjimi raziskavami so verjetno nastale, ker so se avtorji ukvarjali z izvedbo

saltov na različnih gimnastičnih orodjih. Tako je verjetno dejstvo, da telovadci izvajajo salta

veliko višje na veliki prožni ponjavi kot na parterju ali akrobatski stezi, pripomoglo k nastalim

razlikam v rezultatih.

Mnenje nekaterih drugih avtorjev kaže na to, da se z dovolj velikim obsegom in

intenzivnostjo vadenja, da izenačiti značilnosti doskokov brez in s prisotnostjo vidnih

informacij. Pri doskokih brez vidnih informacij se po principu »učenja na napakah« od

poskusa do poskusa značilnosti doskokov sčasoma izenačijo s tistimi, pri katerih so prisotne

vidne informacije (Santello, McDonagh in Challis, 2001). Verjetno pričnejo vadeči pod

vplivom vadbe učinkoviteje uporabljati ravnotežni organ, taktilni receptor in

proprioreceptorje, kar se kasneje pokaže v večji zanesljivosti doskokov brez vidnih

informacij.

1.1.2. Doskoki saltov z obrati okoli dolžinske osi

Telovadci lahko z asimetričnimi gibi glave, rok, prsi in bokov prispevajo k nagibu telesa

vstran od bočne ravnine, v kateri poteka gibanje salta (Yeadon, 1993a). Nagib telesa vstran od

bočne ravnine povzroči vrtenje okoli dolžinske osi, zaradi ohranjanja konstantne vrtilne

količine v fazi leta (Frolich, 1980). Večji kot je nagib vstran med izvajanjem salta, hitreje se

telovadec vrti okoli dolžinske osi.

Asimetrični gibi glave, rok, prsi in bokov se lahko izvedejo v fazi odriva ali v fazi leta. V

kolikor se asimetrični gibi izvedejo v fazi odriva, govorimo o oporni tehniki vrtenja (Yeadon,

1993b). Če se asimetrični gibi izvedejo v fazi leta, govorimo o brezoporni tehniki vrtenja

(Yeadon, 1993c).

10

V primeru, da telovadec proizvede dovolj vrtilne količine ob odrivu, se bo telo pred

doskokom poravnalo (nagib vstran se bo izničil) in doskok se bo lahko izvedel na obe nogi

hkrati (Yeadon, 1993a). V primeru, da telovadec ne proizvede dovolj vrtilne količine ob

odrivu, bo nagib telesa obstajal tudi pri doskoku, kar bo povzročilo doskok, pri katerem bo

ena noga bolj obremenjena kot druga (asimetrični doskok). V skrajnem primeru, bo vadeči

doskočila na eno nogo. Premalo vrtilne količine ob odrivu bo povzročilo tudi upogibanje

telesa (kljub želji po stegnjeni izvedbi salta) pri doskoku (Yeadon, 1993a). Upogibanje bo

izrazitejše če bo telovadec pri isti inicialni vrtilni količini želel izvesti več obratov okoli

dolžinske osi. Upogibanje telesa lahko izrazito vpliva na gibanje težišča telesa in položaj

telesa ob prvem stiku stopal s podlago, s tem pa na porazdelitev vertikalne sile podlage po

stopalu. Za doskoke naprej (Slika 1) to pomeni povečano verjetnost udarca pete ob podlago.

Za doskoke nazaj (Slika 2) to pomeni bolj obremenjeno območje vrha stopala (prstov) in s

tem ahilove tetive (Self in Paine, 2001).

1.1.3. KINEMATIČNE IN DINAMIČNE ZNAČILNOSTI DOSKOKOV SALTOV NA

PARTERJU

Doskok je zadnji del akrobatskih prvin na parterju (Bolkovič in sodelavci, 2002) in je tesno

povezan s predhodnima deloma, to je fazo odriva in fazo leta. Najpogostejše akrobatske

prvine na parterju so salti. Salti so po definiciji tiste akrobatske prvine, pri katerih pride v fazi

leta do najmanjšega vrtenja okoli čelne ali globinske osi za 360 stopinj (Hraski, 2000).

Doskok saltov na parterju mora biti po pravilniku Mednarodne gimnastične zveze (FIG, 2009)

sonožno snožen. To pomeni, da mora vadeči doskočiti z obema nogama hkrati, pri čemer

mora biti postavitev stopal skupaj. Za doskok brez napake šteje tisti doskok, ki je izveden brez

padca, opore na roke, dodatnih korakov, poskokov ali gibov rok, ki bi nakazovali na

nestabilnost pri doskoku. Doskok mora biti izveden s popolnim nadzorom v popoln

ravnotežni položaj.

Kinematične in dinamične značilnosti doskoka pri saltih so odvisne od parabole leta. Med

pomembne kinematične značilnosti parabole leta, ki neposredno vplivajo na doskok, spadajo:

čas leta, največja višina, dolžina skoka in povprečna kotna hitrost okoli čelne in dolžinske osi.

11

Preglednica 2: Osnovne kinematične značilnosti nekaterih akrobatskih skokov naprej (Štuhec,

2001)

Prvina Čas leta (s)

Premik TT v vertikalni smeri (m)

Dolžina skoka (m)

Povprečna kotna hitrost okoli čelne osi (0/s)

Povprečna kotna hitrost okoli dolžinske osi (0/s)

Skrčeni salto 0,56 0,35 1,60 490 0 Stegnjeni salto 0,60 0,50 1,70 430 0 Stegnjeni salto 1/1 0,68 0,52 1,90 390 710 Dvojni skrčeni salto 0,76 0,59 2,02 838 0

Pri saltih naprej se čas leta, največja višina in dolžina skoka povečujejo z zahtevnostjo skoka

(Preglednica 2). Povprečna kotna hitrost okoli čelne osi je nižja pri stegnjeni izvedbi salta

naprej kot pri skrčeni izvedbi. Tekmovalec izvede doskok pri saltih naprej iz višine od 0,35 m

do 0,59 m, pri tem pa mora z aktivnim mišičnim naprezanjem zaustaviti translatorno in

rotacijsko gibanje. Kotne hitrosti pri rotacijskih gibanjih znašajo od 490 do 838 0/s okoli čelne

in okoli 710 0/s okoli dolžinske osi pri stegnjenemu saltu z 1/1 obratom.

Preglednica 3: Osnovne kinematične značilnosti nekaterih akrobatskih skokov nazaj (Ferkolj,

2000)

Prvina Čas leta (s) Premik TT v vertikalni smeri (m)

Dolžina skoka (m)

Povprečna kotna hitrost okoli čelne osi (0/s)

Povprečna kotna hitrost okoli dolžinske osi (0/s)

Stegnjeni salto 0,84 0,70 2,67 357 0 Stegnjeni salto 1/1 0,80 0,57 3,11 375 818 Stegnjeni salto 3/2 0,76 0,69 3,23 447 710 Stegnjeni salto 2/1 0,88 0,94 1,02 386 947 Dvojni skrčeni salto 1,00 1,07 3,30 665 0

Pri saltih nazaj se čas leta in največja višina skoka pri manjšem številu obratov okoli

dolžinske osi nekoliko zniža (Preglednica 3). To se verjetno zgodi zaradi tehnike izvedbe

skokov. Kljub temu pa se z nadaljnjim večanjem števila obratov okoli dolžinske in čelne osi

trend časa leta in višine salta povečuje. Tekmovalec izvede doskok pri saltih nazaj iz višine

12

0,57 m do 1,07 m. Dolžina saltov nazaj se z večanjem zahtevnosti podaljšuje, z izjemo

stegnjenega salta nazaj z 2/1 obratoma, pri katerem je dolžina skoka najkrajša. Vzrok je tudi

tukaj verjetno v tehniki izvedbe. Povprečne vrednosti kotne hitrosti okoli čelne in dolžinske

osi se dvigujejo z večanjem zahtevnosti skoka. Tako mora tekmovalec pri doskoku z aktivnim

mišičnim naprezanjem zaustaviti rotacijsko gibanje, ki znaša okoli čelne osi od 357 0/s do 665 0/s in okoli dolžinske osi do 947 0/s.

Doskok je sestavljen iz naslednjih delov: priprava na doskok in blaženje, ter obmirovanje.

Faza priprave na doskok se začne v fazi leta in konča, ko se stopalo dotakne podlage. V fazi

priprave na doskok telovadec izvaja gibanja, ki mu omogočajo najboljše izhodišče za uspešen

doskok. Gibanja so odvisna od značilnosti prvine, ki jo telovadec izvaja v brezoporni fazi, ta

pa je neposredno povezana s fazo odriva (Marinšek, 2007; Marinšek in Čuk, 2007). Med

takšna gibanja štejemo iztegovanje telesa v bokih in kolenih, premikanje rok v odročenje,

usmerjanje pogleda v mesto doskoka itd. Cilj omenjenih gibanj je ustvariti takšne začetne

pogoje za doskok, ki bodo omogočili najvarnejši in najbolj učinkovit doskok.

Faza zaviranja se začne v trenutku, ko sila reakcije podlage preseže telesno težo po dotiku

stopala s podlago, in traja do trenutka, ko težišče telesa telovadca doseže najnižjo točko. Telo

absorbira energijo po dveh principih, po principu deformacije (spremembe oblike) kosti in

principu spremembe dolžine aktivne mišice (Radin in Paul, 1970). Princip deformacije kosti

se nanaša na proces, pri katerem se zunanje sile postopno zmanjšajo, medtem ko se prenašajo

prek kostnih mikrostruktur. To lahko povzroči kopičenje mikropoškodb, ki se pod

dolgotrajnimi ponavljajočimi obremenitvami lahko razvijejo v stresni zlom (Schaffler, Radin

in Burr, 1989). Princip spremembe dolžine aktivne mišice oziroma ekscentrična mišična

akcija je drugi način sprejema in izničevanja energije. Ko se aktivna mišica in tetiva

podaljšata, mišično-tetivni kompleks sprejema zunanjo energijo. Sprejeta energija je lahko

razpršena znotraj telesa ali pa uporabljena pri povečevanju sile koncentrične mišične akcije, ki

takoj sledi ekscentrični mišični akciji (Komi in Bosco, 1978).

Faza zaviranja se prične z upogibanjem spodnjih okončin. Po stiku stopal s podlago se prične

dorzalna fleksija stopala, krčenje v kolenskem in kolčnem sklepu. Faza zaviranja se loči glede

na najnižjo točko težišča telesa. Ločimo toge doskoke, pri katerih je pot zaviranja kratka in

mehke doskoke, pri katerih je pot zaviranja dolga. Pri togih doskokih znaša kot v kolenu manj

13

kot 630, in pri mehkih doskokih več kot 630 (Devita in Skelly, 1992). Doskok s pravilnimi

koti med deli telesa poveča možnost uspešnega doskoka, saj se tako učinkoviteje izniči

gibalna količina in s tem razbremeni mišice (Prassas in Gianikellis, 2002).

Za primerjavo med pogoji, ki nastanejo pri doskokih v gimnastiki, je bilo opravljenih nekaj

raziskav, ki so simulirale doskok s skokom z različnih višin. Ugotovili so, da s povečevanjem

višine prej začnejo delovati iztegovalke nog po stiku stopal s podlago (Devita in Skelly, 1992;

McNitt-Gray, 1993). Časovno zaporedje gibov ob doskokih z različne višine ostaja

nespremenjeno (Arampatzis, Morey-Klapsing in Brügemann, 2003). S poviševanjem višine

se pomembno poveča aktivacija iztegovalk nog in opravljeno delo (Zhang, Bates in Dufek,

2000). Pri togih doskokih so bolj obremenjeni gležnji, pri mehkih doskokih kolki. Višji je

skok, bolj so pri doskoku obremenjene iztegovalke kolkov (Arampatzis, Brügemann in

Klapsing, 2002). V primerjavi z rekreativci vrhunski telovadci bolj aktivirajo mišice v

iztegovalkah nog, medtem ko v opravljenem delu med njimi ni razlik (McNitt-Gray, 1993).

Večja predaktivacija lahko vodi do razvijanja večjih sil v mišicah (Metral in Cassar, 1981).

Vrhunski telovadci s pomočjo večje aktivacije iztegovalk nog (večjo mišično silo)

zmanjšujejo nastalo (zunanjo) silo ob doskoku. Zaradi visoke aktivacije mišice in posledično

visoke togosti mišično-tetivnega kompleksa, prihaja do manjših amplitud v skočnem in

kolenskem sklepu. Rekreativci rešujejo premagovanje zunanje sile z večjim upogibanjem v

kolčnem sklepu. Posledica tega je podaljševanje časa doskoka. Razlike lahko pojasnimo na

dva načina. Prvi način je, da se vrhunski telovadci zaradi potrebe po ohranjanju ravnotežnega

položaja ob doskokih prilagajajo tako, da bolj obremenjujejo iztegovalke gležnjev in kolkov.

Druga razlaga pravi, da rekreativci niso sposobni prenesti obremenitve pri doskokih z višine s

pomočjo iztegovalk gležnjev in kolen in zato iščejo druge rešitve.

Doskoki v športni gimnastiki se izvajajo s prvim stikom lateralne strani prstov in nato pete

(Janshen, 1998). Peta se dotakne podlage od 2 ms do 52 ms kasneje kot prsti. Lateralni del

stopala se dotakne od 18 ms do 32 ms prej kakor medialni. V gležnju se izvede manjša

sprememba v kotu v sagitalni ravnini (od 200 do 300) kakor v kolenu (od 690 do 890). Razlog

je večja predaktivacija mišic gležnja kot mišic kolena. Največje vrednosti v predaktivaciji

kažejo mišice soleus, peronaeus in gastrocnemius. Večja predaktivacija in s tem večji upor

mišic omogoča učinkovito zmanjševanje nastalih zunanjih sil. Manjši upor, ki nastane v

iztegovalkah kolena, in bolj prilagodljivo gibanje kolena omogočata bolj nadzorovano

zmanjševanje hitrosti težišča telesa kot gleženj.

14

Zunanje sile povzročijo raztezanje mišic, kateremu se mišice upirajo. Upor, ki nastane pri

tem, imenujemo mišična togost. Mišilna togost je izračunana kot kvocient med silo, ki deluje

na mišico, in dolžino raztezanja mišice.

Po stiku stopal s podlago vertikalna sila na podlago hitro naraste. Oblikujeta se dva vrha sile.

Ob doskoku, kjer se podlage najprej dotakne sprednji del stopala, prvi vrh označuje stik

prstov s podlago, drugi pa stik preostalega dela stopala s podlago (Slika 3). Prvi vrh je

običajno samo nakazan in se vidi kot rahel odklon od ravne krivulje (krog s polno črto na sliki

5). Drugi vrh je praviloma večji od prvega in označuje največjo obremenitev na telo (krog s

črtkano črto na Sliki 3). Po drugem vrhu sila strmo pade in se po določenem času umiri na

nivoju telesne teže tekmovalca.

0

500

1000

1500

2000

2500

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180

čas (ms)

F (N

)

Slika 3: Prikaz sile v odvisnosti od časa pri doskoku

McNitt-Gray (1993) je raziskovala doskoke s treh različnih višin (0,32 m, 0,72 m, 1,28 m).

Sile ob doskoku so bile od 3,9 do 11,0-krat večje od telesne teže telovadcev. Panzer (1987) je

v raziskavi, v kateri je sodelovalo šest vrhunskih telovadcev, izračunala sile pri doskoku za

salto nazaj in dvojni salto nazaj. Največje vrednosti pri dvojnem saltu nazaj so bile od 8,8 do

14,4-krat večje od telesne teže merjencev. To predstavlja v primerjavi s saltom nazaj

povečanje za 6,7-krat telesne teže tekmovalca. Karacsony in Čuk (2005) sta primerjala

Prvi vrh

Drugi vrh

15

največje sile, ki so nastale pri odrivih različnih izvedb saltov. Sile so bile do 13,9-krat večje

od telesne teže merjenca.

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180

čas (ms)

F (N

)

telesna teža

Slika 4: Shematični prikat različnih oblik krivulje vertikalne reakcijske sile podlage z istim

sunkom sile (površini obeh krivulj nad telesno težo sta enaki – 116 Ns), ki prikazujeta dva

različna načina doskoka istega telovadca

Glede na tip doskoka in višino skoka se pri doskokih v gimnastiki razvijajo različno velike

sile. Sila reakcije podlage predstavlja zunanjo silo, katero telovadci premagajo v glavnem s

pomočjo mišične sile, delno pa po principu deformacije kosti. Zunanje sile, ki delujejo na

telo, spreminjajo njegovo gibalno in vrtilno količino. Poleg velikosti zunanje sile, na

spremembo gibalne in vrtilne količine vpliva tudi dolžina časovnega intervala, v katerem sila

deluje. Produkt sile in časa je sunek sile, ki je predstavljen kot površina pod krivuljo sile v

odvisnosti od časa. Sunek sile je posledica mase in hitrosti telovadca ob doskoku, zaradi česar

se velikosti sunka sile med doskokom ne da spreminjati. Spreminja se lahko le oblika

površine pod krivuljo (Slika 4). Doskok z isto velikostjo sunka sile se lahko izvede s kratko

potjo zaviranja (Doskok 1 na Sliki 4) ali relativno dolgo potjo zaviranja (Doskok 2 na Sliki 4).

Posledično je zaradi iste velikosti sunka sile zunanja sila podlage pri prvem doskoku višja kot

pri drugem doskoku. Pot zaviranja opredeljujejo upogibanja v sklepih spodnjih okončin. Bolj

se bodo spodnje okončine upogibale v sklepih, daljša bo zavorna pot. Z upogibanjem sklepov

Dokok 1

Doskok 2

16

se hkrati povečujejo ročice in s tem navori v sklepih. Za premagovanje nastalih navorov je

potrebna mišična sila. Doskok bo izveden optimalno takrat, ko bo vadeči pred doskokom

zavzel takšen položaj telesa, ki bo omogočil relativno nizke navore v sklepih med doskokom

(težišče telesa mora biti relativno visoko), kasneje pa bo, glede na okoliščine, z zniževanjem

težišča telesa zavzel statični ravnotežni položaj. Z bolj iztegnjenim in togim telesom ob

začetku doskoka bo vadeči dosegel manjše ročice in s tem zmanjšal navore v sklepih. Pravila

v športni gimnastiki določajo, da mora biti doskok izveden v statični ravnotežni položaj (stoja

spetno). Zato je najbolje, da po tem, ko vadeči izniči večji del gibalne količine ob doskoku,

zniža težišče telesa, saj mu to omogoča bolj učinkovito vzpostavitev statičnega ravnotežnega

položaja, hkrati pa prepreči, da bi se večji del zunanje sile premagal po principu deformacije

kosti. Bolj togi doskoki z manjšo fleksijo v sklepih omogočajo tudi večjo možnost

korekcijskih gibov in njihovo prilagoditev nepredvidljivim dogodkom (McNitt – Grey,

Takashi in Millward, 1994). Večja možnost korekcijskih gibov omogoča bolj primerno

porazdelitev obremenitve med mišičnimi in kostnimi strukturami pri izvedbi težjih

akrobatskih skokov. Neugodni položaji telesa ob doskoku lahko povečajo ročice sklepov in s

tem prispevajo k večji uporabi mišične sile in oteženim pogojem za vzpostavljanje ravnotežja.

Neugodni položaj telesa lahko povzroči tudi udarec pete ob tla, kar poveča zunanjo silo na

telo.

Telovadci lahko s pomočjo gibanja rok v fazi leta in fazi doskoka nadzorujejo kinematične

spremenljivke, ki so značilne za uspešen doskok. V fazi leta je lahko spreminjanje položaja

podsistema trup – roke učinkovit pripomoček za nadzor vztrajnosti pri pripravi na doskok, ne

da bi pri tem zmanjšali nadzor spodnjega dela telesa in nadzor nad mehanskimi

obremenitvami (Requejo, McNitt – Grey in Flashner, 2002, 2004). Med doskokom so

mehanske zahteve in sklepni nadzor odvisne od položaja telesnih delov in sile, ki nastane pri

doskoku (McNitt –Gray, Hester, Mathiyakom in Munkasy, 2001). V fazi doskoka lahko

telovadec vrti roke v smeri gibanja ali v nasprotni smeri gibanja. Gib temelji na pravilu

ohranitve in prenosa vrtilne količine (Prassas in Gianikellis, 2002). Če so omenjeni gibi

uspešno izvedeni, lahko z njihovo pomočjo tekmovalec poveča, zmanjša ali celo spremeni

smer vrtenja, s tem pa omogoči doskok brez koraka ali poskoka.

17

1.2. NADZOR MIŠIČNE TOGOSTI PRI DOSKOKU

Mišična togost je upiranje raztezanju mišice, ki nastane zaradi delovanja zunanje sile nanjo.

Upor je izračunan kot kvocient med silo, ki deluje na mišico, in dolžino raztezanja mišice.

Mišična togost je pomembna značilnost mišice pri ekscentričnem mišičnem naprezanju. Na

mišično togost vplivajo pasivni in aktivni mehanizmi (Enoka, 2002). Med pasivne mehanizme

uvrščamo paralelne elastične elemente (mišično ovojnico in vezivno tkivo) in viskoznost

mišice. Paralelni elastični elementi prevzamejo vodilno vlogo pri tvorjenju mišične togosti, ko

dolžina mišice naraste in onemogoča aktivno delovanje prečnih mostičev. Drugi pasivni

mehanizem, ki vpliva na mišično togost, je viskoznost mišice. Viskoznost je odvisna

predvsem od hitrosti raztezanja in temperature mišice. Z višanjem hitrosti raztezanja mišice in

padanjem temperature mišice je viskoznost mišice višja.

Na mišično togost vplivajo predvsem aktivni mehanizmi, ki igrajo pomembno vlogo pri

hotenih gibanjih. Aktivna kontrola mišične togosti je odvisna od delovanja prečnih mostičev

in kontrole mišične aktivacije.

1.2.1. Delovanje prečnih mostičev

Delovanje prečnih mostičev se prične z vzpostavljanjem stika med miozinskimi (debelo

mišično vlakno) in aktinskimi (tanko mišično vlakno) mišičnimi vlakni. Pod izrazom

vzpostavljanje prečnih mostičev razumemo pričvrščanje glave debelega mišičnega vlakna na

tanko mišično vlakno. Po vzpostavitvi prečnih mostičev lahko miozinske glave rotirajo svoj

distalni del in s tem potegnejo tanka vlakna proti središču sarkomere. S pomočjo prečnih

mostičev mišična vlakna drsijo med seboj, kar na nivoju mišice zaznamo kot njeno krčenje

(koncentrično mišično naprezanje). Raztezanje aktivirane mišice (ekscentrično mišično

naprezanje) ali sproščene mišice je možno samo s pomočjo zunanje sile ali z delovanjem

druge mišice (mišica antagonist). Mišice se s pomočjo delovanja prečnih mostičev aktivno

vključujejo v kontrolo upiranja njenemu raztezanju, torej togosti.

Delovanje prečnih mostičev je odvisno od dolžine sarkomere in se kaže v sili, ki jo lahko

mišica v različnih dolžinah razvije (Enoka, 2002). Mišična sila je mehanski odziv mišice na

mišično aktivacijo. Po teoriji prečnih mostičev posamezni prečni mostič razvije enako veliko

silo, ne glede na ostale prečne mostiče. Od prekrivanja debelih in tankih mišičnih vlaken je

18

odvisno število vzpostavljenih prečnih mostičev, s tem pa je določena tudi velikost

proizvedene sile. Pri optimalni dolžini sarkomere je lahko sklenjenih največ prečnih mostičev

in je sila, ki jo tako dolga mišica lahko razvije, največja. Če se dolžina sarkomere prične

zmanjševati, se zaradi prekrivanja debelih (miozinskih) in tankih (aktinskih) mišičnih vlaken

število sklenjenih prečnih mostičev prične zmanjševati in s tem se zmanjšuje tudi sila. Če se

dolžina sarkomere prične povečevati, se debela in tanka vlakna ne prekrivajo več, kar pomeni

manjše število sklenjenih prečnih mostičev in manjšo silo.

Pri majhni dolžini mišice je sila odvisna od aktivnih elementov mišice in viskoznosti, pri

večjih dolžinah pa tudi od pasivnih elastičnih elementov (vezivno tkivo in mišične ovojnice).

Ker se pri velikih dolžinah mišice debela in tanka mišična vlakna ne prekrivajo več,

prevzamejo vlogo elementov, ki razvijajo silo, pasivni elastični elementi. Za dober nadzor

gibanja je pomembno, da se mišica nahaja v svoji optimalni dolžini.

1.2.2. Kontrola mišične aktivacije

Mišična togost se lahko spreminja z nivojem mišične aktivacije. Mišična aktivacija pa se

spreminja s pomočjo centralnega živčnega sistema ali pa je regulirana periferno s pomočjo

različnih aferentnih signalov.

Periferno je mišična aktivacija regulirana predvsem prek mišičnega vretena in Golgijevega

tetivnega organa. Refleks na raztezanje in golgijev tetivni refleks, ki izhajata iz mišičnega

vretena in Golgijevega tetivnega organa, igrata pomembno vlogo pri prilagajanju mišic na

zunanje vplive. Mišično vreteno proži refleks na raztezanje, katerega naloga je povečati

aktivacijo mišice (agonista) in inhibirati nasprotno delujočo mišico (antagonist). Golgijev

tetivni organ je receptor, ki zaznava silo v mišici. Aktivira inhibitorni refleks, ki ima nalogo,

da zmanjša silo v mišici. Oba refleksa lahko hkrati uravnavata dolžino in silo v mišici in s tem

njeno togost (Houk in Rymer, 1981). S spreminjanjem mišične aktivacije se spreminjajo tudi

mehanske značilnosti mišice.

Mišično vreteno je sestavljeno iz senzornega dela in intrafuzalnih mišičnih vlaken. Senzorni

del je povezan z eferentnimi živci (Ia in II živčna vlakna), intrafuzalna vlakna pa so povezana

z aferentnimi živci (gama motorična živčna vlakna), ki omogočajo krčenje in sproščanje

intrafuzalnih vlaken. Občutljivost mišičnega vretena je mogoče določiti pred začetkom

19

gibanja s pomočjo spreminjanja dolžine vlaken mišičnega vretena glede na dolžino mišičnih

vlaken, za kar so odgovorni gama motorični živci. S tem, ko gama motorična živčna vlakna

povečajo oziroma skrajšajo dolžino senzornega dela mišičnega vretena, se poveča oziroma

zmanjša frekvenca akcijskih potencialov v senzornem delu. S povečanjem oziroma

zmanjšanjem frekvence akcijskih potencialov v senzornem delu mišičnega vretena se poveča

oziroma zmanjša občutljivost alfa motoričnih živcev. Zato je gama motorični sistem glavni

mehanizem, ki uravnava odziv mišičnega vretena (Brooks, 1983). Na gama motorični sistem

lahko vpliva rekurentna inhibicija. Rekurentna inhibicija prek gama motoričnega sistema

vpliva na vzdražnost mišičnega vretena in s tem posredno na mišično aktivacijo in kasneje na

mišično togost. Rekurentna inhibicija je lokalna povratna zveza, ki lahko spreminja odzive

mišičnega vretena tudi prek vmesnega nevrona – Renshawjeve celice (Windhorst, 1988).

Renshawjeva celica je lahko aktivirana prek supraspinalnih impulzov (CŽS), aferentnih

živčnih vlaken skupine III in IV in stranske veje alfa motoričnega živca. S pomočjo

omenjenih impulzov Renshawjeva celica ustvarja inhibitorne postsinaptične potenciale v

istem skladu motoričnih nevronov (»motor neuron pool«) in vmesnih živcih. Proženje

rekurentne inhibicije se kaže kot zmanjšanje vzdraženosti alfa motoričnih živcev. Rekurentna

inhibicija ima večji vpliv na manjše motorične živce, kakor na večje (Nielsen in Pierrot-

Deseilligny, 1996) in se lahko pri večjem številu ponovitev zaradi utrujenosti poveča.

Mišično vreteno je receptor, ki zaznava hitrost (Ia živčna vlakna) in dolžino (II živčna vlakna)

raztezanja in krajšanja mišice in pomaga pri kontroli mišične togosti in pri ustrezni reakciji na

nepričakovane motnje položaja telesa (Brooks, 1983). Mišično vreteno je bolj dovzetno na

spremembe v hitrosti raztezanja, kot dolžini raztezanja. Mehanizem, ki tudi vpliva na dotok

po Ia živčnih vlaknih je predsinaptična inhibicija, ki pomeni uravnavanje aferentnih signalov,

še preden dosežejo motorični živec. Inhibicija poteka prek vmesnega živca, ki se stika z

aferentnim živcem v bližini stika med aferentnim in motoričnim živcem. Vmesni živec

uravnava aferentni akcijski potencial, preden se prenese na motorični živec. Predsinaptična

inhibicija spreminja odzivnost mišičnega vretena z zmanjševanjem akcijskega potenciala na

aferentnem živcu (Fournier in Pierrot-Deseilligny, 1989) in s tem pomembno vpliva na

uravnavanje mehanskih značilnosti gibanja (Stein, 1995).

V primeru doskoka, kjer je potrebno prekiniti prenos energije iz ekscentričnega v koncentrični

del mišičnega naprezanja, mora biti refleks na raztezanje inhibiran (Dyhre-Poulsen in

Laursen, 1984). Raziskave (Dietz in Noth, 1978; Dietz, Noth in Schmidtbleicher, 1981) so

20

pokazale, da je prvi nevralni odziv mišice po stiku telesa s podlago refleksnega izvora. S

spremembo občutljivosti mišičnega vretena (gama motorični sistem) in predsinaptične

inhibicije lahko odziv refleksa na raztezanje povečamo ali zmanjšamo. Povečanje

občutljivosti povzroči, da se pri enakem podaljšanju mišice sproži večji odziv refleksa kot pri

normalni občutljivosti. Zmanjšanje občutljivosti pomeni, da se pri enakem podaljšanju mišice

sproži manjši odziv refleksa kot pri normalni občutljivosti ali pa se refleks sploh ne sproži.

Uravnavanje refleksnih odzivov se prične več kot 100 ms pred stikom telesa s podlago

(Dyhre-Poulsen, Simonsen in Voigt, 1991). Predaktivacija je centralno predprogramirana. Po

stiku podlage s stopalom nastopi faza refleksno kontrolirane aktivacije (30–120 ms po začetku

raztezanja golenskih mišic), na katero med samim trajanjem ne moremo zavestno vplivati.

Obe fazi moramo že pred gibanjem določiti z motoričnim programom (Brooks, 1983). Za

dušena gibanja je pomembno, da mora biti vzdražnost alfa motoričnih živcev majhna. Glavna

mehanizma, ki omogočata majhno vzdražnost alfa motoričnih živcev, sta gama sistem

motoričnih živcev in predsinaptična inhibicija, ki oba delujeta prek aferentnih živcev skupine

Ia.

Pri doskoku ločimo dva dela, prvega, ki je opredeljen kot del povečanega pritiska na podlago

(ekscentrični del), in drugega, ki je opredeljen kot del zmanjšanega pritiska na podlago

(koncentrični del). Z vidika nadzora gibanja koncentrični del doskoka ni povezan z

ekscentričnim. Odziv uspešnega gibalnega programa poteka v ekscentričnem delu (dolžina

sarkomere se podaljšuje) doskoka v dveh delih. V prvem delu se mišična togost ob prvem

stiku telesa s podlago poveča. Omenjeni dvig mišične togosti je takojšen mehanski odziv

aktivirane mišice na raztezanje (Rack in Westbury, 1974). V ekscentričnem delu se sklenjeni

prečni mostiči mišice upirajo nastali zunanji sili. V drugem delu pride do hitrega upada

mišične togosti. To odraža dejstvo, da se je mehanska energija, ki je nastala ob udarcu,

uporabila za zaviranje.

Skupna telesna togost je v največji meri odvisna od togosti v gležnju (Dyhre-Poulsen,

Simonsen in Voigt, 1991). Kadar je togost v mišicah gležnja visoka, je visoka tudi skupna

telesna togost. Razlog je večja predaktivacija mišic gležnja kot kolena. Največje vrednosti v

predaktivaciji kažejo mišice soleus, peronaeus in gastrocnemius. Večja predaktivacija in s tem

večji upor omogočata učinkovito zaviranje. Manjši upor, ki nastane v mišicah kolena, in bolj

prilagodljivo gibanje kolena omogočata bolj nadzorovano zmanjševanje hitrosti težišča telesa

21

kot gleženj. Večji upor v mišicah gležnja v primerjavi z uporom v mišicah kolena se kaže tudi

v oporni fazi. V gležnju se izvede manjša sprememba v kotu (od 200 do 300) kot v kolenu (od

690 do 890) (Janshen, 1998). Gleženj je torej odgovoren za premagovanje sile reakcije

podlage, medtem ko koleno pripomore k bolj nadzorovanemu dušenju doskoka.

Pri doskoku se lahko mišice v oporni fazi aktivirajo na dva načina. Prvi način je, da se mišice

tibialis anterior (dorzalni fleksorji) in mišice soleus in gastrocnemius (plantarni fleksorji)

izmenično vklapljajo in izklapljajo (Dyhre-Poulsen, Simonsen in Voigt, 1991). Drugi način je,

da sta obe mišični skupini hkrati aktivirani (ko-kontrakcija). Med ko-kontrakcijo je recipročna

inhibicija pomembno zavrta v primerjavi z dorzalno ali plantarno fleksijo stopal (Nielsen in

Pierrot-Deseilligny, 1996). Pri primerjavi močne plantarne fleksije (več kot 50 % največje

plantarne fleksije) in ko-kontrakcijo je refleksni odziv pri ko-kontrakciji bistveno bolj

inhibiran kakor pri močni plantarni fleksiji. Omenjeno delovanje mišic je pomembno z vidika

ohranjanja ravnotežnega položaja. Izvajanje ko-kontrakcije je bolj učinkovito pri ohranjanju

ravnotežnega položaja kot izmenično vklapljanje in izklapljanje dorzalnih in plantarnih

fleksorjev. Nekateri raziskovalci (Dyhre-Poulsen, Simonsen in Voigt, 1991; Duncan in

McDonagh, 2000) so ugotovili, da pri doskokih mišice gležnja tvorijo recipročni aktivacijski

vzorec (plantarni in dorzalni fleksorji se izmenično vklapljajo in izklapljajo), medtem ko so

mišice kolena koaktivirane. Pri tem vzorcu se kaže vloga refleksne aktivacije takoj po

doskoku.

O gibalnem nadzoru po stiku telesa s podlago pri doskoku obstajata dve teoriji. Prva govori o

tem, da je aktivacija mišic v oporni fazi posledica vnaprej sestavljenega gibalnega programa

(Dyhre-Poulsen, Simonsen in Voigt, 1991), druga pa o tem, da je aktivacija mišic v oporni

fazi posledica refleksov (Prochazka, Schofield, Westerman in Ziccone, 1977; Dietz, Noth in

Schmidtbleicher, 1981; Duncan in McDonagh, 2000). Prva teorija podpira rešitev, da je

aktivacija mišice v oporni fazi posledica vnaprej sestavljenega gibalnega programa, ker je

vzdražnost refleksov (Hoffmanovega refleksa) v času stika telesa s podlago nizka. Druga

teorija pravi, da mišične aktivnosti ne sproži CŽS, ampak senzorični dražljaj. Aktivnost mišic

naj bi bila odraz refleksnega odziva. Senzorični dražljaj, ki sproži mišično aktivacijo, je

rotacija gležnja, odziv pa refleks na raztezanje. Mišici gastrocnemius in soleus z mišico

tibialis anterior tvorita recipročni aktivacijski vzorec. Mišici biceps femoris in rectus femoris

sta koaktivirani v času oporne faze in sta za razliko od mišic gležnja predprogramirani. Dokaz

za to je premajhen dražljaj, ki bi aktiviral refleks na raztezanje (doskok iz višine 0,45 m) v

22

mišicah kolena. Ne glede na to, ali mišice aktivira CŽS ali refleks na raztezanje, je verjetno

CŽS tisti, ki v obeh primerih inhibira (predvsem z gama motoričnim sistemom in

predsinaptično inhibicijo) refleksne odzive.

Centralni živčni sistem je poleg regulacije refleksnih odzivov odgovoren za ustvarjanje

motoričnih programov. Motorični program programiramo vnaprej prek vnaprejšnjega nadzora

gibanja (»feedforward« mehanizma za nadzor gibanja). Pri sestavi takšnega programa so

pomembne predhodne izkušnje. Doskok je zaradi drugačnih mehanizmov nadzora (dušeno

gibanje) neodvisno programiran od faze odriva (propulzivno gibanje) (McKinley in Pedotti,

1992), zato ga moramo poučevati ločeno od odriva. Pri uravnavanju reakcijske sile podlage

pri doskoku poleg vnaprejšnjega nadzora gibanja (»feedforward«) sodeluje tudi nadzor

gibanja s povratno povezavo (»feedback« princip nadzora gibanja) (Munaretti, McNitt-Gray

in Flashner, 2006). »Feedforward« določi nivo vzdraženosti sklada alfa gibalnih živčnih

vlaken (nivo Hoffmanovega refleksa) v trenutku stika stopala s podlago, »feedback« pa

nadzoruje gibanje skozi njegov potek.

Motorični programi za doskok se ne spreminjajo z višino doskoka (Dyhre-Poulsen, Simonsen

in Voigt, 1991). To pomeni, da pri doskokih iz različnih višin vzorec mišične aktivacije ostaja

enak. Z višino se povečuje le aktivacija mišic, s čemer se povečuje tudi togost mišic, ki pa

mora biti pri doskoku po kratkem kontaktnem času nizka. Problem se pojavi, ko se pri

zahtevnih, visokih skokih razvijajo visoke sile, hkrati pa se zahtevajo neelastične značilnosti

mišice.

Motorični program doskoka je odvisen od informacij, ki jih ima vadeči na razpolago pri

izvedbi doskoka (»feedback«). Možnost prve zavestne reakcije na gibanje, v katero se

vključuje CŽS, se začne približno 120 ms po začetku gibanja in traja do konca gibanja

(Enoka, 2002). V tem delu doskoka je možno prilagajati aktivacijo mišic glede na povratne

informacije, ki prihajajo v CŽS iz zunanjih in notranjih receptorjev. V malih možganih se

informacije primerjajo z želenim zapisom gibanja. Glede na odstopanje od želenega zapisa se

iz malih možganov v motorično skorjo (korteks) pošlje informacija o prilagojeni aktivaciji

mišic. Iz motorične skorje potujejo prilagojeni živčni impulzi do alfa motoričnih živcev.

Prilagojeni impulzi lahko potujejo tudi neposredno iz malih možganov do alfa motoričnih

živcev.

23

1.3. ELASTIČNOST PODLAGE

Pomemben dejavnik doskoka so elastične značilnosti podlage. Vsaka podlaga ob obremenitvi

zavibrira, to pomeni, da se z določeno frekvenco in amplitudo deformira. Vibracija podlage je

odvisna od velikosti in smeri obremenitve ter trdote (elastičnosti) podlage. Trše podlage

vibrirajo z večjo frekvenco in manjšo amplitudo kot mehke podlage (Slika 5).

0.00.20.40.60.81.01.2

0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 1.2 1.4 1.6 1.8

čas (s)

ampl

ituda

(m)

mehka podlagatrda podlaga

Slika 5: Shematski prikaz različnih amplitud in frekvenc vibracij različno trdih podlag

Cilj doskoka je obstati na mestu brez dodatnih korekcijskih gibov. Zaradi vibracij podlage je

cilj doskoka otežen. Podlaga se deformira zaradi sunka sile, ki ga ustvari padajoče telo. Zaradi

različnih amplitud in frekvenc vibracij, ki jih ustvarijo različno trde podlage, se spreminja

zunanja sila na telo. Zato je potrebno delovanje mišic (aktivacija mišic) uskladiti z vibracijami

podlage. Aktivacija mišic se kaže v spremembi mišične togosti. Gibanjem s takšnimi

značilnostmi pravimo dušena gibanja.

1.4. NAČINI MIŠIČNEGA DELA

Večja mišična togost in značilnosti skoraj popolnega elastičnega telesa omogočajo

shranjevanje energije v delu ekscentričnega mišičnega naprezanja in sproščanje energije v

delu koncentričnega mišičnega naprezanja. Govorimo o ekscentrično-koncentričnih mišičnih

naprezanjih oziroma mišičnem delu, pri katerem ekscentrični kontrakciji brez odmora sledi

koncentrična kontrakcija (Norman in Komi, 1979). Takšna izraba shranjene energije omogoča

bolj učinkovito gibanje (višje in hitrejše odrive pri izvedbi akrobatskih prvin in poskoke), za

24

katero je značilna ekscentrično-koncentrično mišično naprezanje. Skeletne mišice imajo

značilnosti skoraj popolnega elastičnega telesa. Mišica lahko absorbira, shrani in sprosti

energijo, ki je nastala ob delovanju zunanje sile na telo (Komi in Bosco, 1978; Cavagna in

Citterio, 1974; Edman, 1992). Mišica deluje kot skoraj popolno elastično telo, ker je

izkoristek energije delen in ne popoln.

Doskoki so gibanja, za katere je značilna ekscentrično-koncentrično mišično naprezanje.

Koncentrično mišično naprezanje, ki sledi ekscentričnemu mišičnemu naprezanju, športniku

omogoča premikanje v končni položaj in z vidika mehanike in nadzora gibanja ni v povezavi

z ekscentričnim mišičnim naprezanjem (Dyhre-Poulsen in Laursen, 1984). Zaradi različnega

nadzora gibanja se pri doskokih elastična energija iz ekscentričnega dela mišičnega

naprezanja ne shrani in nato sprošča v koncentričnem delu. Pri doskoku se vključijo

mehanizmi, ki so značilni za dušena gibanja. Ti omogočajo, da se mišica v ekscentrični fazi s

pomočjo visoke aktivacije upira obremenitvi (zunanji sili), nato pa se aktivacija mišice in s

tem sila zmanjša, kar omogoča posamezniku, da obstane na mestu. Za premagovanje sile, ki

nastane pri doskoku v ekscentrični fazi (od trenutka stika stopala s podlago do najnižje točke

bokov), mora biti mišična togost najprej visoka nato pa se mora zmanjšati v skladu z

elastičnimi značilnostmi podlage.

25

2. PREDMET IN PROBLEM

V športni gimnastiki poznamo na parterju več vrst saltov. Ločimo jih po številnih kriterijih, ki

opredeljujejo smer salta, zahtevnost salta in vrsto doskoka. Salta na parterju ločimo glede na

smer vrtenja (naprej, nazaj, bočno), položaj telesa (skrčeni, sklonjeni, stegnjeni), količino

vrtenja okoli čelne osi (salto, salto v oporo ležno za rokami, salto in pol v preval, dvojni in

trojni salto) in kombinacijo vrtenja (salto z vrtenjem okoli večjega števila osi; to je v primeru,

da vadeči med saltom izvaja tudi vrtenje okoli dolžinske osi). V zadnjih letih v tekmovalnih

sestavah prevladujejo doskoki enojnih saltov naprej in nazaj v stegnjeni izvedbi z različnimi

števili obratov okoli dolžinske osi (Marinšek, 2007). Doskoki takšnih saltov se izvajajo na

noge.

Smer saltov je ena izmed najbolj osnovnih parametrov, ki ločijo salta med seboj. Salti naprej

in salti nazaj se razlikujejo v času leta, največji višini, dolžini skoka, kotni hitrosti vrtenja

okoli čelne in dolžinske osi (Preglednica 2 in Preglednica 3). Salti naprej so v povprečju

izvedeni s krajšim časom leta, nižje, dlje in z večjo kotno hitrostjo okoli čelne in dolžinske

osi, kot salti nazaj. Ne glede na smer vrtenja saltov okoli čelne osi (naprej oziroma nazaj),

morajo biti doskoki na noge po pravilniku Mednarodne gimnastične zveze (FIG, 2009)

izvedeni sonožno snožno v popoln ravnotežni položaj. Raziskavi Dufeka in Batesa (1990) in

Marqueza, Masumure in Aeja (2009), ki sta bili narejeni na igralcih košarke in odbojke sta

pokazali, da sta višina in dolžina skoka ključni spremenljivki pri oblikovanju značilnosti

doskoka. Glede na to, da se salti naprej in nazaj razlikujejo v kinematičnih značilnostih v fazi

leta, cilj doskoka pa je enak, se med seboj verjetno razlikujejo tudi v kinematičnih in

dinamičnih značilnostih v fazi doskoka.

Glede na smer translacije in rotacije salta, ter različno število obratov okoli dolžinske osi

ločimo dve vrsti doskokov na noge. Doskoke pri katerih so stopala obrnjena v smer gibanja

(Slika 1, doskoki naprej) in doskoke, pri katerih so stopala obrnjena v nasprotno smer od

gibanja (Slika 2, doskoki nazaj). Kljub različnemu položaju telesa ob doskoku glede na

gibanje težišča telesa, morajo tekmovalci upoštevati smer gibanja, v kolikor želijo izpolniti

cilj po uspešnem doskoku. Tekmovalci morajo v obeh primerih pred doskokom zavzeti

položaj, v katerem je težišče telesa pred navpičnico. To jim namreč omogoča bolj učinkovito

vzpostavljanje ravnotežnega položaja, glede na delovanje sile podlage, ki deluje pri doskoku

26

kot moteči dejavnik. Položaj telesa ima lahko za posledico različno porazdelitev sile po

podplatu. V primeru doskokov naprej (Slika 1) je razdalja med peto in podlago manjša kot pri

doskokih nazaj (Slika 2). Zaviranje v skočnem sklepu deluje učinkoviteje na veliki razdalji,

zato je večja verjetnost, da bo ob doskokih naprej peta bolj obremenjena, kot pri doskokih

nazaj. V primeru izvedbe salta, pri katerem vadeči ne ustvari dovolj vrtilne količine pri

odrivu, se bo telo pred doskokom pričelo upogibati v bokih (Yeadon, 1993a), kar dodatno

poveča možnost doskoka na pete. Pri različnih postavitvah stopal (po lastni presoji, prsti prvi,

pete prve) pri doskokih obstajajo pomembne razlike v nekaterih kinematičnih parametrih

(Cortes idr., 2006; Kovacs idr., 1999). Največje razlike se pojavljajo pri doskokih s tehniko

»pete prve«. Tehnika »pete prve« ima za posledico visoke vrednosti vertikalne sile podlage. V

trenutku najvišje vertikalne sile podlage pride pri tehniki »pete prve« do bistveno manjšega

upogiba v kolenu in močnejšega upogiba kolen navznoter (valgus) kakor pri tehniki »prsti

prvi«. Najbolj obremenjeni sklep pri tehniki »pete prve« so kolena, sile pa se lahko ob

takšnem doskoku prenašajo tudi na hrbtenico in povzročijo njene poškodbe. Ob prvem stiku

stopala s podlago pride pri tehniki »prsti prvi« do manjšega upogiba v kolčnem sklepu kot pri

ostalih dveh tehnikah. Pri tej tehniki se največje sile razvijejo v ahilovi tetivi (Self in Paine,

2001). Povečana aktivacija mišic skočnega sklepa omogoča aktivno absorpcijo energije, ki

zmanjša silo udarca na peto (Nigg in Herzog, 1998). To pomeni večjo stabilnost gležnja v

oporni fazi (Janshen, 2000, 2001; Janshen in Brüggemann, 2001). Rezultati raziskave na

kadavrih (Self in Paine, 2001) so pokazali, da športniki ne uporabljajo vsega svojega

potenciala za absorpcijo energije pri doskokih.

Število obratov okoli dolžinske osi je eden izmed parametrov, ki povečuje zahtevnost

posameznega salta. V športni gimnastiki se veča število obratov okoli dolžinske osi v

intervalu polovice obrata (1800). Salti z večjim številom obratov okoli dolžinske osi so bolj

zahtevni od saltov z manjšim številom obratov in slednji od saltov brez obratov. Z večanjem

zahtevnosti saltov se povečujejo obremenitve na telo in zmanjšuje nivo gibalnega nadzora

(Panzer, 1987; Karacsony in Čuk, 2005). S tem se povečuje možnost za neuspešen doskok.

Bolj zahtevni salti so izvedeni višje (z večjo gibalno količino) in z večjo vrtilno količino

(Ferkolj, 2000; Štuhec, 2001; Karacsony in Čuk, 2005). Motorični programi za doskok se ne

spreminjajo z višino doskoka (Dyhre-Poulsen, Simonsen in Voigt, 1991). To pomeni, da pri

doskokih iz različnih višin vzorec mišične aktivacije ostaja enak. Z višino se povečuje le

aktivacija mišic, s čemer se povečuje tudi togost mišic, ki pa se mora po ekscentrični fazi

naprezanja, to je na prehodu v koncentrično naprezanje, znižati. Problem se pojavi, ko se pri

27

zahtevnih, visokih saltih razvijajo visoka togost, hkrati pa se zahtevajo neelastične značilnosti

mišice. Z večanjem zahtevnosti saltov se zmanjšuje nadzor nad telesno togostjo, zaradi česar

se verjetno z zahtevnostjo saltov spreminjajo nekatere značilnosti doskokov.

Obračanje vadečih okoli dolžinske osi med izvajanjem saltov je mogoče, zaradi nagiba telesa

vstran (v Z osi) od bočne ravnine (Frolich, 1980). Večji kot je nagib vstran med izvajanjem

salta, hitreje se telovadec vrti okoli dolžinske osi, kar mu omogoča izvedbo večjega števila

obratov. Nastalo vrtilno količino je pri doskoku potrebno izničiti. To vadeči izvede z močnim

napenjanjem mišic v skočnem in kolenskem sklepu.

Skupna vrtilna količina, ki jo vadeči ustvari pri odrivu, se v fazi leta ne spreminja, ker na telo

v fazi leta ne delujejo zunanje sile. Skupna vrtilna količina se pri saltih z obrati okoli

dolžinske osi porazdeli na vrtilno količino okoli čelne in vrtilno količino okoli dolžinske osi.

Z večanjem nagiba vstran, ki omogoča vadečemu hitrejše vrtenje okoli dolžinske osi, se

manjša hitrost vrtenja okoli čelne osi. V primeru, da tekmovalec proizvede dovolj skupne

vrtilne količine ob odrivu, se bo telo pred doskokom poravnalo in doskok se bo lahko izvedel

simetrično (Yeadon, 1993a). V primeru, da se telo pred doskokom ne bo poravnalo, se bo

doskok izvedel asimetrično. To pomeni, da bo ena noga pri doskoku bolj obremenjena kakor

druga. Asimetrične obremenitve lahko povzročijo poškodbe spodnjih okončin in hrbtenice

(Steffen, Baramki, Rubin, Antoniou in Aebi, 1998; Yeadon, 1999). Raziskava, ki so jo

naredili McNitt-Gray, Munkasy, Mathiyakom in Somera (1998), v kateri so se ukvarjali z

asimetričnim obremenjevanjem nog med doskoki pri blokih v odbojki, je pokazala, da se pri

različnih oblikah doskoka ohranja skupna vertikalna hitrost težišča telesa. To pomeni, da so

merjenci za različne doskoke uporabljali različne mehanike gibanja. Ugotovili so tudi različne

obremenitve med obema nogama. Vodilna noga je bila bolj obremenjena kakor nevodilna

noga. Velikost razlike je bila odvisna od načina doskoka in je dosegla vrednosti od 0,5 do 5-

krat telesne teže merjenca. Pri igranju odbojke igralci tudi pri napadalnih udarcih doskakujejo

asimetrično, kljub temu da želijo doskočiti na obe nogi hkrati (Marquez, Masamura in Ae,

2009). V primerjavi z igralkami odbojke, so Sabick, Goetz, Pfeiffer, Debeliso in Shea (2006)

ugotovili, da telovadke doskočijo z bolj enakomerno porazdeljenimi silami dominantne in

nedominantne noge kakor njihove vrstnice. Bolj simetričen doskok je verjetno posledica

prilagoditve telesa v procesu treninga. Raziskava je bila narejena na doskokih iz različnih

višin na dve neodvisno merljivi tenziometrijski plošči.

28

Asimetrični doskok lahko razdelimo na dva dela (Maeda idr., 2003). Prvi traja od stika prvega

stopala s podalgo, do stika drugega. Značilnosti tega dela so enake kot pri doskoku na eno

nogo. Drugi del traja od stika drugega stopala s podlago do konca doskoka. Značilnosti tega

dela so enake kot pri simetričnem doskoku. Pri asimetričnih doskokih se pojavlja problem

vpliva obremenitev na telo športnika. Pri simetričnih doskokih se pri doskoku z 2 m za 52 %

poveča možnost everzije v calcaneocuboidnem sklepu v primerjavi z doskokom iz 1 m

(Arampatzis, Morey-Klapsing in Brüggemann, 2003). Če upoštevamo rezultate, da se pri

asimetričnem doskoku obremenitve na vodilno nogo povečajo do 5-krat telesne teže

merjenca, potem je verjetnost everzije še veliko večja.

Zaradi raznolikosti saltov na parterju se pojavljajo različne izvedbe doskokov. Iz dosedanjih

raziskav sta ključna vidika uspešnega doskoka tehnika doskoka in simetričnost doskoka.

Najbolj pomemben del tehnike doskoka je nadzor nad togostjo doskoka. Doskoki v športni

gimnastiki naj bi se v skladu z dosedanjimi raziskavami (Devita in Skelly, 1992; McNitt-

Gray, 1993; Janshen, 1998) izvajali v fazi povečanega pritiska na podlago na sprednji del

stopala, z relativno veliko togostjo. Telo bi moralo biti v tej fazi čim bolj iztegnjeno v

skočnem, kolenskem in kolčnem sklepu, saj bi s tem omogočilo najbolj učinkovito izhodišče

za premagovanje zunanje sile in primerno porazdelitev sile po podplatih. V delu zmanjšanega

pritiska na podlago naj bi se togost zmanjšala s povečevanjem amplitud v sklepih. S

povečevanjem amplitud v skočnem, kolenskem in kolčnem sklepu bi se izboljšala možnost za

učinkovito vzpostavitev ravnotežnega položaja.

Simetričnost doskokov je pomembna tako z vidika vzpostavljanja ravnotežnega položaja ,

kakor z vidika obremenitev na lokomotorni aparat. Simetrični doskoki predstavljajo boljše

izhodišče za učinkovito vzpostavitev ravnotežnega položaja, zaradi večje podporne površine

pri doskoku, to pa povečuje možnost za uspešen doskok. Obremenitev na posamezno nogo je

pri simetričnih doskokih manjša in bolj enakomerno porazdeljena kot pri asimetričnih

doskokih, kar zmanjšuje tveganje za nastanek poškodb.

Zaradi dejstva, da vidik tehnike in simetričnosti doskoka izrazito pripomoreta k uspešni

izvedbi doskoka in preventivi pred poškodbami, je to področje proučevanja zelo aktualno in

zanimivo za vse trenerje in raziskovalce, ki želijo izboljšati izvedbo in učinkovitost doskokov

v športni gimnastiki oziroma sorodnih športnih panogah.

29

Nobena izmed nam znanih raziskav se še ni ukvarjala z doskoki med izvedbo akrobatskih

prvin na parterju z vidika tehnike doskoka in simetričnosti. Predmet te raziskave so zato

doskoki pri različnih vrstah saltov naprej oziroma saltov nazaj (salti z ali brez obratov okoli

dolžinske osi). Raziskovalni problem predstavlja ugotavljanje razlik v tehniki in simetričnosti

doskokov različnih vrst saltov, ter določitev vpliva izbranih spremenljivk na uspešnost

doskokov.

30

3. CILJI

Glede na predmet in problem so cilji raziskave naslednji:

1. Opisati časovne, dinamične in kinematične značilnosti doskokov za izbrana salta naprej

z ali brez obratov okoli dolžinske osi in saltov nazaj z ali brez obratov okoli dolžinske

osi.

2. Ugotoviti, ali se časovne, dinamične in kinematične značilnosti doskokov spreminjajo s

smerjo saltov na parterju.

3. Ugotoviti, ali se časovne, dinamične in kinematične značilnosti doskokov spreminjajo s

smerjo doskoka na parterju.

4. Ugotoviti, ali se porazdelitev sile po podplatu spreminja s smerjo doskoka.

5. Ugotoviti, ali se časovne, dinamične in kinematične značilnosti doskokov spreminjajo z

zahtevnostjo saltov naprej oziroma saltov nazaj na parterju.

6. Ugotoviti, ali prihaja do asimetrij v izbranih spremenljivkah doskokov pri različnih

vrstah saltov naprej oziroma nazaj.

7. Ugotoviti povezanost izbranih časovnih, dinamičnih in kinematičnih spremenljivk

doskoka na uspešnost doskoka.

31

4. HIPOTEZE

Na podlagi teoretičnih izhodišč in ciljev raziskave smo postavili naslednje hipoteze:

H1: Med doskoki saltov naprej in saltov nazaj obstajajo statistično pomembne razlike v

časovnih, dinamičnih in kinematičnih značilnostih.

H2: Med doskoki različnih smeri obstajajo statistično pomembne razlike v časovnih,

dinamičnih in kinematičnih značilnostih.

H3: Porazdelitev sile po podplatih se razlikuje glede na smer doskoka.

H4: Med doskoki različno zahtevnih saltov naprej/nazaj obstajajo statistično pomembne

razlike v časovnih, dinamičnih in kinematičnih značilnostih.

H5: Doskoki različnih oblik saltov naprej/nazaj so izvedeni simetrično.

H6: Na uspešnost doskoka saltov naprej/nazaj najbolj vpliva simetričnost doskoka, togost

telesa in položaj telesa med doskokom.

32

5. METODE DELA

5.1. VZOREC MERJENCEV IN PROTOKOL MERITEV

V raziskavi je sodelovalo dvanajst reprezentantov slovenske reprezentance v moški športni

gimnastiki. Povprečna starost merjencev na dan meritev je bila 18,75 ± 2,63 let, povprečna

telesna višina 168,85 ± 6,41 cm in povprečna telesna masa 67,48 ± 10,16 kg. Kriterij za

vključitev merjencev v raziskavo je bila sposobnost izvedbe zahtevanih akrobatskih prvin.

Vsak izmed njih je opravil eno ponovitev naslednjih skokov:

- stegnjeni salto naprej (salto naprej),

- stegnjeni salto naprej s polovico obrata (salto naprej 1/2 ali np 1/2),

- stegnjeni salto naprej s celim obratom (salto naprej 1/1 ali np 1/1),

- stegnjeni salto naprej z enim in pol obrata (salto naprej 3/2 ali np 3/2),

- stegnjeni salto nazaj (salto nazaj),

- stegnjeni salto nazaj s polovico obrata (salto nazaj 1/2 ali nz 1/2),

- stegnjeni salto nazaj s celim obratom (salto nazaj 1/1 ali nz 1/1),

- stegnjeni salto nazaj z enim in pol obrata (salto nazaj 3/2 ali nz 3/2).

Da bi se izognili vplivu faktorja utrujenosti na rezultate, je polovica merjencev najprej izvedla

vse zastavljene skoke naprej in nato nazaj in druga polovica najprej vse zastavljene skoke

nazaj in nato naprej. Vsi so najprej izvedli salto brez obrata in nato nadaljevali z večanjem

števila obratov (od 1/2, prek 1/1 do 3/2).

Vsi skoki so bili izvedeni na tekmovalnem parterju znamke Spieth, ki je izdelan po FIG-inih

normativih za izdelavo orodij po ogrevanju merjencev. V skladu s Helsinško deklaracijo smo

pridobili predhodno izjavo o prostovoljnem sodelovanju.

Ker so tekmovalci izvajali obrate okoli dolžinske osi v različne smeri, smo pred obdelavo

podatkov določili vodilno nogo. Kot vodilno nogo smo označili tisto, ki je vodila obrat okoli

dolžinske osi. V primeru, da je vadeči izvajal obrat okoli dolžinske osi v levo, je vodilna noga

33

leva noga. V primeru, da je vadeči izvajal obrat okoli dolžinske osi v desno, je vodilna noga

desna noga.

Vsi merjenci so nosili gimnastične copate v katere smo namestili merilne vložke Parotec

(Slika 6, št. 1). Vložke smo povezali z nadzorno postajo (Slika 6, št. 2), katero smo pritrdili

merjencu okoli pasu. Debelina vložkov znaša 3,5 mm in so težki okoli 105 g. Teža nadzorne

postaje znaša 586 g.

Slika 6: Merilni sistem Parotec

Nadzorno postajo smo dodatno pričvrstili z elastičnim trakom, izolirane vodnike za prenos

informacij pa z elastično mrežico. S tem smo omogočili merjencem nemoteno izvedbo

zahtevanih prvin (Slika 7).

Slika 7: Namestitev merilnega sistema Parotec

2

1

34

Merilni sistem Parotec je zajemal podatke s frekvenco 300 Hz. Visoka frekvenca zajemanja

podatkov in hidro tehnologija senzorjev omogočajo zanesljive in natančne meritve (Zequera,

Stephan in Paul, 2006). Chesnin, Selby-Silverstein in Besser (2000) so preverili veljavnost

naprave Parotec v dinamičnih okoliščinah (gibanju) s primerjavo rezultatov sile na

tenziometrični plošči. Ugotovili so, da je povezanost rezultatov med Parotec vložki in

tenziometrično ploščo visoka in da so rezultati visoko povezani tudi pri različnih položajih in

postavitvah stopal na tenziometrični plošči. Bauer, Cauraugh in Tillman (2000) so preverili

ponovljivost meritev s pomočjo Parotec sistema. Ugotovili so, da so rezultati med

ponovitvami meritev zelo povezani, kar pomeni, da so rezultati visoko zanesljivi. Visoko

zanesljivost meritev z merilnimi vložki so potrdili tudi Murphy, Beynnon, Michelson in

Vacek (2005). V svoji raziskavi so dokazali, da je zanesljivost podatkov visoka pri gibanjih v

različnih športnih panogah.

Vsa obravnavana salta smo posneli z video kamerami. Prostor je bil umerjen z dvema

kockama velikosti 1m x 1m x 1m. Prvine smo posneli s tremi video kamerami Sony DSR-

300PK z interno sinhronizacijo in frekvenco zajemanja podatkov 50 Hz, kot prikazuje Slika 8.

Ločljivost kamer je bila 720 x 576 dpi (točk na palec). Kamere so bile med seboj

sinhronizirane.

Slika 8: Postavitev kamer

Za analizo gibanja smo uporabili standardno metodo, kot jo predvideva Ariel Performanc

Analysis System (APAS). APAS je 3D sitem za analizo gibanja, ki temelji na video

Kamera 1

900

Kamera 3

Kamera 2

35

posnetkih. Sistem APAS se je pokazal kot veljaven in zanesljiv sistem za potrebe analize

gibanja v dinamičnih pogojih merjenja. Natančnost sistema za rekonstrukcijo absolutnih

prostorskih koordinat je v mejah sprejemljivega. Napaka je manjša od 3,5 mm (Kleina in

DeHavenb, 1995). Sistem je pokazal tudi sprejemljivo natančnost v linearni in kotni oceni.

Napaka pri dolžini 50 cm znaša manj kot 3 mm (Kleina in DeHavenb, 1995). Pri dolžini

168,85 cm (povprečna višina merjencev) je napaka okoli 10 mm. Napaka pri izračunih kotov

je manjša kot 0,30 pri kotih med 100 in 1700. Napaka se poveča v kotih okoli 1800, vendar ne

znaša več kot 20. Wilson, Smith in Gibson (1997) so ocenili napako v kotih, ki je znašala 10.

36

5.2. VZOREC SPREMENLJIVK

Vzorec spremenljivk predstavlja sklop kinematičnih spremenljivk, ki so bile izračunane na

podlagi 15-segmentnega modela vadečega (Sušanka, 1987), ki ga označuje šestnajst

antropometričnih točk in točka, ki predstavlja težišče telesa (Slika 9). Za predstavitev

rezultatov smo upoštevali podatke, ki se nanašajo na 7-segmentni model (desno stopalo, desna

golen, desno stegno, levo stopalo, leva golen, levo stegno in kolki). Uporabili smo

antropometrične točke od 1 do 8 in točko 17, ki predstavlja težišče telesa (Slika 9).

Slika 9: 15-segmentni model vadečega s 16 antropometričnimi točkami in težiščem telesa

Legenda: Zap.št. Ime točke telesa

1 desno stopalo 2 desni gleženj 3 desno koleno 4 desni kolk 5 levi kolk 6 levo koleno 7 levi gleženj 8 levo stopalo 9 desno zapestje 10 desni komolec 11 desna rama 12 leva rama 13 levi komolec 14 levo zapestje 15 vrat v višini brade 16 teme 17 težišče telesa

37

Vzorec spremenljivk smo pridobili s pomočjo stopalnih vložkov (Parotec, 300 Hz), sistema

APAS (Ariel Performanc Analysis System) in pravilnika za ocenjevanje (FIG, 2009). S

pomočjo stopalnih vložkov smo za obe nogi izračunali časovne in dinamične spremenljivke, z

metodo APAS smo izračunali odvisne kinematične spremenljivke in s pomočjo pravilnika za

ocenjevanje oceno posameznega doskoka.

a. ČASOVNE SPREMENLJIVKE

- Čas leta (Tlet) – čas od zadnjega stika podlage pri odrivu do prvega stika podlage pri

doskoku.

- Kontaktni čas (T) – čas od prvega stika stopal pri doskoku do trenutka, ko vertikalna sila

podlage doseže vrednost tekmovalčeve telesne teže po največji sili.

0

500

1000

1500

2000

2500

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180

čas (ms)

F (N

)

vsotavodilna noganevodilna noga

telesna teža

T1

T2 (Tmax)

rT

T

Tmax-TT

maxTr

maxTn

maxTv

Slika 10: Časovne spremenljivke za obe nogi (rezultanta sil vodilne in nevodilne noge)

38

- Razlika v kontaktnem času vodilne in nevodilne noge (rT) – razlika v času prvega stika

vodilne in prvega stika nevodilne noge*. Spremenljivko smo izračunali po naslednji

enačbi:

rT = Tpv – Tpn (1)

pri čemer je Tpv čas prvega stika vodilne noge in Tpn čas prvega stika nevodilne noge.

Pozitiven rT kaže na dejstvo, da je merjenec doskočil z večjo razliko na nevodilno nogo,

negativen pa na dejstvo, da je doskočil z večjo razliko na vodilno nogo.

- Čas do največje sile (Tmax) – čas od prvega stika stopala pri doskoku do največje

vertikalne sile podlage. Na sliki 10 je Tmax enak T2.

- Čas od največje sile do razbremenitve pod telesno težo (Tmax-TT) – čas od največje sile

do razbremenitve pod telesno težo.

- Čas do prvega vrha (T1) – čas od prvega stika (kateregakoli) stopala do prvega vrha

rezultante sile vodilne in nevodilne noge.

- Čas do drugega vrha (T2) – čas od prvega stika (kateregakoli) stopala do prvega vrha

rezultante sile vodilne in nevodilne noge. Na sliki 10 je T2 enak Tmax.

- Čas do največje sile vodilne noge (maxTv) – čas od prvega stika vodilne noge do največje

sile vodilne noge.

- Čas do največje sile nevodilne noge (maxTn) – čas od prvega stika nevodilnega stopala do

največje sile nevodilne noge.

- Čas do največje razlike med vodilno in nevodilno nogo (maxTr) – čas od prvega stika

stopala do največje razlike v sili med vodilno in nevodilno nogo

39

b. DINAMIČNE SPREMENLJIVKE

Vrednosti sile so normalizirane glede na telesno težo (Fnormalizirana = F/Fg; F = Fg = 1 TT).

Zato so rezultati opredeljeni z enoto TT – telesne teže merjenca.

- Povprečna sila obeh nog (pF) – povprečna vrednost sile obeh nog v času kontakta. t2

∑ (x(t) + y(t)) pF = t=t1

(2)

t2 – t1

pri čemer je x vrednost sile vodilne noge, y vrednost sile nevodilne noge in t kontaktni čas.

- Povprečna sila vodilne noge (pFv) – povprečna vrednost sile vodilne noge v času kontakta.

Povprečno vrednost sile vodilne noge smo izračunali: t2

∑ (x(t)) pFv = t=t1

(3)

t2 – t1

pri čemer je x vrednost sile vodilne noge in t kontaktni čas.

- Povprečna sila nevodilne noge (pFn) – povprečna vrednost sile nevodilne noge v času

kontakta t2

∑ (y(t)) pFn = t=t1

(4)

t2 – t1

pri čemer je y vrednost sile nevodilne noge in t kontaktni čas.

- Razmerje v povprečni sili vodilne noge in nevodilne noge (pFv / pFn) – razmerje med

povprečno vertikalno silo podlage vodilne in nevodilne noge v času kontakta. Razmerje

smo izračunali kot koeficient med povprečno vertikalno silo podlage vodilne in povprečno

vertikalno silo nevodilne noge:

k = pFv / pFn (5)

40

- Sunek sile obeh nog v kontaktnem času (I) – velikost sunka vertikalne sile podlage obeh

nog v kontaktnem času.

I = pF * ∆t (6)

pri čemer je I sunek sile obeh nog, pF povprečna sila obeh nog in ∆t razlika v času dveh

zajemov podatkov.

- Sunek sile vodilne noge v kontaktnem času (Iv) – velikost sunka vertikalne sile podlage

vodilne noge v kontaktnem času.

Iv = pFv * ∆t (7)

pri čemer je Iv sunek sile vodilne noge, pFv povprečna sila vodilne noge in ∆t razlika v

času dveh zajemov podatkov.

- Sunek sile nevodilne noge v kontaktnem času (In) – velikost sunka vertikalne sile podlage

nevodilne noge v kontaktnem času.

In = pFn *∆ t (8)

pri čemer je In sunek sile nevodilne noge, pFn povprečna sila nevodilne noge in ∆t razlika

v času dveh zajemov podatkov.

- Normaliziran sunek sile obeh nog v kontaktnem času (i) – velikost sunka vertikalne sile

podlage obeh nog normaliziran glede na največji sunek sile posameznega merjenca v

sklopu saltov naprej oziroma saltov nazaj v kontaktnem času.

i = I / Imax (9)

pri čemer je i normaliziran sunek sile obeh nog, I sunek sile obeh nog pri posameznem

saltu in Imax največji sunek sile obeh nog merjenca znotraj posamezne vrste saltov (saltov

naprej oziroma saltov nazaj).

41

- Normaliziran sunek sile vodilne noge v kontaktnem času (iv) – velikost sunka vertikalne

sile podlage vodilne noge normaliziran glede na največji sunek sile vodilne noge

posameznega merjenca v sklopu salta naprej oziroma nazaj v kontaktnem času.

iv = Iv / Ivmax (10)

pri čemer je iv normaliziran sunek sile vodilne noge, Iv sunek sile vodilne noge pri

posameznem saltu in Ivmax največji sunek sile vodilne noge merjenca znotraj posamezne

vrste saltov (saltov naprej oziroma saltov nazaj).

- Normaliziran sunek sile vodilne noge v kontaktnem času (in) – velikost sunka vertikalne

sile podlage nevodilne noge normaliziran glede na največji sunek sile nevodilne noge

posameznega merjenca v sklopu salta naprej oziroma nazaj v kontaktnem času.

in = In / Inmax (11)

pri čemer je in normaliziran sunek sile nevodilne noge, In sunek sile nevodilne noge pri

posameznem saltu in Inmax največji sunek sile nevodilne noge merjenca znotraj posamezne

vrste saltov (saltov naprej oziroma saltov nazaj).

- Največja sila (Fmax) – največja vrednost sile obeh stopal v času kontakta. Na sliki 11 je

Fmax enak F2.

- Prvi vrh sile (F1) in drugi vrh sile (F2) – prva oz. druga največja vrednost sile obeh nog

skupaj. Na sliki 11 je F2 enak Fmax.

- Največja razlika v sili med nogama (maxFr) – največja razlika v vrednosti vertikalne sile

podlage vodilne in nevodilne noge med časom kontakta.

42

0

500

1000

1500

2000

2500

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180

čas (ms)

F (N

)vsotavodilna noganevodilna noga

telesna teža

F2Fmax

F1

maxFr

maxFv

maxFn

Slika 11: Dinamične spremenljivke za obe nogi (rezultanta sil vodilne in nevodilne noge)

- Sila vodilne noge (Fv) – vrednost vertikalne sile podlage vodilne noge* v trenutku največje

sile (Fmax) obeh stopal v času kontakta.

- Sila nevodilne noge (Fn) – vrednost vertikalne sile podlage nevodilne noge v trenutku

največje sile (Fmax) obeh stopal v času kontakta.

- Razmerje sil (Fv / Fn) – razmerje med vertikalno silo podlage vodilne in nevodilne noge v

trenutku največje sile (Fmax) obeh stopal v času kontakta. Razmerje smo izračunali kot

koeficient med vertikalno silo podlage vodilne in nevodilne noge:

k = Fv / Fn (12)

- Največja sila vodilne noge (maxFv) – največja vrednost sile vodilne noge v času kontakta.

- Največja sila nevodilne noge (maxFn) – največja vrednost sile nevodilne noge v času

kontakta.

43

- Porazdelitev sile po podplatu – podplat smo razdelili na tri dele (peta, sredina in prsti) in

za vsak del izračunali vrednost vertikalne sile podlage (Slika 12). Porazdelitev sile smo

preverjali ob prvem stiku stopala s podlago in v trenutku največje sile.

Slika 12: Prikaz delov podplata

Prsti Senzorji #21–#24

Sredina Senzorji #7–#20

Peta Senzorji #1–#6

44

c. KINEMATIČNE SPREMENLJIVKE

Osnovne odvisne kinematične spremenljivke so (Slika 13):

- višina težišča telesa glede na podlago (HTT),

- navpična hitrost padanja v vodilnem (vBOKv) in nevodilnem boku (vBOKn),

- koti v kolenskem sklepu (α) vodilne (kKOLv) in nevodilne noge (kKOLn),

- koti v skočnem sklepu (β) vodilne (kGLEv) in nevodilne noge (kGLEn).

Slika 13: Prikaz kinematičnih spremenljivk

Iz osnovnih kinematičnih spremenljivk smo izračunali še naslednje spremenljivke:

- širina med stopali (šSTOP) – razdalja med notranjimi deli stopal,

- širina med koleni (šKOL) – razdalja med notranjimi deli stopal,

- dokončan obrat (obrat) – kot med kolčno osjo in X osjo,

- razlika v kotu gležnja (rGLEpov) – razlika povprečnih vrednosti kota v skočnem sklepu

obeh nog od prvega stika do najnižjega položaja,

- razlika v kotu kolena (rKOLpov) – razlika povprečnih vrednosti kota v kolenskem sklepu

obeh nog od prvega stika do najnižjega položaja,

- razlika v kotu gležnja vodilne noge (rGLEv) in nevodilne noge (rGLEn) – razliki v kotu

skočnega sklepa nevodilne/vodilne noge od trenutka prvega stika do najnižjega položaja,

α

β

TT

HTT

45

- razlika v kotu kolena vodilne noge (rKOLv) in nevodilne noge (rKOLn) – razliki v kotu

kolenskega sklepa nevodilne/vodilne noge od trenutka prvega stika do najnižjega položaja.

d. OCENA DOSKOKA

Vsak doskok smo ocenili z vidika gimnastičnega pravilnika po sposobnosti ohranjanja

ravnotežnega položaja:

- brez koraka (0,0 t)

- s kratkim korakom ali poskokom (0,1 t)

- z dolgim korakom ali poskokom (0,3 t)

- dotik podlage z rokami (0,3 t)

- z oporo na roke (0,5 t)

- s padcem (1,0 t)

Spremenljivko predstavlja vsota odbitkov v točkah po zgoraj naštetih kriterijih.

46

5.3. METODE OBDELAVE PODATKOV

Za vsak salto smo izračunali statistično frekvenco simetričnih in asimetričnih doskokov.

Značilnosti simetrije posameznega salta smo preverili s pomočjo Hi kvadrat testa po naslednji

enačbi:

(νdobljeno1 - νpričakovano1)2 (νdobljeno2 - νpričakovano2)2

X2simetrija = ________________ + __________________ (13)

νpričakovano1 νpričakovano2

pri čemer je X2simetrija vrednost Hi kvadrat testa, νdobljeno1 dobljena frekvenca simetričnih

doskokov, νpričakovano1 pričakovana frekvenca simetričnih doskokov (ta znaša skupno število

doskokov), νdobljeno2 dobljena frekvenca asimetričnih doskokov in νpričakovano2 pričakovana

frekvenca asimetričnih doskokov (ta znaša nič doskokov). V primeru, da je bila vrednost

X2simetrija

večja kot 3,841, smo s 5 % tveganjem potrdili, da so razlike med simetričnimi in

asimetričnimi doskoki statistično značilne (p < 0,05).

Za vsak salto smo izračunali tudi frekvenco asimetričnih doskokov na vodilno oziroma na

nevodilno nogo. Značilnosti porazdelitve doskokov na vodilno oziroma na nevodilno nogo

posameznega salta smo preverili s pomočjo Hi kvadrat testa po naslednji enačbi:

(νdobljeno1 - νpričakovano1)2 (νdobljeno2 - νpričakovano2)2

X2 vodilna-nevodilna = ________________ + __________________ (14)

νpričakovano1 νpričakovano2

pri čemer je X2 vodilna-nevodilna vrednost Hi kvadrat testa, νdobljeno1 dobljena frekvenca doskokov

na vodilno nogo, νpričakovano1 pričakovana frekvenca doskokov na vodilno nogo (50 %),

νdobljeno2 dobljena frekvenca doskokov na nevodilno nogo in νpričakovano2 pričakovana frekvenca

doskokov na nevodilno nogo (50 %). V primeru, da je bila vrednost X2vodilna-nevodilna

večja kot

3,841, smo s 5-odstotnim tveganjem potrdili, da so razlike med doskokom na vodilno nogo in

doskokom na nevodilno nogo statistično pomembne (p < 0,05).

47

Razlike med vodilno in nevodilno nogo za časovne, dinamične in kinematične spremenljivke

smo preverili s pomočjo t testa (parna metoda) s 5-odstotnim tveganjem (p < 0,05). Razlike v

izbranih spremenljivkah med salti naprej in salti nazaj smo preverili s pomočjo t testa (parna

metoda) s 5-odstotnim tveganjem (p < 0,05).

Razlike med vrstami saltov (različno zahtevnimi) naprej in nazaj v posameznih

spremenljivkah smo preverjali s pomočjo t testa za male odvisne vzorce. Na grafih so razlike

med vrstami saltov v posameznih spremenljivkah označene z znakom *, kar predstavlja

statistično značilne razlike s 5-odstotnim tveganjem (p < 0,05). Salta naprej oziroma nazaj

smo razdelili glede na povprečne vrednosti v tri skupine. Kriterij za razvrščanje je bil interval

zaupanja. S pomočjo naslednjih enačb:

Zgornja 95 % meja = AS + (1,96 x SE) (15)

Spodnja 95 % meja = AS - (1,96 x SE) (16)

smo izračunali zgornjo in spodnjo mejo intervala zaupanja, pri čemer je AS aritmetična

sredina vzorca, SE standardna napaka aritmetične sredine vzorca. Število 1,96 je 0,975 kvantil

normalne razporeditve. Salti nad zgornjo mejo so označeni kot prva skupina, salti med obema

mejama so označeni kot druga skupina in salti pod spodnjo mejo so označeni kot tretja

skupina skokov.

Vpliv posameznih spremenljivk na oceno smo preverili s pomočjo regresijske analize (metoda

vse hkrati). Odvisno spremenljivko predstavlja odbitek za posamezni doskok (odbitek) in

neodvisne spremenljivke nabor časovnih, dinamičnih in kinematičnih spremenljivk.

Regresijsko analizo smo izračunali posebej za salta naprej in posebej za salta nazaj. Da bi

sledili pogojem dobre regresijske analize (število merjencev – število spremenljivk > 1), smo

zmanjšali število spremenljivk. Zaradi manjšega vzorca merjencev (N = 12) smo zmanjšali

število neodvisnih spremenljivk na deset po posameznem sklopu in naredili regresijsko

analizo za posamezni sklop (časovne, dinamične in kinematične spremenljivke). Neodvisne

spremenljivke smo zmanjšali s pomočjo korelacijske matrike. Izbrali smo tiste spremenljivke,

ki so bile v največji povezanosti z odvisno spremenljivko (odbitkom). Po dobljenih rezultatih

smo neodvisne spremenljivke iz posameznega sklopa, ki so se pokazale kot pomembne pri

pojasnjevanju variance odvisne spremenljivke, združili in še enkrat opravili regresijsko

analizo. Razlike smo peverili s 5-odstotnim tveganjem (p < 0,05).

48

6. REZULTATI

6.1. OSNOVNE ZNAČILNOSTI DOSKOKOV ZA VSA SALTA SKUPAJ IN

RAZLIKE MED VODILNO IN NEVODILNO NOGO PRI DOSKOKIH ZA VSA

SALTA SKUPAJ

Poglavje opisuje osnovne značilnosti doskoka in razlike med vodilno in nevodilno nogo za

vsa obravnavana salta skupaj. Obravnavana so bila naslednja salta:

- stegnjeni salto naprej,

- stegnjeni salto naprej z 1/2 obrata, 1/1 obratom, 3/2 obrata,

- stegnjeni salto nazaj,

- stegnjeni salto nazaj z 1/2 obrata, 1/1 obratom, 3/2 obrata.

Preglednica 4: Značilnosti in razlike v času doskoka med vodilno in nevodilno nogo za vsa

salta skupaj

asimetričen

doskok na

vodilno

simetričen

doskok

asimetričen

doskok na

nevodilno

skupaj

frekvenca (št.) 24 38 34 96

frekvenca (%) 25,0% 39,6% 35,4% 100,0%

X2simetrija: 38,76 (p < 0,05)

X2vodilna-nevodilna:1,25 (p > 0,05)

Pri vseh saltih skupaj je doskok največkrat izveden asimetrično (60,4 %) in manjkrat na obe

nogi hkrati (39,6 %), kar je statistično značilna razlika (p < 0,05). Asimetrični doskoki so

večkrat izvedeni najprej na nevodilno nogo (35,4 %) kot na vodilno (25,0 %) (Preglednica 4).

Vadeči so v primeru asimetričnih doskokov doskočili na vodilno nogo z 2,45 ± 6,07 ms

razlike in na nevodilno z razliko 2,78 ± 5,06 ms (Preglednica 5). Visoki standardni odkloni,

največje vrednosti in najmanjše vrednosti pričajo o tem, da so nekateri vadeči doskočili

simetrično, nekateri pa izrazito asimetrično.

49

Preglednica 5: Osnovne statistične značilnosti časovnih spremenljivk in razlike med vodilno

in nevodilno nogo za vsa salta

N = 109

AS SO MIN MAKS t p (t)

Tlet [ms] 785,83 99,37 580 1007

T [ms] 92,61 27,14 50 200

Tpv [ms] 2,45 6,07 0 37

Tpn [ms] 2,78 5,06 0 24 -0,395 0,694

Tmax [ms] 36,72 12,04 13 87

Tmax-TT [ms] 55,90 26,27 23 183

T1 [ms] 9,99 8,02 0 37

T2 [ms] 27,58 10,81 10 64

maxTv [ms] 32,52 13,95 3 87 0,871 0,386

maxTn [ms] 31,30 12,20 7 80

maxTr [ms] 26,88 25,10 0 167

Legenda: AS - aritmetična sredina, SO - standardni odklon, MIN - najmanjša vrednost, MAKS - največja vrednost, t - vrednost t testa, p (t) - značilnost t testa

Čas leta za vsa salta skupaj je 785,83 ± 99,37 ms (Preglednica 5). Kontaktni čas traja pri vseh

saltih skupaj od 50 do 200 ms, v povprečju 92,61 ± 27,14 ms (Preglednica 5). V kontaktnem

času doseže vadeči povprečno silo obeh nog na podlago od 0,84 do 3,29 TT (Preglednica 6).

V povprečju je sila obeh nog 2,13 ± 0,43 TT. Obremenitev vodilne noge je 1,10 ± 0,26 TT in

obremenitev nevodilne noge 1,09 ± 0,23 TT. Razmerje v povprečni sili med obema nogama

znaša 1,01 ± 0,22. (Preglednica 6).

Največja sila obeh nog se doseže od 13 do 87 ms po prvem stiku stopala s podlago

(Preglednica 5). V povprečju je to 36,72 ± 12,04 ms po prvem stiku. Največja sila znaša od

1,65 do 5,88 TT, v povprečju 3,72 ± 0,88 TT (Preglednica 6). Razmerje sil obeh nog (1,00)

govori o enakomerni obremenitvi nog v trenutku največje sile. Skrajne vrednosti razmerja

kažejo, da je lahko nevodilna noga pri posameznem doskoku do 273 % bolj obremenjena kot

vodilna in da je lahko vodilna noga do 252 % bolj obremenjena kot nevodilna (Preglednica 6).

Vrednost sile pade od največje vrednosti obeh nog do nivoja sile telesne teže v 55,90 ± 26,27

ms (Preglednica 5). To pomeni, da je potrebno 52 % več časa, da sila pade iz največje

50

vrednosti na nivo telesne teže, kot je potrebnega za dosego največje sile obeh nog (36,72 ±

12,04 ms).

Preglednica 6: Osnovne statistične značilnosti dinamičnih spremenljivk in razlike med

vodilno in nevodilno nogo za vsa salta

N = 109

AS SO MIN MAKS t p (t)

pF [TT] 2,13 0,43 0,84 3,29

pFv [TT] 1,10 0,26 0,33 1,70 0,603 0,548

pFn [TT] 1,09 0,23 0,63 1,66

pFv/pFn 1,01 0,22 0,57 2,70

Fmax [TT] 3,72 0,88 1,65 5,88

Fv [TT] 1,86 0,54 0,49 3,09 0,174 0,862

Fn [TT] 1,85 0,47 0,79 2,91

Fv / Fn 1,05 0,40 0,27 3,52

F1 [TT] 1,96 1,11 0,00 5,67

F2 [TT] 3,18 1,15 0,32 5,63

maxFv [TT] 1,98 0,52 0,65 3,13 0,316 0,752

maxFn [TT] 1,97 0,46 0,85 2,98

maxFr [TT] 1,03 0,50 0,28 2,29

Legenda: AS - aritmetična sredina, SO - standardni odklon, MIN - najmanjša vrednost, MAKS - največja vrednost, t - vrednost t testa, p (t) - značilnost t testa, TT - telesne teže merjenca

Prvi vrh sile obeh nog se doseže 9,99 ± 8,02 ms po prvem stiku stopala s podlago

(Preglednica 6). Najmanjša vrednost (0 ms) časa do prvega vrha sile kaže na to, da pri

nekaterih izvedbah doskokov ni prvega vrha sile (Preglednica 5). Sila pri takšnih doskokih od

prvega stika stopala s podlago pade in nato narašča do drugega vrha sile. Drugi vrh se doseže

17,59 ms pozneje oziroma 27,58 ± 10,81 ms po prvem stiku. Vrednost prvega vrha sile znaša

1,98 ± 1,11 TT (Preglednica 6). Drugi vrh sile je za 1,22 TT večji in znaša 3,18 ± 1,15 TT.

Razpon prvega vrha znaša od 0,00 do 5,67 TT, drugega vrha pa od 0,32 do 5,63 TT.

Najmanjša vrednost prvega vrha (0 TT) kaže na že prej omenjeno dejstvo o odsotnosti prvega

vrha sile.

51

Čas do največje sile vodilne noge znaša 32,52 ± 13,95 ms in čas do največje sile nevodilne

noge 31,30 ± 12,20 ms (Preglednica 5). Največja sila vodilne noge je 1,98 ± 0,52 TT in

največja sila nevodilne noge 1,97 ± 0,46 TT (Preglednica 6). Največja sila vodilne noge znaša

od 0,65 do 3,13 TT, nevodilne pa od 0,85 do 2,98 TT.

Do največje razlike v obremenitvi med nogama pride med 0 in 167 ms po prvem stiku stopala

s podlago (Preglednica 5). V povprečju pomeni to 26,88 ± 25,10 ms po prvem stiku oziroma v

prvi tretjini kontaktnega časa. Največja razlika v obremenitvi med obema nogama znaša od

0,28 do 2,29 TT, v povprečju 1,03 ± 0,50 TT (Preglednica 6). Največja razlika med obema

nogama predstavlja 28 % največje sile obeh nog v kontaktnem času.

52

6.2. OSNOVNE ZNAČILNOSTI DOSKOKOV ZA VSAK SALTO POSEBEJ IN

RAZLIKE MED VODILNO IN NEVODILNO NOGO PRI DOSKOKIH ZA

VSAK SALTO POSEBEJ

Poglavje opisuje osnovne značilnosti doskoka in razlike med vodilno in nevodilno nogo za

vsak obravnavan salto posebej. Poglavje je smiselno razdeljeno v podpoglavje, ki se nanaša

na salta naprej in podpoglavje, ki se nanaša na salta nazaj.

6.2.1. SALTI NAPREJ

6.2.1.1. SALTO NAPREJ

Vadeči polovico saltov naprej doskočijo na obe nogi hkrati (50,0 %) in drugo polovico

asimetrično (50 %) (Preglednica 7). Od vseh asimetričnih doskokov vadeči večkrat doskočijo

najprej na nevodilno nogo (33,3 %) kot na vodilno (16,7 %).

Preglednica 7: Značilnosti in razlike v času doskoka med vodilno in nevodilno nogo za salto

naprej

asimetričen

doskok na

vodilno

simetričen

doskok

asimetričen

doskok na

nevodilno

skupaj


frekvenca (%) 16,7% 50,0% 33,3% 100,0%

X2simetrija: 3,00 (p > 0,05)

X2vodilna-nevodilna: 3,33 (p > 0,05)

Čas leta znaša pri saltu naprej od 609 do 803 ms, v povprečju traja čas leta 688 ± 51,41 ms

(Preglednica 8). Kontaktni čas obeh nog traja pri saltu naprej od 60 do 96 ms (Preglednica 8).

V povprečju je kontaktni čas 74,08 ± 10,47 ms. V kontaktnem času doseže sunek sile od

99,86 do 257,73 Ns (Preglednica 9). Povprečna sila v kontaktnem času znaša 2,12 ± 0,37 TT

(Preglednica 9). Vodilna noga je v kontaktnem času manj obremenjena (1,07 ± 0,21 TT) kot

nevodilna noga (1,08 ± 0,18 TT). Razmerje v povprečni sili med obema nogama je 1,01 ±

0,15. Sila vodilne noge je bolj razpršena od sile nevodilne noge (Preglednica 9).

53


in nevodilno nogo za salto naprej

N = 12

AS SO MIN MAKS SE SE-1,96 SE+1,96 p (t)

Tlet [ms] 688,00 51,41 609 803 18,08 677 748

T [ms] 74,08 10,47 60 96 3,85 81 96

Tpv [ms] 1,75 3,08 0 10 1,12 0 5

Tpn [ms] 0,50 1,17 0 3 1,20 2 6 0,251

Tmax [ms] 28,42 8,48 16 37 3,23 29 42

Tmax-TT [ms] 45,67 13,28 26 63 4,09 46 62

T1 [ms] 7,83 4,99 3 17 2,40 6 15

T2 [ms] 25,92 8,02 14 37 3,20 21 33

maxTv [ms] 27,42 9,45 13 44 3,97 24 39 0,784

maxTn [ms] 26,25 9,32 16 44 3,27 27 40

maxTr [ms] 14,42 5,99 3 24 7,07 9 37

Legenda: AS - aritmetična sredina, SO - standardni odklon, MIN - najmanjša vrednost, MAKS - največja vrednost, p (t) - značilnost t testa, SE - standardna napaka, SE-1,96 - spodnja meja intervala zaupanja, SE+1,96 - zgornja meja intervala zaupanja, p (t) - značilnost t testa

Čas do največje sile za salto naprej znaša od 16 do 37 ms, v povprečju 28,42 ± 8,48 ms

(Preglednica 8). Čas, ki je potreben, da vertikalna sila od največje vrednosti pade na nivo

telesne teže, je za 61 % daljši kakor čas, potreben, da se doseže največja sila (Preglednica 8).

Največja sila v kontaktnem času znaša od 2,35 do 5,10 TT, v povprečju 3,70 ± 1,02 TT

(Preglednica 9). V trenutku največje sile sta nevodilna noga (1,85 ± 0,55 TT) in vodilna noga

(1,85 ± 0,53 TT) enako obremenjeni. Razmerje med silami vodilne in nevodilne noge (1,00)

kaže na simetrične doskoke. Največja vrednost razmerja kaže na dejstvo, da je bila vodilna

noga v trenutku največje sile za 48 % bolj obremenjena kot nevodilna (Preglednica 9).

Prvi vrh sile se doseže 7,83 ± 4,99 ms, drugi pa 25,92 ± 8,02 ms po prvem stiku stopala s

podlago (Preglednica 9). Drugi vrh je za 65 % večji kot prvi. Sila prvega znaša 2,17 ± 1,14

TT, drugega pa 3,59 ± 1,14 TT (Preglednica 9).

54


vodilno in nevodilno nogo za salto naprej

N = 12


I [Ns] 159,58 48,06 99,86 257,73 15,60 160 221

Iv [Ns] 80,75 23,30 46,44 125,37 7,67 78 109

In [Ns] 78,62 27,01 44,83 133,63 9,30 79 116 0,591

pF [TT] 2,12 0,37 1,60 2,68 0,12 1,89 2,35

pFv [TT] 1,07 0,21 0,74 1,34 0,06 0,95 1,19

pFn [TT] 1,08 0,18 0,77 1,39 0,07 0,98 1,27 0,811

pFv/pFn 1,01 0,15 0,69 1,23 0,06 0,84 1,10

Fmax [TT] 3,70 1,02 2,35 5,10 0,26 3,19 4,20

Fv [TT] 1,85 0,55 1,21 2,70 0,15 1,52 2,10

Fn [TT] 1,85 0,53 1,03 2,74 0,15 1,59 2,18 0,969

Fv / Fn 1,00 0,22 0,68 1,39 0,12 0,73 1,20

F1 [TT] 2,17 1,14 0,86 4,56 0,37 1,42 2,88

F2 [TT] 3,59 1,14 1,61 5,10 0,34 2,47 3,81

maxFv [TT] 1,90 0,52 1,32 2,70 0,14 1,66 2,21

maxFn [TT] 1,93 0,48 1,29 2,74 0,15 1,69 2,26 0,690

maxFr [TT] 0,74 0,27 0,44 1,43 0,12 0,81 1,29

Legenda: AS - aritmetična sredina, SO - standardni odklon, MIN - najmanjša vrednost, MAKS - največja vrednost, SE - standardna napaka, SE-1,96 - spodnja meja intervala zaupanja, SE+1,96 - zgornja meja intervala zaupanja, p (t) - značilnost t testa, TT - telesne teže merjenca

Največji vrh nevodilne noge (26,25 ± 9,32 ms) se doseže v približno enakem času kot drugi

vrh obeh nog (25,92 ± 8,02 ms) (Preglednica 8). Največji vrh vodilne noge se doseže 1,17 ms

pozneje (27,42 ± 9,45 ms). Med časoma, potrebnima za dosego največjega vrha vodilne

oziroma nevodilne noge, ni statistično pomembnih razlik (p = 0,784) (Preglednica 8). Razpon

največje sile vodilne in nevodilne noge je zelo podoben, kljub temu pa se v povprečju dosega

večja sila na nevodilno nogo (1,93 ± 0,48 TT) kakor na vodilno (1,90 ± 0,52 TT) (Preglednica

9).

55

Največja razlika med silo obeh nog znaša od 0,44 do 1,43 TT (Preglednica 9) in se doseže

med 3 in 24 ms po prvem stiku stopala s podlago (Preglednica 8). Največja razlika (14,42 ±

5,99 ms) se doseže na polovici časa do največje sile obeh nog (28,42 ± 8,48 ms) (Preglednica

8). Največja razlika znaša 0,74 TT, kar predstavlja 20 % največje sile podlage obeh nog

(Preglednica 9).

Graf 1: Potek povprečnih vrednosti (in standardnih odklonov) vertikalne hitrosti vodilnega

boka, nevodilnega boka in težišča telesa za salto naprej

-6.00

-5.00

-4.00

-3.00

-2.00

-1.00

0.00

1.00

2.00

0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.26 0.30

čas (s)

v (m

/s)

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20

1.40

pot T

T (m

)navpična hitrost padanja v bokih NEVODILNO navpična hitrost padanja v bokih VODILNO pot težišča telesa

dotik podlage

Vertikalna hitrost bokov se v povprečju prične 0,04 s pred prvim stikom stopal s podlago

zmanjševati (Graf 1). V trenutku stika je težišče telesa 0,79 ± 0,05 m nad podlago, hitrost

bokov znaša -4,40 ± 0,42 m/s. Od tega trenutka naprej hitrost strmo pada in znaša v trenutku

povprečnega najnižjega položaja težišča telesa 0,01 ± 0,59 m/s. Variabilnost hitrosti bokov

je najmanjša v trenutku pred prvim stikom. Težišče telesa se od prvega stika do povprečno

najnižjega položaja zniža za 0,20 m. Hitrosti vodilnega in desnega boka sta v povprečju zelo

podobni, saj se krivulji vertikalne hitrosti vodilnega boka in nevodilnega boka prekrivata

(Graf 1).

56

Graf 2: Potek povprečnih vrednosti (in standardnih odklonov) razdalje med stopali, razdalje

med koleni in težišča telesa za salto naprej

0.00

0.05

0.10

0.15

0.20

0.25

0.30

0.35

0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.26 0.30

čas (s)

širin

a (m

)

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20

1.40

pot T

T (m

)

širina stopal širina kolen pot težišča telesa

dotik podlage

****

** p < 0.01

Razdalja med stopali in koleni se v fazi leta proti doskoku v povprečju zmanjšuje in znaša v

trenutku prvega stika med stopali 0,22 ± 0,05 m in koleni 0,22 ± 0,03 m (Graf 2). Po prvem

stiku se razdalji nekoliko zmanjšata, do povprečno najnižje točke težišča telesa pa se razdalji

ponovno povečata. V trenutku povprečno najnižje točke težišča telesa znaša razdalja med

stopali 0,23 ± 0,05 m in med koleni 0,24 ± 0,06 m. Variabilnost širine med stopali in kolen

je čez celoten doskok relativno visoka. Po doseženem najnižjem položaju težišča telesa se

obe razdalji večata.

57

Graf 3: Potek povprečnih vrednosti (in standardnih odklonov) kota v vodilnem gležnju,

nevodilnem gležnju in težišča telesa za salto naprej

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.26 0.30

čas (s)

kot (

stop

inje

)

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20

1.40

pot T

T (m

)

kot v nevodilnem gležnju kot v vodilnem gležnju pot težišča telesa

dotik podlage

Kot v gležnjih se pred prvim stikom stopal s podlago v povprečju zmanjša, kar je posledica

dorzalnega krčenja v gležnju (Graf 3). Ob prvem stiku znaša kot v gležnju vodilne noge 130

± 90 in nevodilne noge 130 ± 80. Variabilnost kota v gležnju je najmanjša v trenutku oporne

faze doskoka, pred tem in za tem pa se postopno veča. Kot se od prvega stika še 0,06 s

zmanjšuje, nakar se prične postopno povečevati. V najnižjem položaju znaša kot gležnja

vodilne noge 108 ± 100 in nevodilne noge 108 ± 110. Po najnižjem položaju se prične kot v

obeh gležnjih ponovno zmanjševati.

58

Graf 4: Potek povprečnih vrednosti (in standardnih odklonov) kota v vodilnem kolenu,

nevodilnem kolenu in težišča telesa za salto naprej

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.26 0.30

čas (s)

kot (

stop

inje

)

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20

1.40

pot T

T (m

)

kot v nevodilnem kolenu kot v vodilnem kolenu pot težišča telesa

dotik podlage

V fazi leta se v povprečju obe koleni z iztegovanjem pripravljata na doskok in se ob prvem

stiku stopal s podlago pričneta krčiti (Graf 4). Ob prvem stiku znaša kot vodilnega kolena

146 ± 60 in nevodilnega kolena 145 ± 50. Variabilnost kota v kolenih se prične pred prvim

stikom zmanjševati in je v času opore najmanjša. Po prvem stiku stopal s podlago se prične

koleno krčiti, kar traja do povprečno najnižjega položaja telesa glede na podlago. V trenutku

najnižjega položaja je kot v kolenu vodilne noge 91 ± 150 in nevodilne 84 ± 90, kar

predstavlja tudi največje razlike med nogama.

59

6.2.1.2. SALTO NAPREJ 1/2

Vadeči se pri polovici doskokov pri saltu naprej 1/2 dotakne podlage z obema nogama hkrati

(50,0 %) in pri drugi polovici asimetrično (50 %) (Preglednica 10). Od vseh asimetričnih

doskokov z vodilno nogo doskoči najprej v 8,3 % in z nevodilno v 41,7 %, kar lahko

označimo kot statistično pomembno razliko (p < 0,05) (Preglednica 10).


naprej 1/2

asimetričen

doskok na

vodilno

simetričen

doskok

asimetričen

doskok na

nevodilno

skupaj


frekvenca (%) 8,3% 50,0% 41,7% 100,0%

X2simetrija: 3,00 (p > 0,05)

X2vodilna-nevodilna: 4,33 (p < 0,05)

Čas leta za salto naprej 1/2 traja od 580 do 830 ms, v povprečju 709,08 ± 76,91 ms

(Preglednica 11). Kontaktni čas salta naprej 1/2 traja od 67 do 123 ms, v povprečju 104,58 ±

15,33 ms. V tem času vadeči doseže sunek sile od 105 do 328 Ns (Preglednica 12). Sunek sile

je manjši za vodilno nogo (107,39 ± 32,62 Ns) kot za nevodilno nogo (125,26 ± 39,13 Ns).

Razlike med obema nogama so blizu statistično značilnim razlikam sunkov sil za posamezno

nogo (p = 0,053). Povprečna sila v kontaktnem času znaša 2,20 ± 0,49 TT (Preglednica 12).

Povprečna sila nevodilne noge je bolj razpršena kakor povprečna sila vodilne noge. Razmerje

v povprečni sili med obema nogama znaša 0,88 ± 0,21 (Preglednica 12).

60


in nevodilno nogo za salto naprej 1/2

N = 12


Tlet [ms] 709,08 76,91 580 830 18,08 677 748

T [ms] 104,58 15,33 67 123 3,85 81 96

Tpv [ms] 3,08 4,76 0 14 1,12 0 5

Tpn [ms] 0,83 2,89 0 10 1,20 2 6 0,224

Tmax [ms] 48,00 15,81 23 87 3,23 29 42

Tmax-TT [ms] 56,58 16,27 23 70 4,09 46 62

T1 [ms] 11,83 10,62 3 37 2,40 6 15

T2 [ms] 30,58 18,14 10 64 3,20 21 33

maxTv [ms] 39,67 17,91 20 80 3,97 24 39

maxTn [ms] 49,75 15,57 26 87 3,27 27 40 0,016

maxTr [ms] 30,00 22,13 3 64 7,07 9 37

Legenda: AS - aritmetična sredina, SO - standardni odklon, MIN - najmanjša vrednost, MAKS - največja vrednost, SE - standardna napaka, SE-1,96 - spodnja meja intervala zaupanja, SE+1,96 - zgornja meja intervala zaupanja, p (t) - značilnost t testa

Največja sila obeh nog se doseže v povprečju 48,00 ± 15,81 ms po prvem stiku stopala s

podlago (Preglednica 11) in znaša v povprečju 3,85 ± 0,85 TT (Preglednica 12). Razpon

največje sile obeh nog je od 1,82 do 5,05 TT. Razmerje med silo vodilne in nevodilne noge v

času največje sile obeh nog je 0,88. Največja vrednost razmerja kaže na dejstvo, da je lahko v

času največje sile na obe nogi ena noga tudi za 80 % bolj obremenjena kot druga (Preglednica

12). Padanje sile obeh nog od njene največje vrednosti, do nivoja sile telesne teže traja 56,58

± 16,27 ms (Preglednica 11). Čas, potreben za upad sile od največje sile na nivo telesne teže,

je 18 % daljši kot čas od prvega stika stopala s podlago do največje sile.

61


vodilno in nevodilno nogo za salto naprej 1/2

N = 12


I [Ns] 232,66 66,11 121,95 332,94 15,60 160 221

Iv [Ns] 107,39 32,62 62,64 159,32 7,67 78 109

In [Ns] 125,26 39,13 53,00 173,62 9,30 79 116 0,053

pF [TT] 2,20 0,49 0,96 2,67 0,12 1,89 2,35

pFv [TT] 1,06 0,22 0,63 1,35 0,06 0,95 1,19

pFn [TT] 1,20 0,30 0,48 1,49 0,07 0,98 1,27 0,084

pFv/pFn 0,88 0,21 0,60 1,30 0,06 0,84 1,10

Fmax [TT] 3,85 0,85 1,82 5,05 0,26 3,19 4,20

Fv [TT] 1,80 0,55 0,84 2,67 0,15 1,52 2,10

Fn [TT] 2,06 0,45 0,98 2,77 0,15 1,59 2,18 0,120

Fv / Fn 0,88 0,24 0,56 1,31 0,12 0,73 1,20

F1 [TT] 1,99 1,24 0,23 4,13 0,37 1,42 2,88

F2 [TT] 2,97 1,42 0,32 5,05 0,34 2,47 3,81

maxFv [TT] 1,91 0,55 0,85 2,81 0,14 1,66 2,21

maxFn [TT] 2,16 0,45 0,98 2,81 0,15 1,69 2,26 0,124

maxFr [TT] 0,87 0,32 0,48 1,50 0,12 0,81 1,29


Prvi vrh vertikalne sile podlage obeh nog se pri saltu naprej 1/2 doseže med 3 in 37 ms (11,83

± 10,62 ms) (Preglednica 11) in znaša od 0,23 do 4,13 TT (1,99 ± 1,24 TT) (Preglednica 12).

Drugi vrh se doseže 19 ms (30,58 ± 18,14 ms) kasneje in doseže 0,98 TT (2,97 ± 1,42 TT)

več kakor prvi vrh.

Razpon obeh sil je zelo podoben. Čas do največje sile nevodilne noge (49,75 ± 15,57 ms) je

za 10,08 ms daljši kot vodilne noge (39,67 ± 17,91 ms) (Preglednica 11). Razlike so

statistično značilne (p = 0,016) (Preglednica 11).

62

Čas do največje razlike med obema nogama znaša 30,00 ± 22,13 ms (Preglednica 11) in

doseže razliko 0,87 ± 0,32 TT (Preglednica 12). Časi do največje razlike v sili med obema

nogama so zelo razpršeni. Razpon vrednosti je od 3 do 64 ms (Preglednica 11). Razlika 0,87

TT predstavlja 23 % največje sile obeh nog (Preglednica 12).


boka, nevodilnega boka in težišča telesa za salto naprej 1/2

-7.00

-6.00

-5.00

-4.00

-3.00

-2.00

-1.00

0.00

1.00

2.00

3.00

0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.26 0.30

čas (s)

v (m

/s)

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20

1.40

1.60

pot T

T (m


dotik podlage

Vertikalna hitrost bokov v povprečju narašča do 0,04 s pred prvim stikom stopal s podlago

(Graf 5). V trenutku stika je težišče telesa 0,86 ± 0,08 m nad podlago, hitrost bokov znaša -

4,67 ± 0,48 m/s. Od tega trenutka naprej hitrost strmo pada in znaša v trenutku povprečno

najnižjega položaja težišča telesa 0,38 ± 1,01 m/s. Variabilnost hitrosti bokov se zmanjšuje s

približevanjem telesa podlagi in je v trenutku prvega stika najmanjša. Po prvem stiku se

ponovno zvišuje. Težišče telesa se od prvega stika do povprečno najnižjega položaja zniža za

0,17 m. V intervalu od prvega stika stopala s podlago do najnižje točke težišča telesa se

hitrosti vodilnega in nevodilnega boka v povprečju statistično pomembno ne razlikujejo.

Interval od prvega stika do povprečno najnižje točke traja 0,08 s. Po najnižji točki težišča

telesa hitrost bokov še 0,04 s pada, nakar se z dvigovanjem bokov tudi hitrost ponovno

prične zviševati.

63


med koleni in težišča telesa za salto naprej 1/2

0.00

0.05

0.10

0.15

0.20

0.25

0.30

0.35

0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.26 0.30

čas (s)

širin

a (m

)

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20

1.40

1.60

pot T

T (m

)


dotik podlage

Razdalja med stopali in koleni se v povprečju v fazi leta povečuje in znaša v trenutku prvega

stika s tlemi med stopali 0,22 ± 0,05 m in med koleni 0,21 ± 0,03 m (Graf 6). Do povprečno

najnižje točke težišča telesa se razdalji zmanjšata in znašata v trenutku najnižje točke težišča

telesa 0,20 ± 0,07 m za stopala in 0,20 ± 0,08 m za kolena. Po doseženem najnižjem

položaju težišča telesa se obe razdalji postopoma večata.

64


nevodilnem gležnju in težišča telesa za salto naprej 1/2

0

20

40

60

80

100

120

140

160

0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.26 0.30

čas (s)

kot (

stop

inje

)

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20

1.40

1.60

pot T

T (m

)


dotik podlage

Kot v gležnjih v povprečju v času leta počasi narašča in se pred prvim stikom stopal s

podlago zmanjša, kar je posledica dorzalnega krčenja (Graf 7). Ob prvem stiku znaša kot v

gležnju vodilne noge 111 ± 160 in nevodilne noge 113 ± 140. V intervalu od prvega stika do

povprečno najnižjega položaja v kotu med obema gležnjema v povprečju ni statistično

pomembnih razlik. Kot se od prvega stika nenehno zmanjšuje in znaša v najnižjem položaju

79 ± 60 za vodilni gleženj in 77 ± 90 za nevodilni gleženj. Po najnižjem položaju se prične

kot v obeh gležnjih ponovno povečevati.

65


nevodilnem kolenu in težišča telesa za salto naprej 1/2

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

200

0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.26 0.30

čas (s)

kot (

stop

inje

)

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20

1.40

1.60

pot T

T (m

)


dotik podlage

V fazi leta se v povprečju obe koleni z iztegovanjem pripravljata na doskok in se ob prvem

stiku stopal s podlago pričneta krčiti (Graf 8). Ob prvem stiku znaša kot vodilnega kolena 170

± 50 in nevodilnega kolena 169 ± 50. Po prvem stiku stopal s podlago se prične koleno krčiti,

kar traja do povprečno najnižjega položaja telesa s podlago. Od prvega stika do povprečno

najnižjega položaja v povprečju ne obstajajo statistično pomembne razlike v kotu kolena med

obema nogama. V tem intervalu je sicer vodilna noga v povprečju bolj iztegnjena kot

nevodilna. V trenutku najnižjega položaja je kot v kolenu vodilne noge 118 ± 140 in nevodilne

116 ± 110.

66

Graf 9: Potek povprečnih vrednosti (in standardnih odklonov) kota med kolčno osjo in X

osjo in težišča telesa za salto naprej 1/2

0

20

40

60

80

100

120

0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.26 0.30

čas (s)

kot (

stop

inje

)

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20

1.40

1.60

pot T

T (m

)

kot med kolčno osjo in X osjo pot težišča telesa

dotik podlage

V fazi leta se v povprečju telo 0,08 s pred prvim stikom telesa s podlago poravna okoli

dolžinske osi v smeri doskoka (Graf 9). Ob prvem stiku telesa s podlago je telo še nekoliko

zasukano od pravega kota (91 ± 40), vendar se od prvega stika stopal s podlago izravna in

ostaja v kotu 90 ± 60 do trenutka povprečno najnižjega položaja težišča telesa. V tem času je

variabilnost kota med kolčno osjo in X osjo najmanjša.

67


Doskok je pri saltu naprej 1/1 izveden na obe nogi hkrati v 25,0 % in asimetrično v 75 %

(Preglednica 13), kar je statistično pomembna razlika v simetričnosti doskokov (p < 0,05).

Med asimetričnimi je doskok največkrat izveden najprej na nevodilno nogo (41,7 %). Na

vodilno nogo je doskok izveden v 16,7 % (Preglednica 13).


naprej 1/1

asimetričen

doskok na

vodilno

simetričen

doskok

asimetričen

doskok na

nevodilno

skupaj


frekvenca (%) 16,7% 25,0% 58,3% 100,0%

X2simetrija:6,75 (p < 0,05)


V povprečju je razlika od prvega stika do stika podlage z vodilno nogo 4,17 ± 4,67 ms in 0,50

± 1,17 ms do stika podlage z nevodilno nogo (Preglednica 14). Največja razlika med časom

doskoka je 14 ms za vodilno in 3 ms za nevodilno nogo. Razlika je statistično značilna (p =

0,034) (Preglednica 14).

Za salto naprej 1/1 je značilen čas leta od 626 do 810 ms, oziroma v povprečju 714,00 ± 65,99

ms (Preglednica 14). Kontaktni čas salta naprej 1/1 traja 72,58 ± 11,41 ms. V tem času doseže

sunek sile obeh nog vrednosti 150,69 ± 41,63 Ns (Preglednica 15). Povprečna sila obeh nog v

kontaktnem času znaša 2,05 ± 0,35 TT (Preglednica 15). Razmerje v povprečni sili med

vodilno in nevodilno nogo znaša 0,97 ± 0,22 (Preglednica 15).

68



N = 12


Tlet [ms] 714,00 65,99 626 810 18,08 677 748

T [ms] 72,58 11,41 57 97 3,85 81 96

Tpv [ms] 4,17 4,67 0 14 1,12 0 5

Tpn [ms] 0,50 1,17 0 3 1,20 2 6 0,034

Tmax [ms] 28,83 7,58 13 40 3,23 29 42

Tmax-TT [ms] 43,75 12,84 27 70 4,09 46 62

T1 [ms] 10,33 6,79 3 27 2,36 6 15

T2 [ms] 25,42 7,56 16 40 3,15 21 33

maxTv [ms] 25,00 9,49 10 40 3,97 24 39

maxTn [ms] 27,67 9,43 16 43 3,27 27 40 0,422

maxTr [ms] 28,67 44,33 0 167 7,07 9 37


Največja sila v kontaktnem času znaša od 2,39 do 4,52 TT (Preglednica 15) in se doseže

28,83 ± 7,58 ms po prvem stiku stopala s podlago (Preglednica 14). V povprečju je največja

sila obeh nog 3,52 ± 0,77 TT. Razmerje med obema nogama kaže razliko do 2,05-krat ali 105

% v obremenitvi med obema nogama v trenutku največje sile (Preglednica 15). Čas, potreben,

da sila pade iz največje vrednosti na nivo telesne teže, je 15 ms oziroma 52 % daljši kot čas,

potreben za dosego največje sile (Preglednica 14).

Prvi vrh se doseže 10,33 ± 6,79 ms po prvem stiku stopala s podlago, drugi pa 25,42 ± 7,56

ms (Preglednica 14). Sila prvega vrha je 2,19 ± 1,23 TT, sila drugega vrha pa 3,13 ± 0,87 TT

(Preglednica 15).

Največja sila vodilne noge (25,00 ± 9,49 ms) se doseže 2,67 ms prej kot največja sila

nevodilne noge (27,67 ± 9,43 ms) (Preglednica 14). Največja sila vodilne noge je 1,89 ± 0,44

TT, največja sila nevodilne noge pa 1,83 ± 0,54 TT. Vrednosti največje sile nevodilne noge so

69

bolj razpršene kot vrednosti največje sile vodilne noge. Razpon nevodilne noge je od 1,08 do

2,93 TT in razpon vodilne noge od 1,36 do 2,84 TT.



N = 12


I [Ns] 150,89 41,87 94,03 215,75 15,60 160 221

Iv [Ns] 72,53 22,30 51,64 110,95 7,67 78 109

In [Ns] 78,36 25,12 41,89 118,69 9,30 79 116 0,387

pF [TT] 2,05 0,35 1,51 2,57 0,12 1,89 2,35

pFv [TT] 1,05 0,21 0,83 1,41 0,06 0,95 1,19

pFn [TT] 1,07 0,26 0,65 1,60 0,07 0,98 1,27 0,712

pFv/pFn 0,97 0,22 0,57 1,34 0,06 0,84 1,10

Fmax [TT] 3,52 0,77 2,39 4,52 0,26 3,19 4,20

Fv [TT] 1,81 0,45 1,34 2,84 0,15 1,52 2,10

Fn [TT] 1,71 0,47 1,05 2,48 0,15 1,59 2,18 0,513

Fv / Fn 1,06 0,34 0,81 2,05 0,12 0,73 1,20

F1 [TT] 2,19 1,23 0,85 4,50 0,37 1,45 2,89

F2 [TT] 3,13 0,87 2,15 4,52 0,34 2,49 3,81

maxFv [TT] 1,89 0,44 1,36 2,84 0,14 1,66 2,21

maxFn [TT] 1,83 0,54 1,08 2,93 0,15 1,69 2,26 0,625

maxFr [TT] 1,15 0,57 0,52 2,29 0,12 0,81 1,29


Največja razlika v sili med obema nogama se pri doskoku salta naprej 1/1 doseže v povprečju

28,67 ± 44,33 ms po prvem stiku stopala s podlago (Preglednica 14) in doseže vrednost 1,15 ±

0,57 TT (Preglednica 15). Tako čas kakor tudi vrednosti sile so zelo razpršene. Največja

razlika se doseže med 0 in 167 ms (Preglednica 14) po prvem stiku in doseže vrednosti od

0,52 do 2,29 TT (Preglednica 15). V povprečju predstavlja razlika v sili med obema nogama

33 % največje sile obeh nog.

70



-6.00

-5.00

-4.00

-3.00

-2.00

-1.00

0.00

1.00

2.00

0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.26 0.30

čas (s)

v (m

/s)

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20

1.40

pot T

T (m

)

navpična hitrost padanja v bokih NEVODILNO navpična hitrost padanja v bokih VODILNO pot težišča telesa

dotik podlage

*

***** **

** **

* p < 0.05, ** p < 0.01

Vertikalna hitrost bokov v fazi leta v povprečju narašča vse do prvega stika stopal s podlago

(Graf 10). Boki v fazi leta padajo z različno vertikalno hitrostjo (p < 0,01). V trenutku stika

znaša hitrost vodilnega boka -4,51 ± 0,64 m/s in hitrost nevosilnega boka -4,16 ± 0,82 m/s,

kar je statistično značilna razlika (p < 0,05). Težišče telesa se ob prvem stiku nahaja 0,78 ±

0,09 m od podlage. Od prvega stika naprej hitrost bokov strmo pada. Hitrost vodilnega boka

0,02 s po prvem stiku znaša -3,73 ± 0,59 m/s in nevodilnega -3,53 ± 0,75 m/s, kar je

statistično značilna razlika (p < 0,05). Težišče telesa se od prvega stika do povprečno

najnižjega položaja spusti za 0,22 m. Variabilnost hitrosti vodilnega in nevodilnega boka je

med doskokom relativno visoka. Hitrost bokov se po povprečno najnižji točki težišča telesa

prične z dvigovanjem bokov ponovno dvigovati.

71



0.00

0.05

0.10

0.15

0.20

0.25

0.30

0.35

0.40

0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.26 0.30

čas (s)

širin

a (m

)

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20

1.40

pot T

T (m

)


dotik podlage

Razdalja med stopali in koleni se v povprečju v fazi leta povečuje in znaša v trenutku prvega

stika med stopali 0,26 ± 0,07 m in med koleni 0,25 ± 0,06 m (Graf 11). V prvi polovici poti

težišča telesa do najnižjega položaja se razdalji manjšata, nakar se do povprečno najnižje

točke težišča telesa ponovno zvišujeta. Variabilnost širine med stopali in kolen je v celotnem

doskoku relativno visoka. V trenutku povprečno najnižje točke težišča telesa znaša razdalja

med stopali 0,26 ± 0,08 m in med koleni 0,27 ± 0,05 m. Po doseženem povprečno najnižjem

položaju težišča telesa se obe razdalji večata.

72



0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.26 0.30

čas (s)

kot (

stop

inje

)

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20

1.40

pot T

T (m

)


dotik podlage

*

* p < 0.05

Kot v gležnjih se v fazi leta v povprečju ne spreminja veliko (Graf 12). V pripravi na doskok

se kot v gležnju nekoliko poveča, kar je odraz plantarnega krčenja. Nato se tik pred

doskokom prične kot v gležnju naglo zmanjševati. Vzrok je izvedba dorzalnega krčenja, kar

je odraz priprave na doskok. Dorzalno krčenje se prične pri saltu naprej 1/1 izvajati prej kot

pri saltu naprej 1/2. Ob stiku stopal s podlago znaša kot vodilnega gležnja 132 ± 80 in kot

nevodilnega gležnja 128 ± 100. Omenjena razlika je statistično pomembna (p < 0,05),

variabilnost rezultatov pa majhna. Po stiku se kot v gležnju zaradi nastale sile še naprej

zmanjšuje. Najmanjši kot v obeh gležnjih se doseže 0,06 s po prvem stiku in znaša 102 ± 70

za vodilno in 104 ± 80 za nevodilno nogo. Nato prične vrednost kota v obeh gležnjih

naraščati.

73



0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.26 0.30

čas (s)

kot (

stop

inje

)

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20

1.40

pot T

T (m

)


dotik podlage

V fazi leta se v povprečju obe koleni z iztegovanjem pripravljata na doskok (Graf 13). Ob

prvem stiku stopal s podlago znaša kot vodilnega kolena 138 ± 120 in nevodilnega kolena 139

± 160. Po prvem stiku stopal s podlago se prične koleno krčiti, kar traja do 0,12 s po prvem

stiku. Takrat je kot v kolenu vodilne noge 90 ± 90 in nevodilne 84 ± 90.

74



0

20

40

60

80

100

120

0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.26 0.30

čas (s)

kot (

stop

inje

)

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20

1.40

pot T

T (m

)


dotik podlage

V fazi leta se telo 0,02 s pred prvim stikom telesa s podlago poravna okoli dolžinske osi v

smeri doskoka (Graf 14). Ob prvem stiku telesa s podlago je telo še nekoliko zasukano od

pravega kota (91 ± 110). Po prvem stiku stopala s podlago se kot še nekoliko povečuje, nakar

se izravna in znaša v trenutku povprečno najnižjega položaja težišča telesa 91 ± 50.

Variabilnost kota med kolčno osjo in X osjo se po prvem stiku prične zmanjševati.

75


Doskok je pri saltu naprej 3/2 največkrat izveden asimetrično (75,0 %) in manjkrat na obe

nogi hkrati (25,0 %), kar predstavlja statistično pomembno razliko (p < 0,05) (Preglednica

16). Med asimetričnimi doskoki je več tistih, pri katerih se doskok izvede najprej na vodilno

nogo (66,6 %) in manj doskokov, ki so izvedeni najprej na nevodilno nogo (8,4 %). Razlika

med številom doskokov na vodilno oziroma nevodilno nogo je statistično značilna (p < 0,05)

(Preglednica 16). Razlika od prvega stika nevodilne noge do prvega stika vodilne noge znaša

0,91 ± 3,02 ms (Preglednica 17). Največja razlika znaša 10 ms. Razlika od prvega stika

vodilne noge do prvega stika nevodilne znaša 14,00 ± 11,46 ms. Največja razlika znaša 37

ms. Med nogama prihaja do statistično pomembnih razlik v času doskoka (p = 0,007)

(Preglednica 17).


naprej 3/2

asimetričen

doskok na

vodilno

simetričen

doskok

asimetričen

doskok na

nevodilno

skupaj


frekvenca (%) 66,6% 25,0% 8,4% 100,0%

X2simetrija: 6,75 (p < 0,05)


Pri saltu naprej 3/2 traja čas leta od 633 do 813 ms, v povprečju 739,64 ± 56,14 ms

(Preglednica 17). Kontaktni čas pri doskoku salta naprej 3/2 znaša od 70 do 126 ms, v

povprečju 104,27 ± 16,12 ms. V tem času vadeči doseže sunek sile obeh nog 220,37 ± 59,55

Ns (Preglednica 18). Pri tem ne prihaja do statistično pomembnih razlik v sunku sile vodilne

in nevodilne noge (p = 0,299). Sunek sile v kontaktnem času povzroči povprečno silo 2,12 ±

0,44 TT (Preglednica 18). Razporeditev povprečne sile med vodilno in nevodilno nogo je

relativno enakomerna (p = 0,806), kljub statistično značilno asimetričnim doskokom.

Razmerje v povprečni sili vodilne in nevodilne noge znaša 0,98 ± 0,22 (Preglednica 18).

Največja sila se doseže med 16 in 57 ms po prvem stiku stopala s podlago (Preglednica 17) in

doseže vrednost od 2,30 do 5,67 TT (Preglednica 18). V povprečju traja čas do največje sile

76

35,82 ± 12,90 ms in znaša 3,71 ± 0,97 TT. V trenutku največje sile v povprečju ne prihaja do

statistično značilnih razlik med vodilno in nevodilno nogo (p = 0,482), kljub asimetričnim

doskokom. Do razlik prihaja pri nekaterih doskokih predvsem v najmanjših vrednostih sile

posamezne noge. Razmerje med silo obeh nog kaže, da so najbolj asimetrične obremenitve v

trenutku največje sile za 3,73-krat ali 273 % večje na eno nogo kot na drugo nogo. Čas, ki je

potreben, da se sila zniža od največje vrednosti do nivoja sile telesne teže, znaša od 54 do 100

ms (68,45 ± 14,34 ms), kar je za 32,63 ms (91 %) več, kot je čas, potreben za dosego največje

sile (Preglednica 17).



N = 11


Tlet [ms] 739,64 56,14 633 813 18,08 677 748

T [ms] 104,27 16,12 70 126 3,85 81 96

Tpv [ms] 0,91 3,02 0 10 1,12 0 5

Tpn [ms] 14,00 11,46 0 37 1,20 2 6 0,007

Tmax [ms] 35,82 12,90 16 57 3,23 29 42

Tmax-TT [ms] 68,45 14,34 54 100 4,09 46 62

T1 [ms] 12,36 10,28 3 27 2,40 6 15

T2 [ms] 26,82 9,97 13 37 3,20 21 33

maxTv [ms] 33,09 18,10 3 57 3,97 24 39

maxTn [ms] 28,82 11,01 6 43 3,27 27 40 0,432

maxTr [ms] 20,00 25,51 0 80 7,07 9 37


Prvi vrh sile obeh nog se pri doskoku salta naprej 3/2 doseže 12,36 ± 10,28 ms po prvem stiku

stopala s podlago (Preglednica 17). Prvi vrh sile obeh nog znaša od 0,98 do 5,67 TT (2,33 ±

1,48 TT) (Preglednica 18). Drugi vrh sile obeh nog se doseže 14,46 ms po prvem vrhu

oziroma 26,82 ± 9,97 ms po prvem stiku (Preglednica 17). Drugi vrh sile je za 0,59 TT večji

77

od prvega in znaša 2,92 ± 1,26 TT (Preglednica 18). Največja vrednost prvega vrha (5,67 TT)

je večja od največje vrednosti drugega vrha (4,93 TT).



N = 11


I [Ns] 220,37 59,55 148,51 317,74 15,60 160 221

Iv [Ns] 115,33 25,33 77,67 159,84 7,67 78 109

In [Ns] 105,03 40,22 40,00 166,01 9,30 79 116 0,299

pF [TT] 2,12 0,44 1,44 2,98 0,12 1,89 2,35

pFv [TT] 1,12 0,21 0,86 1,54 0,06 0,95 1,19

pFn [TT] 1,14 0,28 0,68 1,49 0,07 0,98 1,27 0,806

pFv/pFn 0,98 0,22 0,71 1,41 0,06 0,84 1,10

Fmax [TT] 3,71 0,97 2,30 5,67 0,26 3,19 4,20

Fv [TT] 1,79 0,51 0,98 2,85 0,15 1,52 2,10

Fn [TT] 1,92 0,63 0,49 2,82 0,15 1,59 2,18 0,482

Fv / Fn 1,13 0,89 0,55 3,73 0,12 0,73 1,20

F1 [TT] 2,33 1,48 0,98 5,67 0,37 1,42 2,88

F2 [TT] 2,92 1,26 1,12 4,93 0,34 2,47 3,81

maxFv [TT] 2,03 0,44 1,31 2,89 0,14 1,66 2,21

maxFn [TT] 1,99 0,56 1,00 2,94 0,15 1,69 2,26 0,729

maxFr [TT] 1,45 0,52 0,67 2,25 0,12 0,81 1,29


Največja sila vodilne noge (33,09 ± 18,10 ms) se doseže 4,27 ms kasneje kot največja sila

nevodilne (28,82 ± 11,01 ms) noge (Preglednica 17). Največji sili nog sta si podobni (p =

0,729) (Preglednica 18).

Največja razlika med obema nogama se doseže 20,00 ± 25,51 ms po prvem stiku stopala s

podlago (Preglednica 17) in znaša 1,45 ± 0,52 TT (Preglednica 18). Do največje razlike pride

v prvi petini kontaktnega časa. Vrednost razlike predstavlja 39 % največje sile obeh nog.

78



-6.00

-5.00

-4.00

-3.00

-2.00

-1.00

0.00

1.00

2.00

0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.26 0.30

čas (s)

v (m

/s)

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20

1.40

pot T

T (m

)


dotik podlage

* p < 0.05, ** p < 0.01

**

*

****

**

Vertikalna hitrost bokov v fazi leta v povprečju narašča vse do prvega stika stopal s podlago

(Graf 15). V fazi leta padata vodilni in nevodilni bok z različnima vertikalnima hitrostima (p

< 0,01). V trenutku stika znaša hitrost vodilnega boka -3,97 ± 0,77 m/s in nevodilnega -4,72

± 0,58 m/s, kar je statistično značilna razlika (p < 0,01). Težišče telesa se ob prvem stiku

nahaja 0,83 ± 0,09 m od podlage. Hitrost vodilnega boka znaša 0,02 s po prvem stiku -3,91 ±

0,88 m/s in nevodilnega -4,48 ± 0,67 m/s, kar je statistično značilna razlika (p < 0,05). Od

tega trenutka naprej hitrost bokov strmo pada razlike med vodilnim in nevodilnim bokom pa

se manjšajo. Težišče telesa se od prvega stika do najnižjega položaja spusti za 0,17 m.

79



0.00

0.05

0.10

0.15

0.20

0.25

0.30

0.35

0.40

0.45

0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.26 0.30

čas (s)

širin

a (m

)

-0.10

0.10

0.30

0.50

0.70

0.90

1.10

1.30

1.50

pot T

T (m

)


dotik podlage

* p < 0.05, ** p < 0.01

**

** ****

****

** *

Razdalja med stopali in koleni se v fazi leta povečuje in je statistično značilna (p < 0,01). V

trenutku prvega stika znaša razdalja med stopali 0,30 ± 0,08 m in med koleni 0,26 ± 0,05 m

(Graf 16). Razlika je statistično značilna (p < 0,01). Statistično značilne razlike se

nadaljujejo še 0,06 s po prvem stiku. Širina stopal znaša 0,02 s po prvem stiku 0,28 ± 0,08 m

in kolen 0,25 ± 0,06 m (p < 0,05). Širina stopal znaša 0,04 s po prvem stiku 0,26 ± 0,08 m in

kolen 0,24 ± 0,07 m (p < 0,05). Širina stopal znaša 0,06 s po prvem stiku 0,25 ± 0,09 m in

kolen 0,23 ± 0,08 m (p < 0,05). Variabilnost je čez celotno fazo doskoka relativno velika.

80



0

20

40

60

80

100

120

140

0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.26 0.30

čas (s)

kot (

stop

inje

)

-0.10

0.10

0.30

0.50

0.70

0.90

1.10

1.30

1.50

pot T

T (m

)


dotik podlage

* * *

* p < 0.05

Kot v gležnjih se v fazi leta v povprečju ne spreminja veliko (Graf 17). V pripravi na doskok

se kot v gležnju tik pred doskokom prične zmanjševati. Vzrok je izvedba dorzalnega krčenja.

Dorzalno krčenje se prične pri saltu naprej 3/2 izvajati 0,02 s pred prvim stikom. Ob stiku

stopal s podlago znaša kot vodilne noge 102 ± 140 in kot nevodilne noge 107 ± 90. Po stiku

se kot v gležnju zaradi nastale sile še naprej zmanjšuje. Kot v gležnjih doseže najmanjšo

vrednost 0,06 s po prvem stiku. Takoj za tem začnejo nastajati razlike v kotu gležnja vodilne

in nevodilne noge (p < 0,05), ki trajajo 0,06 s. Kot vodilnega gležnja znaša 0,08 s po prvem

stiku 95 ± 70 in nevodilnega 86 ± 70, kar je statistično značilna razlika (p < 0,05). Kot

vodilnega gležnja znaša 0,10 s po prvem stiku 100 ± 90 in nevodilnega 91 ± 90, kar je

statistično značilna razlika (p < 0,05). Kot vodilnega gležnja znaša 0,12 s po prvem stiku 102

± 110 in nevodilnega 95 ± 110, kar je statistično značilna razlika (p < 0,05).

81



0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

200

0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.26 0.30

čas (s)

kot (

stop

inje

)

-0.10

0.10

0.30

0.50

0.70

0.90

1.10

1.30

1.50

pot T

T (m

)


dotik podlage

**

*

* p < 0.05

V fazi leta se večinoma obe koleni z iztegovanjem pripravljata na doskok (Graf 18). Ob

prvem stiku stopal s podlago se prične kot v kolenih manjšati. V trenutku prvega stika znaša

kot v kolenu vodilne noge 167 ± 80 in nevodilnega kolena 173 ± 40, kar je statistično značilna

razlika (p < 0,05), ki traja še 0,04 s po prvem stiku. Po prvem stiku stopal s podlago se prične

kot v kolenih zmanjševati, kar traja do povprečno najnižjega položaja telesa s podlago.

Variabilnost kota v kolenih je relativno majhna vse do konca ekscentrične faze doskoka. Nato

se prične postopoma večati. Razlike v kotu kolena med obema nogama ostajajo enake od

prvega stika do povprečno najnižjega položaja. V trenutku povprečno najnižjega položaja je

kot v kolenu vodilne noge 109 ± 130 in nevodilne 115 ± 140.

82



0

20

40

60

80

100

120

140

0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.26 0.30

čas (s)

kot (

stop

inje

)

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20

1.40

pot T

T (m

)


dotik podlage

V fazi leta se telo 0,04 s pred prvim stikom telesa s podlago poravna okoli dolžinske osi v

smeri doskoka (Graf 19). Ob prvem stiku telesa s podlago je telo še nekoliko zasukano od

pravega kota (94 ± 260). Po prvem stiku stopala s podlago kot ostaja enak vse do trenutka

najnižjega položaja težišča telesa. Variabilnost med merjenci v kotu med kolčno osjo in X

osjo je v fazi doskoka velika.

83

6.2.2. SALTI NAZAJ

6.2.2.1. SALTO NAZAJ

Polovico saltov nazaj so vadeči doskočili na obe nogi hkrati (50,0 %) in drugo polovico

asimetrično (50 %) (Preglednica 19). Od vseh asimetričnih doskokov so na nevodilno nogo

(33,3 %) doskočili večkrat kot na vodilno nogo (16,7 %). Doskok na nevodilno so vadeči

izvedli v povprečju 0,75 ± 1,86 ms kasneje, kot doskok na vodilno nogo (Preglednica 20). Na

vodilno nogo so doskočili v povprečju 1,08 ± 1,62 ms kasneje kot na nevodilno.


nazaj

asimetričen

doskok na

vodilno

simetričen

doskok

asimetričen

doskok na

nevodilno

skupaj


frekvenca (%) 16,7% 50,0% 33,3% 100,0%

X2simetrija: 3,00 (p > 0,05)


Za salto nazaj je značilen let, ki traja od 753 do 940 ms, v povprečju pa 872,33 ± 58,04 ms

(Preglednica 20). Celoten kontaktni čas traja od 70 do 120 ms, v povprečju 96,08 ± 12,55 ms

(Preglednica 20). V tem času doseže vadeči sunek sile obeh nog 223,04 ± 58,24 Ns

(Preglednica 21). Sunek sile vodilne noge je v povprečju 109,16 ± 30,90 Ns in sunek sile

nevodilne noge 113,88 ± 31,90 Ns. Sunek sile obeh nog ustvari povprečno silo obeh nog v

kontaktnem času, ki znaša od 1,62 do 3,29 TT, v povprečju 2,29 ± 0,40 TT (Preglednica 21).

Razmerje v povprečni sili med vodilno in nevodilno nogo znaša 0,96 ± 0,27 (Preglednica 21).

84


in nevodilno nogo za salto nazaj

N = 12


Tlet [ms] 872,33 58,04 753 940 21,25 784 867

T [ms] 96,08 12,55 70 120 5,14 83 103

Tpv [ms] 1,08 1,62 0 4 1,49 0 6

Tpn [ms] 0,75 1,86 0 6 0,63 0 2 0,689

Tmax [ms] 41,42 10,25 23 56 2,80 33 43

Tmax-TT [ms] 54,67 12,88 23 70 5,17 44 65

T1 [ms] 6,92 3,85 0 13 1,91 5 12

T2 [ms] 28,00 10,80 10 43 2,82 21 32

maxTv [ms] 29,33 13,65 7 50 2,85 25 36

maxTn [ms] 35,25 13,09 10 57 3,14 29 41 0,351

maxTr [ms] 25,25 19,16 3 60 6,47 19 44


Vadeči doseže največjo silo podlage od 23 do 56 ms po prvem stiku stopala s podlago, to je v

povprečju 41,42 ± 10,25 ms po prvem stiku (Preglednica 20). Največja sila znaša od 2,68 do

5,88 TT, v povprečju 3,98 ± 0,88 TT (Preglednica 21). Razmerje med silama obeh nog (1,00)

kaže na simetrične doskoke, vendar lahko iz skrajnih vrednosti ugotovimo, da so bili nekateri

doskoki izvedeni zelo asimetrično. Pri najbolj asimetričnem doskoku je bila vodilna noga za

216 % bolj obremenjena kot nevodilna (Preglednica 21). Čas, potreben, da sila obeh nog pade

od največje vrednosti na vrednost telesne teže, znaša od 23 do 70 ms, v povprečju 54,67 ±

12,88 ms (Preglednica 20). To je 32 % več kot čas, potreben, da se doseže največja sila obeh

nog.

85


vodilno in nevodilno nogo za salto nazaj

N = 12


I [Ns] 223,04 58,24 112,69 330,75 15,78 172 233

Iv [Ns] 109,16 30,90 53,74 162,37 8,52 83 116

In [Ns] 113,88 31,90 58,95 168,38 8,75 86 120 0,502

pF [TT] 2,29 0,40 1,62 3,29 0,11 1,94 2,38

pFv [TT] 1,13 0,24 0,81 1,66 0,06 0,98 1,20

pFn [TT] 1,18 0,25 0,79 1,68 0,07 0,98 1,26 0,523

pFv/pFn 0,96 0,27 0,75 1,82 0,07 0,84 1,12

Fmax [TT] 3,98 0,88 2,68 5,88 0,22 3,39 4,27

Fv [TT] 1,99 0,49 1,27 2,91 0,12 1,64 2,12

Fn [TT] 1,99 0,57 0,79 2,97 0,15 1,66 2,24 0,972

Fv / Fn 1,00 0,66 0,80 3,16 0,13 0,71 1,22

F1 [TT] 1,86 1,00 0,00 3,16 0,28 1,24 2,33

F2 [TT] 3,41 1,39 0,52 5,63 0,33 2,58 3,86

maxFv [TT] 2,13 0,46 1,52 2,98 0,12 1,77 2,24

maxFn [TT] 2,15 0,52 1,52 3,13 0,14 1,79 2,34 0,897

maxFr [TT] 0,98 0,59 0,40 2,20 0,14 0,7 1,3


Prvi vrh sile se doseže 6,92 ± 3,85 ms po prvem stiku stopala s podlago (Preglednica 20). Pri

enem saltu nazaj smo opazili odsotnost prvega vrha sile (0 ms). Sila po prvem stiku prične

naraščati proti največjemu, to je drugemu vrhu sile. Drugi vrh se doseže 28,00 ± 10,80 ms po

prvem stiku stopala s podlago, to je 21,08 ms po prvem vrhu (Preglednica 20). Sila prvega

vrha znaša od 0,00 do 3,16 TT, v povprečju 1,86 ± 1,00 TT (Preglednica 21). Sila drugega

vrha znaša od 0,52 do 5,63 TT, v povprečju 3,41 ± 1,39 TT. Sila drugega vrha je v povprečju

za 1,55 TT večja kot sila prvega vrha.

86

Največja sila nevodilne noge se doseže 35,25 ± 13,09 ms po prvem stiku stopal s podlago in

največja sila vodilne noge 29,33 ± 13,65 ms (Preglednica 20). Največja sila vodilne noge je

2,13 ± 0,46 TT in največja sila nevodilne noge 2,15 ± 0,52 TT (Preglednica 21).

Do največjih razlik med obremenitvijo nog prihaja od 3 do 60 ms po prvem stiku stopala s

podlago (Preglednica 20). To je v povprečju 25,25 ± 19,16 ms po prvem stiku. Razlika znaša

od 0,40 do 2,20 TT, v povprečju 0,98 ± 0,59 TT (Preglednica 21). To pomeni od 10 % do 55

%, v povprečju 25 % največje sile obeh nog.


boka, nevodilnega boka in težišča telesa za salto nazaj

-7.00

-6.00

-5.00

-4.00

-3.00

-2.00

-1.00

0.00

1.00

2.00

0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.26 0.30

čas (s)

v (m

/s)

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20

1.40

1.60

pot T

T (m

)


dotik podlage

Vertikalna hitrost bokov, ki v povprečju narašča v fazi leta, začne s prvim stikom stopal s

podlago padati (Graf 20). V trenutku stika znaša hitrost bokov -5,17 ± 0,37 m/s, višina

težišča telesa se nahaja 0,89 ± 0,05 m od tal. Od tega trenutka naprej hitrost strmo pada in

znaša v trenutku najnižjega položaja težišča telesa 0,19 ± 0,49 m/s. Težišče telesa se od

prvega stika do najnižjega položaja spusti za 0,21 m. Hitrost bokov se po najnižji točki

težišča telesa prične z dvigovanjem bokov ponovno dvigovati.

87


med koleni in težišča telesa za salto nazaj

0.00

0.05

0.10

0.15

0.20

0.25

0.30

0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.26 0.30

čas (s)

širin

a (m

)

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20

1.40

1.60

pot T

T (m

)


dotik podlage

Razdalja med stopali in koleni se v fazi leta v povprečju povečuje (Graf 21). V trenutku

prvega stika znaša razdalja med stopali 0,21 ± 0,05 m in koleni prav tako 0,21 ± 0,03 m. V

intervalu od prvega stika do najnižjega položaja se razdalji manjšata. Hitreje in bolj se

manjša razdalja med koleni kot med stopali. V trenutku najnižje točke težišča telesa znaša

razdalja med stopali 0,19 ± 0,05 m in med koleni 0,18 ± 0,07 m. V intervalu od prvega stika

do najnižje točke težišča telesa ostaja razlika v razdalji med stopali in koleni v povprečju

enakomerna. Po doseženem najnižjem položaju težišča telesa se razdalja med stopali in

koleni veča.

88


nevodilnem gležnju in težišča telesa za salto nazaj

0

20

40

60

80

100

120

140

160

0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.26 0.30

čas (s)

kot (

stop

inje

)

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20

1.40

1.60

pot T

T (m

)


dotik podlage

V pripravi na doskok se v povprečju kot v gležnju sprva nekoliko poveča, kar je odraz

plantarnega krčenja (Graf 22). Nato se 0,04 s pred doskokom prične kot v gležnju naglo

zmanjševati. Vzrok je izvedba dorzalnega krčenja, kar je odraz priprave na doskok. Ob stiku

stopal s podlago znaša kot v gležnju vodilne noge 113 ± 130 in nevodilne noge 116 ± 100. Po

stiku se kot v gležnju nadaljnjih 0,06 s zaradi nastale sile še naprej zmanjšuje. Nato se do

najnižjega položaja telesa kot v gležnju nekoliko poveča in v tem trenutku doseže vrednosti

77 ± 80 za vodilno in 78 ± 70 za nevodilno nogo. V intervalu od prvega stika do najnižjega

položaja v kotu med obema gležnjema v povprečju ni statistično pomembnih razlik. Po

najnižjem položaju težišča telesa se pričneta nogi v obeh gležnjih ponovno iztegovati.

89


nevodilnem kolenu in težišča telesa za salto nazaj

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

200

0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.26 0.30

čas (s)

kot (

stop

inje

)

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20

1.40

1.60

pot T

T (m

)


dotik podlage

V fazi leta se v povprečju obe koleni iztegujeta in se nato 0,02 s pred prvim stikom stopala s

podlago pričneta krčiti (Graf 23). Ob prvem stiku stopal s podlago znaša kot vodilnega kolena

170 ± 50 in nevodilnega kolena 169 ± 40. Po prvem stiku stopal s podlago se prične koleno

krčiti, kar traja do najnižjega položaja telesa s podlago. Od prvega stika do najnižjega

položaja v povprečju ne obstajajo statistično pomembne razlike v kotu kolena med obema

nogama. V tem intervalu je vodilna noga v povprečju nekoliko bolj iztegnjena kot nevodilna.

V trenutku najnižjega položaja je kot v kolenu vodilne noge 112 ± 70 in nevodilne 111 ± 50.

90

6.2.2.2. SALTO NAZAJ 1/2

Največkrat je doskok salta nazaj 1/2 izveden asimetrično (58,3 %) in manjkrat na obe nogi

hkrati (41,7 %), kar je statistično pomembna razlika (p < 0,05) (Preglednica 22). Med

asimetričnimi doskoki je več doskokov izvedenih najprej na nevodilno nogo (33,3 %) in manj

najprej na vodilno nogo (25,0 %). Vadeči doskakujejo z razliko 3,33 ± 6,88 ms na vodilno

nogo in z razliko 1,75 ± 3,41 ms na nevodilno nogo (Preglednica 23). Največja razlika, s

katero doskočijo na vodilno nogo je 23 ms in največja razlika, s katero doskočijo na

nevodilno nogo je 10 ms. (Preglednica 23).


nazaj 1/2

asimetričen

doskok na

vodilno

simetričen

doskok

asimetričen

doskok na

nevodilno

skupaj


frekvenca (%) 25,0% 41,7% 33,3% 100,0%

X2simetrija: 4,08 (p < 0,05)


Za salto nazaj 1/2 je značilen čas leta, ki znaša od 726 do 917 ms, v povprečju 806,08 ± 61,75

ms (Preglednica 23). Kontaktni čas doskoka za salto nazaj 1/2 traja od 64 do 140 ms,

povprečju 99,42 ± 26,67 ms (Preglednica 23). V tem času doseže vadeči sunek sile obeh nog

195,57 ± 52,90 Ns, kar pomeni v povprečju silo 1,99 ± 0,38 TT (Preglednica 24). Sila obeh

nog znaša od 1,49 do 2,78 TT. Obe nogi sta v smislu sunka sile (p = 0,755), kakor tudi

povprečne sile (p = 0,680) enakomerno obremenjeni (Preglednica 24). Razmerje v povprečni

sili med vodilno in nevodilno nogo znaša 1,02 ± 0,17.

91


in nevodilno nogo za salto nazaj 1/2

N = 12


Tlet [ms] 806,08 61,75 726 917 21,25 784 867

T [ms] 99,42 26,67 64 140 5,14 83 103

Tpv [ms] 3,33 6,88 0 23 1,49 0 6

Tpn [ms] 1,75 3,41 0 10 0,63 0 2 0,530

Tmax [ms] 36,42 12,12 23 63 2,80 33 43

Tmax-TT [ms] 63,00 25,09 30 110 5,17 44 65

T1 [ms] 8,17 4,82 3 17 1,94 5 12

T2 [ms] 25,67 7,23 14 40 2,85 21 32

maxTv [ms] 29,50 6,69 20 40 2,85 25 36

maxTn [ms] 36,08 12,17 20 60 3,14 29 41 0,015

maxTr [ms] 44,58 36,31 16 133 6,47 19 44


Največja sila obeh nog se doseže od 23 do 63 ms po prvem stiku stopala s podlago

(Preglednica 23). To je v povprečju 36,42 ± 12,12 ms po prvem stiku. Največja sila obeh nog

znaša od 2,84 do 5,05 TT, v povprečju 3,71 ± 0,79 TT (Preglednica 24). V trenutku največje

sile obeh nog sta nogi relativno enakomerno obremenjeni (p = 0,388). O tem priča tudi

razmerje med silama (0,96 ± 0,18). Skrajne vrednosti razmerja med silama obeh nog kažejo

na dejstvo, da je lahko nevodilna noga v trenutku največje sile obeh nog pri posameznem

doskoku, za 33 % bolj obremenjena kot vodilna. Čas, potreben, da se sila obeh nog zmanjša iz

največje sile na nivo telesne teže (63,00 ± 25,09 ms), je za 26,58 ms ali 73 % daljši kot čas od

prvega stika stopala s podlago do največje sile (Preglednica 23).

92


vodilno in nevodilno nogo za salto nazaj 1/2

N = 12


I [Ns] 195,57 52,90 93,82 261,22 15,78 172 233

Iv [Ns] 98,87 30,15 52,62 143,44 8,52 83 116

In [Ns] 96,70 27,69 40,88 137,20 8,75 86 120 0,755

pF [TT] 1,99 0,38 1,49 2,78 0,11 1,94 2,38

pFv [TT] 1,03 0,16 0,82 1,31 0,06 0,98 1,20

pFn [TT] 1,01 0,24 0,70 1,56 0,07 0,98 1,26 0,680

pFv/pFn 1,02 0,17 0,82 1,29 0,07 0,84 1,12

Fmax [TT] 3,71 0,79 2,84 5,05 0,22 3,39 4,27

Fv [TT] 1,82 0,37 1,28 2,53 0,12 1,64 2,12

Fn [TT] 1,89 0,47 1,22 2,66 0,15 1,66 2,24 0,388

Fv / Fn 0,96 0,18 0,77 1,33 0,13 0,71 1,22

F1 [TT] 1,38 0,58 0,48 2,15 0,28 1,23 2,33

F2 [TT] 3,08 1,28 0,59 4,90 0,33 2,51 3,82

maxFv [TT] 1,93 0,39 1,37 2,56 0,12 1,77 2,24

maxFn [TT] 1,95 0,50 1,22 2,83 0,14 1,79 2,34 0,875

maxFr [TT] 0,86 0,52 0,28 1,77 0,14 0,7 1,3


Prvi vrh sile obeh nog (8,17 ± 4,82 ms) se doseže 17,50 ms pred drugim vrhom (25,67 ± 7,23

ms) (Preglednica 23). Prvi vrh sile znaša 1,38 ± 0,58 TT in drugi vrh sile 3,08 ± 1,28 TT

(Preglednica 24). Največja vrednost za prvi vrh znaša 2,15 TT in za drugi vrh 4,90 TT.

Največja sila vodilne noge (29,50 ± 6,69 ms) se doseže 6,58 ms pred največjo silo nevodilne

noge (36,08 ± 12,17 ms) (Preglednica 23). Razlike so statistično značilne (p = 0,015) in so

najbolj vidne pri največjih vrednostih. Kljub različnemu času v katerem posamezna noga

doseže največje vrednosti sile, pa se vodilna (1,93 ± 0,39 TT) in nevodilna noga (1,95 ± 0,50

TT) med seboj ne razlikujeta statistično značilno v velikosti teh sil (Preglednica 24).

93

Največje razlike med obema nogama se dosežejo med 16 in 133 ms po prvem stiku stopala s

podlago (Preglednica 23). To je v povprečju 44,58 ± 36,31 ms po prvem stiku. Razlike

dosežejo vrednost od 0,28 do 1,77 TT, v povprečju 0,86 ± 0,52 TT (Preglednica 24). To je od

8 % do 48 % oziroma v povprečju 23 % največje sile obeh nog.


boka, nevodilnega boka in težišča telesa za salto nazaj 1/2

-6.00

-5.00

-4.00

-3.00

-2.00

-1.00

0.00

1.00

2.00

0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.26 0.30

čas (s)

v (m

/s)

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20

1.40

1.60

pot T

T (m


dotik podlage





prvega stika do najnižjega položaja spusti za 0,24 m. V intervalu od prvega stika stopala s

podlago do najnižje točke težišča telesa se hitrosti vodilnega in nevodilnega boka v

povprečju ne razlikujeta statistično pomembno. Hitrost bokov se po najnižji točki težišča

telesa prične z dvigovanjem bokov ponovno dvigovati.

94


med koleni in težišča telesa za salto nazaj 1/2

0.00

0.05

0.10

0.15

0.20

0.25

0.30

0.35

0.40

0.45

0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.26 0.30

čas (s)

širin

a (m

)

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20

1.40

1.60

pot T

T (m

)


dotik podlage

Razdalja med stopali in koleni se v povprečju v fazi leta povečuje (Graf 25). Predvsem se

povečuje razdalja med stopali. V trenutku prvega stika znaša povprečna razdalja med stopali

0,26 ± 0,06 m in koleni 0,24 ± 0,05 m. V intervalu od prvega stika do najnižjega položaja se

razdalji manjšata. V trenutku najnižje točke težišča telesa znaša razdalja med stopali 0,23 ±

0,05 m in med koleni prav tako 0,23 ± 0,04 m. Po doseženem najnižjem položaju težišča

telesa se razdalja med stopali in koleni veča.

95


nevodilnem gležnju in težišča telesa za salto nazaj 1/2

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.26 0.30

čas (s)

kot (

stop

inje

)

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20

1.40

1.60

pot T

T (m

)


dotik podlage

Kot v gležnjih se v povprečju v fazi leta ne spreminja veliko (Graf 26). V pripravi na doskok

se kot v gležnju nekoliko poveča, kar je odraz plantarnega krčenja. Nato se tik pred

doskokom prične kot v gležnju naglo zmanjševati. Vzrok je izvedba dorzalnega krčenja, kar

je odraz priprave na doskok. Dorzalno krčenje se prične pri saltu nazaj 1/2 izvajati 0,04 ms

pred prvim stikom. Ob stiku stopal s podlago znaša kot v gležnju vodilne noge 134 ± 110 in

nevodilne noge 135 ± 120. Po stiku se kot v gležnju nadaljnjih 0,08 ms zaradi nastale sile še

naprej zmanjšuje. Nato se do najnižjega položaja telesa kot v gležnju nekoliko poveča in v

tem trenutku doseže vrednosti 99 ± 150 za vodilno in 103 ± 160 za nevodilno nogo. V

intervalu od prvega stika do najnižjega položaja v kotu med obema gležnjema v povprečju ni

statistično pomembnih razlik. Po najnižjem položaju težišča telesa se pričneta nogi v obeh

gležnjih ponovno iztegovati.

96


nevodilnem kolenu in težišča telesa za salto nazaj 1/2

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.26 0.30

čas (s)

kot (

stop

inje

)

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20

1.40

1.60

pot T

T (m

)


dotik podlage

V fazi leta se v povprečju obe koleni iztegujeta in se nato 0,02 s pred prvim stikom stopala s


147 ± 60 in nevodilnega kolena prav tako 147 ± 70. Po prvem stiku stopal s podlago se prične

koleno krčiti, kar traja do najnižjega položaja telesa s podlago. Od prvega stika do najnižjega


nogama. V tem intervalu je vodilna noga v povprečju nekoliko bolj iztegnjena kot nevodilna.

V trenutku najnižjega položaja je kot v kolenu vodilne noge 103 ± 150 in nevodilne 99 ± 130.

97


osjo in težišča telesa za salto nazaj 1/2

0

20

40

60

80

100

120

0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.26 0.30

čas (s)

kot (

stop

inje

)

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20

1.40

1.60

pot T

T (m

)


dotik podlage

V fazi leta se telo pred prvim stikom telesa s podlago v povprečju enakomerno poravnava

okoli dolžinske osi v smeri doskoka (Graf 28). Ob prvem stiku telesa s podlago je telo

zasukano od pravega kota (92 ± 130). V tem trenutku je variabilnost kota med kolčno osjo in

X osjo relativno velika. Naslednjih 0,06 s ostaja kot bolj ali manj enak, nato pa precej hitro

pade. V najnižjem položaju težišča telesa znaša kot med kolčno osjo in X osjo 90 ± 70. Kolčna

os se poravna z X osjo, ko ima vadeči že močno oporo z nogami. To nakazuje na korektivne

gibe v oporni fazi, ki pa so lahko prav zaradi nepopolno odvrtenega obrata okoli dolžinske osi

obremenjujoči za sklepe spodnjih okončin in hrbtenico.

98


Največ doskokov salta nazaj 1/1 se izvede asimetrično (66,7 %) in manj simetrično (33,3 %),

kar je statistično značilna razlika (p < 0,05) (Preglednica 25). Med asimetričnimi doskoki

prevladujejo doskoki, izvedeni najprej na vodilno nogo (41,7 %). Manj je doskokov,

izvedenih najprej na nevodilno nogo (25,0 %).


nazaj 1/1

asimetričen

doskok na

vodilno

simetričen

doskok

asimetričen

doskok na

nevodilno

skupaj


frekvenca (%) 41,7% 33,3% 25,0% 100,0%

X2simetrija: 5,33 (p < 0,05)


Doskok na vodilno nogo se izvede 2,33 ± 5,12 ms za doskokom nevodilne noge (Preglednica

26). Doskok na nevodilno nogo se izvede 1,33 ± 1,67 ms za doskokom vodilne noge.

Največja razlika, s katero doskočijo na vodilno nogo, je 17 ms in na nevodilno 4 ms.

(Preglednica 26).

Za salto nazaj 1/1 je značilen čas leta, ki traja od 633 do 947 ms, v povprečju 822,92 ± 94,58

ms (Preglednica 26). Kontaktni čas traja od 77 do 137 ms, v povprečju 100,33 ± 15,79 ms

(Preglednica 26). V tem času doseže vadeči sunek sile 237,33 ± 57,86 Ns (Preglednica 27).

Povprečna sila obeh nog v kontaktnem času je 2,34 ± 0,34 TT. Razmerje v povprečni sili

vodilne in povprečni sile nevodilne noge je 0,92 ± 0,32.

99



N = 12


Tlet [ms] 822,92 94,58 633 947 21,25 784 867

T [ms] 100,33 15,79 77 137 5,14 83 103

Tpv [ms] 2,33 5,12 0 17 1,49 0 6

Tpn [ms] 1,33 1,67 0 4 0,63 0 2 0,574

Tmax [ms] 42,42 8,66 30 60 2,80 33 43

Tmax-TT [ms] 57,92 14,89 33 77 5,17 44 65

T1 [ms] 10,33 8,53 3 34 1,88 5 13

T2 [ms] 31,67 12,82 13 54 2,85 22 33

maxTv [ms] 35,08 10,10 20 50 2,85 25 36

maxTn [ms] 39,50 10,11 30 57 3,14 29 41 0,376

maxTr [ms] 30,67 17,04 3 60 6,47 19 44


Največja sila obeh nog se doseže med 30 in 60 ms po prvem stiku stopala s podlago

(Preglednica 26). V povprečju to pomeni 42,42 ± 8,66 ms po prvem stiku. Največja sila znaša

od 3,12 do 5,11 TT, v povprečju 4,11 ± 0,57 TT (Preglednica 27). V trenutku največje sile sta

sili vodilne in nevodilne noge relativno enakovredni (p = 0,699). Sila nevodilne noge znaša

2,10 ± 0,54 TT in sila vodilne noge 2,01 ± 0,37 TT. Razmerje med silama obeh nog v času

največje sile (0,96 ± 0,77) govori o relativno simetričnih doskokih (Preglednica 27). Kljub

temu pa največja vrednost razmerja (3,52) kaže na to, da je lahko pri posameznem doskoku

ena noga za 252 % bolj obremenjena kot druga. Sila obeh nog pade od svoje največje

vrednosti do nivoja sile telesne teže v 57 ± 14,89 ms (Preglednica 26). To pomeni, da

potrebuje vadeči 37 % več časa, da zaduši največjo silo obeh nog, kot časa, da doseže

največjo silo obeh nog.

100


vodilno in nevodilno nogo za salto nazaj1/1

N = 12


I [Ns] 237,33 57,86 138,60 347,06 15,78 172 233

Iv [Ns] 113,18 28,47 65,15 155,28 8,52 83 116

In [Ns] 124,15 36,48 73,29 191,79 8,75 86 120 0,240

pF [TT] 2,34 0,34 1,67 2,99 0,11 1,94 2,38

pFv [TT] 1,14 0,20 0,78 1,45 0,06 0,98 1,20

pFn [TT] 1,24 0,25 0,76 1,58 0,07 0,98 1,26 0,286

pFv/pFn 0,92 0,32 0,68 1,90 0,07 0,84 1,12

Fmax [TT] 4,11 0,57 3,12 5,11 0,22 3,39 4,27

Fv [TT] 2,01 0,37 1,46 2,83 0,12 1,64 2,12

Fn [TT] 2,10 0,54 0,81 2,76 0,15 1,66 2,24 0,699

Fv / Fn 0,96 0,77 0,68 3,52 0,13 0,71 1,22

F1 [TT] 2,29 1,09 0,60 4,19 0,27 1,26 2,33

F2 [TT] 3,33 0,67 2,14 4,50 0,31 2,66 3,87

maxFv [TT] 2,10 0,41 1,52 2,83 0,12 1,77 2,24

maxFn [TT] 2,23 0,43 1,46 2,84 0,14 1,79 2,34 0,396

maxFr [TT] 1,00 0,46 0,48 2,03 0,14 0,7 1,3


Prvi vrh sile obeh nog se doseže 10,33 ± 8,53 ms po prvem stiku stopal s podlago

(Preglednica 26). Drugi vrh se doseže 21,34 ms kasneje, to je 31,67 ± 12,82 ms po prvem

stiku. Sila prvega vrha znaša 2,29 ± 1,09 TT in drugega 3,33 ± 0,67 TT (Preglednica 27).

Največje vrednosti prvega (4,19 TT) in drugega (4,50 TT) vrha sta večji od povprečja

največje sile obeh nog.

Čas do največje sile nevodilne noge znaša 39,50 ± 10,11 ms in vodilne noge 35,08 ± 10,10 ms

(Preglednica 26). Največja sila vodilne noge je 2,10 ± 0,41 TT in največja sila nevodilne noge

2,23 ± 0,43 TT (Preglednica 27).

101

Največja razlika v sili med obema nogama se pojavi od 3 do 60 ms po prvem stiku stopala s

podlago (Preglednica 26). V povprečju se doseže 30,67 ± 17,04 ms po prvem stiku. Vrednost

razlike je od 0,48 do 2,03 TT (Preglednica 27). V povprečju je razlika 1,00 ± 0,46 TT, kar

znaša 24 % največje sile obeh nog.



-7.00

-6.00

-5.00

-4.00

-3.00

-2.00

-1.00

0.00

1.00

2.00

0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.26 0.30

čas (s)

v (m

/s)

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20

1.40

1.60

pot T

T (m


dotik podlage





prvega stika do najnižjega položaja spusti za 0,19 m. V intervalu od prvega stika stopala s

podlago do najnižje točke težišča telesa se hitrosti vodilnega in nevodilnega boka v

povprečju ne razlikujeta statistično pomembno. Hitrost bokov se po najnižji točki težišča

telesa prične z dvigovanjem bokov ponovno dvigovati, nakar v nadaljevanju ponovno

nekoliko pade.

102



0.00

0.05

0.10

0.15

0.20

0.25

0.30

0.35

0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.26 0.30

čas (s)

širin

a (m

)

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20

1.40

1.60

pot T

T (m

)


dotik podlage

Razdalja med stopali in koleni v povprečju ostaja v fazi leta konstantna (Graf 30). V trenutku

prvega stika znaša razdalja med stopali in koleni 0,22 ± 0,07 m. V intervalu od prvega stika

do najnižjega položaja se razdalji manjšata. V trenutku najnižje točke težišča telesa znaša

razdalja med stopali 0,19 ± 0,06 m in med koleni 0,20 ± 0,06 m. Po doseženem najnižjem

položaju težišča telesa se razdalja med koleni veča, medtem ko se razdalja med stopali sprva

zmanjša in se v nadaljevanju poveča.

103



0

20

40

60

80

100

120

140

160

0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.26 0.30

čas (s)

kot (

stop

inje

)

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20

1.40

1.60

pot T

T (m

)


dotik podlage

V pripravi na doskok se kot v gležnju nekoliko poveča, kar je odraz plantarnega krčenja

(Graf 31). Nato se tik pred doskokom prične kot v gležnju naglo zmanjševati. Vzrok je

izvedba dorzalnega krčenja, kar je odraz priprave na doskok. Dorzalno krčenje se prične pri

saltu nazaj 1/1 izvajati 0,04 s pred prvim stikom. Ob stiku stopal s podlago znaša kot v

gležnju vodilne noge 115 ± 170 in nevodilne noge 114 ± 140. Po stiku se kot v gležnju zaradi

nastale sile še naprej zmanjšuje vse do najnižjega položaja in v tem trenutku doseže

vrednosti 79 ± 100 za vodilno in 79 ± 130 nevodilno nogo. V intervalu od prvega stika do

najnižjega položaja v kotu med obema gležnjema v povprečju ni statistično pomembnih

razlik. Po najnižjem položaju težišča telesa se pričneta nogi v obeh gležnjih ponovno

iztegovati.

104



0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

200

0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.26 0.30

čas (s)

kot (

stop

inje

)

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20

1.40

1.60

pot T

T (m

)


dotik podlage

V fazi leta sta v povprečju obe koleni iztegnjeni in se nato 0,04 s pred prvim stikom stopala s


171 ± 60 in nevodilnega kolena 170 ± 50. Po prvem stiku stopal s podlago se prične koleno

krčiti, kar traja do najnižjega položaja telesa s podlago. Od prvega stika do najnižjega


nogama. V tem intervalu je vodilna noga v povprečju bolj iztegnjena kot nevodilna. V

trenutku najnižjega položaja je kot v kolenu vodilne noge 118 ± 100 in nevodilne 115 ± 130.

105



0

20

40

60

80

100

120

0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.26 0.30

čas (s)

kot (

stop

inje

)

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20

1.40

1.60

pot T

T (m

)


dotik podlage

V fazi leta se telo v povprečju 0,04 s pred prvim stikom telesa s podlago poravna okoli

dolžinske osi v smeri doskoka (Graf 33). Ob prvem stiku telesa s podlago je telo še nekoliko

zasukano od pravega kota (92 ± 100) in tako ostaja do najnižjega položaja težišča telesa, v

katerem znaša kot med kolčno osjo in X osjo 91 ± 90. Kolčna os torej ni nikoli popolnoma

poravnana z X osjo, kar pomeni, da vadeči ne dokončajo popolnoma obrata okoli dolžinske

osi. Variabilnost kota med kolčno osjo in X osjo je največja pred prvim stikom telesa s

podlago.

106


Prvi stik s stopalom pri doskoku salta nazaj 3/2 se izvede z obema nogama hkrati v 41,7 % in

asimetrično v 58,3 %, kar je statistično značilna razlika (p < 0,05) (Preglednica 28). Med

asimetričnimi je več doskokov izvedenih najprej na nevodilno nogo (50,0 %) in manj najprej

na vodilno nogo (8,3 %), kar lahko označimo za statistično pomembno razliko (p < 0,05)

(Preglednica 28).


nazaj 3/2

asimetričen

doskok na

vodilno

simetričen

doskok

asimetričen

doskok na

nevodilno

skupaj


frekvenca (%) 8,3% 41,7% 50,0% 100,0%

X2simetrija: 4,08 (p < 0,05)


V primeru asimetričnih doskokov se doskok na vodilno nogo izvede z razliko 4,58 ± 7,06 ms

in na nevodilno z razliko 0,50 ± 1,73 ms (Preglednica 29). Največja razlika, s katero

doskočijo na vodilno nogo, znaša 23 ms in na nevodilno 6 ms.

Čas leta pri saltu nazaj 3/2 traja od 663 do 953 ms oziroma v povprečju 801,25 ± 80,06 ms

(Preglednica 29). Kontaktni čas traja od 50 do 107 ms, v povprečju 74,67 ± 16,23 ms

(Preglednica 29). V tem času doseže vadeči sunek sile 153,75 ± 49,59 Ns (Preglednica 30).

Sunek sile ima za posledico povprečno silo obeh nog, ki v kontaktnem času znaša 2,02 ± 0,44

TT. Povprečna sila vodilne noge je 1,07 ± 0,19 TT in povprečna sila nevodilne noge 1,05 ±

0,27 TT (Preglednica 30). Razmerje med povprečno silo vodilne noge in povprečno silo

nevodilne noge znaša 1,01 ± 0,22.

107



N = 12


Tlet [ms] 801,25 80,06 663 953 21,25 784 867

T [ms] 74,67 16,23 50 107 5,14 83 103

Tpv [ms] 4,58 7,06 0 23 1,49 0 6

Tpn [ms] 0,50 1,73 0 6 0,63 0 2 0,090

Tmax [ms] 31,83 7,71 20 43 2,80 33 43

Tmax-TT [ms] 42,83 18,80 23 87 5,17 44 65

T1 [ms] 10,00 8,87 3 33 1,94 5 12

T2 [ms] 25,50 8,59 10 43 2,85 21 32

maxTv [ms] 27,58 9,00 13 43 2,85 25 36

maxTn [ms] 28,25 8,07 16 40 3,14 29 41 0,845

maxTr [ms] 26,33 17,20 4 53 6,47 19 44


Največja sila obeh nog se doseže od 20 do 43 ms po prvem stiku stopala s podlago, v

povprečju 31,83 ± 7,71 ms (Preglednica 29). Vrednost največje sile znaša od 2,27 do 5,42 TT,

v povprečju 3,53 ± 0,87 TT (Preglednica 30). V trenutku največje sile je sila na vodilno nogo

1,71 ± 0,48 TT in nevodilne 1,82 ± 0,49 TT (Preglednica 30). Sila nevodilne noge je bolj

razpršena, kot sila vodilne noge. Razmerje med silama obeh nog (0,94) v trenutku največje

sile kaže na to, da so doskoki za salto nazaj 3/2 relativno simetrični. Skrajne vrednosti kažejo

na dejstvo, da je lahko v trenutku največje sile pri posameznem doskoku, ena noga za 42 %

bolj obremenjena kot druga. Sila obeh nog pade od največje sile na nivo telesne teže v 42,83 ±

18,80 ms (Preglednica 29). To je 35 % več časa, kot je potrebnega za dosego največje sile od

prvega stika stopala s podlago.

108


vodilno in nevodilno nogo za salto nazaj 3/2

N = 12


I [Ns] 153,75 49,59 82,07 249,03 15,78 172 233

Iv [Ns] 76,07 28,56 38,79 137,31 8,52 83 116

In [Ns] 77,68 25,17 41,55 139,51 8,75 86 120 0,794

pF [TT] 2,02 0,44 1,48 3,00 0,11 1,94 2,38

pFv [TT] 1,07 0,19 0,78 1,42 0,06 0,98 1,20

pFn [TT] 1,05 0,27 0,74 1,68 0,07 0,98 1,26 0,821

pFv/pFn 1,01 0,22 0,78 1,45 0,07 0,84 1,12

Fmax [TT] 3,53 0,87 2,27 5,42 0,22 3,39 4,27

Fv [TT] 1,71 0,48 1,06 2,74 0,12 1,64 2,12

Fn [TT] 1,82 0,49 1,20 3,09 0,15 1,66 2,24 0,379

Fv / Fn 0,94 0,21 0,71 1,42 0,13 0,71 1,22

F1 [TT] 1,66 1,12 0,54 4,24 0,28 1,23 2,33

F2 [TT] 3,22 0,93 1,76 4,77 0,33 2,51 3,82

maxFv [TT] 1,86 0,39 1,38 2,74 0,12 1,77 2,24

maxFn [TT] 1,93 0,47 1,28 3,09 0,14 1,79 2,34 0,441

maxFr [TT] 1,03 0,42 0,57 2,04 0,14 0,7 1,3


Prvi vrh sile obeh nog se doseže 10,00 ± 8,87 ms po prvem stiku stopala s podlago

(Preglednica 29). Drugi vrh se doseže 15,50 ms po prvem vrhu oziroma 25,50 ± 8,59 ms po

prvem stiku. Sila prvega vrha je 1,66 ± 1,12 TT in je za 1,56 TT manjša od drugega vrha, ki

znaša 3,22 ± 0,93 TT (Preglednica 30). Največje vrednosti sile prvega (4,24 TT) in drugega

vrha (4,77 TT) so večje od povprečja največje sile obeh nog (3,53 TT).

Največja sila vodilne noge se doseže 27,58 ± 9,00 ms in največja sila nevodilne noge 28,25 ±

8,07 ms po prvem stiku stopal s podlago (Preglednica 29). Največja sila vodilne noge znaša

1,86 ± 0,39 TT in največja sila nevodilne noge 1,93 ± 0,47 TT (Preglednica 30).

109

Največja razlika med nogama se doseže med 4 in 53 ms oziroma v povprečju 26,33 ± 17,20

ms po prvem stiku stopala s podlago (Preglednica 29). Največja razlika znaša od 0,57 do 2,04

TT, v povprečju 1,03 ± 0,42 TT (Preglednica 30). To pomeni od 16 % do 58 %, v povprečju

29 % največje sile obeh nog.



-6.00

-5.00

-4.00

-3.00

-2.00

-1.00

0.00

1.00

2.00

0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.26 0.30

čas (s)

v (m

/s)

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20

1.40

1.60

pot T

T (m


dotik podlage

* * * *

* p < 0.05

Vertikalna hitrost bokov v povprečju v fazi leta strmo narašča (Graf 34). Nevodilni in

vodilni bok v fazi leta različno hitro padata (p < 0,05). V trenutku prvega stika stopal s

podlago znaša hitrost bokov -4,52 ± 0,62 m/s, težišče telesa pa je od tal oddaljeno 0,79 ±

0,09 m. Od tega trenutka naprej hitrost strmo pada, vendar se na sredini intervala od prvega

stika do najnižjega položaja prične umirjati. V trenutku najnižjega položaja težišča telesa

znaša hitrost bokov -0,41 ± 1,22 m/s. Težišče telesa se od prvega stika do najnižjega

položaja spusti za 0,27 m. V intervalu od prvega stika stopala s podlago do najnižje točke

težišča telesa hitrost vodilnega in nevodilnega boka potekata enakomerno. Hitrost bokov se

po najnižji točki težišča telesa prične z dvigovanjem težišča telesa ponovno dvigovati. Pri

110

tem pride, v časovnem intervalu od 0,16 s do 0,18 s po prvem stiku, do statistično

pomembnih razlik (p < 0,05).



0.00

0.05

0.10

0.15

0.20

0.25

0.30

0.35

0.40

0.45

0.50

0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.26 0.30

čas (s)

širin

a (m

)

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20

1.40

1.60

pot T

T (m

)


dotik podlage

Razdalja med stopali in koleni se v fazi leta spreminja (Graf 35). V pripravi na doskok se

bolj širijo stopala kot kolena. Širina med stopali v trenutku prvega stika znaša 0,26 ± 0,07 m,

širina med koleni znaša 0,25 ± 0,05 m. V intervalu od prvega stika do najnižjega položaja se

razdalji med stopali in koleni najprej zmanjšata in nato ponovno povečata. V trenutku

najnižje točke težišča telesa znaša razdalja med stopali 0,30 ± 0,12 m in med koleni 0,33 ±

0,07 m. Po doseženem najnižjem položaju težišča telesa se razdalja med koleni zmanjša,

med stopali pa poveča.

111



0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.26 0.30

čas (s)

kot (

stop

inje

)

-0.10

0.10

0.30

0.50

0.70

0.90

1.10

1.30

pot T

T (m

)


dotik podlage

Kot v gležnjih se v fazi priprave na doskok v povprečju zmanjšuje, kar je odraz dorzalnega

krčenja (Graf 36). Dorzalno krčenje se prične pri saltu nazaj 3/2 izvajati 0,06 s pred prvim

stikom. Ob stiku stopal s podlago znaša kot v gležnju vodilne noge 129 ± 80 in nevodilne

noge 128 ± 110. Po stiku se kot v gležnju 0,06 s zmanjšuje, nakar se prične počasi

povečevati, vse do najnižjega položaja. V trenutku najnižjega položaja težišča telesa doseže

kot v gležnju vrednosti 107 ± 150 za vodilno in 104 ± 130 za nevodilno nogo. V intervalu od

prvega stika do najnižjega položaja v kotu med obema gležnjema v povprečju ne obstajajo

statistično pomembne razlike.

112



0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.26 0.30

čas (s)

kot (

stop

inje

)

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20

1.40

1.60

pot T

T (m

)


dotik podlage

**

** p < 0.01

V fazi leta je kot v obeh kolenih v povprečju konstanten (Graf 37). Koleni se pričneta krčiti

0,02 s pred prvim stikom stopal s podlago, in v trenutku prvega stika kot vodilnega kolena

znaša 142 ± 130 in nevodilnega kolena 146 ± 160. Po prvem stiku stopal s podlago se koleni

krčita 0,12 s, nakar se pričneta do povprečno najnižjega položaja telesa glede na podlago

rahlo iztegovati. Nadaljnje spuščanje težišča telesa lahko pripišemo elastičnim značilnostim

parterja. V trenutku povprečno najnižjega položaja je kot v kolenu vodilne noge 109 ± 330 in

nevodilne 91 ± 230. Do statistično značilnih razlik (p < 0,01) v kotu med vodilno in nevodilno

nogo pride 0,20 s po prvem stiku s podlago (Graf 37).

113



0

20

40

60

80

100

120

140

160

0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.26 0.30

čas (s)

kot (

stop

inje

)

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20

1.40

1.60

pot T

T (m

)


dotik podlage

V fazi leta se telo v povprečju 0,04 s pred prvim stikom telesa s podlago poravna okoli

dolžinske osi v smeri doskoka (Graf 38). Ob prvem stiku telesa s podlago je telo zasukano od

pravega kota (89 ± 170). Obrat okoli dolžinske osi je ob prvem dotiku v povprečju prevrten.

Zasuk se do najnižjega položaja težišča telesa še povečuje in znaša 87 ± 130. Kolčna os v

trajanju doskoka ni nikoli popolnoma poravnana z X osjo. Vadeči obrat okoli dolžinske osi v

povprečju pri saltu nazaj 3/2 prevrtijo.

114

6.3. OSNOVNE ZNAČILNOSTI IN RAZLIKE DOSKOKOV GLEDE NA SMER

SALTOV

Salta, ki so jih merjenci na meritvah izvedli, lahko razdelimo glede na smer vrtenja saltov

okoli čelne osi, na salta naprej in salta nazaj. V tem poglavju se bomo osredotočili na opis

značilnosti in morebitnih razlik v doskokih saltov naprej in saltov nazaj.

Preglednica 31: Značilnosti in razlike v času doskoka med vodilno in nevodilno nogo za salta

naprej

asimetričen

doskok na

vodilno

simetričen

doskok

asimetričen

doskok na

nevodilno

skupaj


frekvenca (%) 35,4% 37,5% 27,1% 100,0%

X2simetrija: 18,75 (p < 0,05)


Vadeči so 37,5 % saltov naprej doskočili na obe nogi hkrati in 62,5 % asimetrično

(Preglednica 31). Glede na pričakovane rezultate (100 % simetričnih doskokov) je to

statistično značilna razlika (p < 0,05). Od vseh asimetričnih doskokov so vadeči doskočili

najprej na nevodilno nogo v 27,1 % in na vodilno v 35,4 %, kar ni statistično značilna razlika

(p > 0,05).

Od vseh saltov nazaj so vadeči 41,7 % saltov nazaj doskočili na obe nogi hkrati in 58,3 %

asimetrično (Preglednica 32). Glede na pričakovane rezultate (100 % simetričnih doskokov)

je to statistično značilna razlika (p < 0,05). Od vseh asimetričnih doskokov so vadeči

doskočili najprej na nevodilno nogo v 22,9 % in na vodilno v 35,4 %, kar je statistično

značilna razlika (p < 0,05).

115

Preglednica 32: Značilnosti in razlike v času doskoka med vodilno in nevodilno nogo za salta

nazaj

asimetričen

doskok na

vodilno

simetričen

doskok

asimetričen

doskok na

nevodilno

skupaj


frekvenca (%) 35,4% 41,7% 22,9% 100,0%

X2simetrija: 16,33 (p < 0,05)


Pomembnih razlik v simetriji doskokov med salti naprej in salti nazaj ne obstajajo (X2 = 0,54;

p < 0,05). Od vseh saltov naprej so vadeči doskočili 37,5 % saltov naprej na obe nogi hkrati in

od vseh saltov nazaj so vadeči 41,7 % saltov nazaj doskočili na obe nogi hkrati (Preglednica

31 in Preglednica 32). Prav tako se je zelo podobno porazdelilo število asimetričnih

doskokov. Asimetričnih doskokov na nevodilno nogo je 35,4 % (salta naprej in nazaj) in

asimetričnih doskokov na vodilno nogo 27,1 % pri saltih naprej in 22,9 % pri saltih nazaj.

Doskok na vodilno nogo se je pri saltih naprej izvedel 2,59 ± 6,79 ms za doskokom na

nevodilno nogo in za salta nazaj 2,33 ± 5,74 ms (Preglednica 33). Doskok na nevodilno nogo

se je pri saltih naprej izvedel 3,55 ± 5,68 ms za doskokom na vodilno nogo in za salta nazaj

2,15 ± 4,43 ms (Preglednica 33). Vsi visoki standardni odkloni pričajo o tem, da je

porazdelitev razlik v časih posamezne noge pri doskokih saltov naprej in nazaj zelo

asimetrična.

Kontaktni čas doskoka je pri saltih naprej 92,08 ± 29,50 ms in pri saltih nazaj 93,05 ± 25,29

ms (Preglednica 33). Med kontaktnim časom se pri saltih naprej razvije povprečna sila obeh

nog 2,09 ± 0,42 TT in pri saltih nazaj 2,16 ± 0,44 TT (Preglednica 34).

Čas do največje sile traja pri saltih naprej od 13 do 87 ms in pri saltih nazaj od 20 do 63 ms

(Preglednica 33). V povprečju traja čas do največje sile obeh nog za salta naprej 34,86 ±

13,72 ms in za salta nazaj 38,23 ± 10,34 ms (Preglednica 33). Največja sila obeh nog je za

salta naprej v povprečju 3,69 ± 0,93 TT in za salta nazaj 3,79 ± 0,85 TT (Preglednica 34). V

trenutku največje sile obeh nog je v povprečju razmerje med obremenitvijo obeh nog za salta

116

naprej 0,99 ± 0,30 in za salta nazaj 1,02 ± 0,47 (Preglednica 34). Vrednost sile pade z nivoja

največje sile do nivoja sile telesne teže pri saltih naprej v 57,22 ± 29,89 ms in pri saltih nazaj

v 54,82 ± 23,09 ms (Preglednica 33).

Preglednica 33: Osnovna statistika in razlike v časovnih spremenljivkah glede na smer salta

N AS SO SE MIN MAKS p (t)

T naprej [ms] 49 89,90 26,10 3,73 57 200 ,52

T nazaj [ms] 60 93,05 25,29 3,27 50 200

Tpv naprej [ms] 49 2,55 4,04 ,58 0 37 ,74

Tpv nazaj [ms] 60 2,88 5,96 ,77 0 23

Tpn naprej [ms] 49 3,59 7,87 1,12 0 23 ,10

Tpn nazaj [ms] 60 1,60 3,63 ,47 0 24

Tmax naprej [ms] 49 34,86 13,72 1,96 13 87 ,63

Tmax nazaj [ms] 60 38,23 10,34 1,34 20 63

Tmax-TT naprej [ms] 49 57,22 29,89 4,27 23 183 ,63

Tmax-TT nazaj [ms] 60 54,82 23,09 2,98 23 160

T1 naprej [ms] 49 10,41 8,25 1,18 0 37 ,62

T1 nazaj [ms] 60 9,65 7,88 1,02 0 34

T2 naprej [ms] 49 26,98 11,41 1,63 10 64 ,60

T2 nazaj [ms] 60 28,07 10,37 1,34 10 54

maxTv naprej [ms] 49 30,88 14,97 2,14 3 87 ,92

maxTv nazaj [ms] 60 30,63 11,04 1,42 4 57

maxTn naprej [ms] 49 32,35 15,31 2,19 10 80 ,69

maxTn nazaj [ms] 60 33,37 11,93 1,54 7 60

maxTr naprej [ms] 49 22,88 27,47 3,92 0 167 ,13

maxTr nazaj [ms] 60 30,15 22,69 2,93 3 133

Legenda: N - število doskokov, AS - aritmetična sredina, SO - standardni odklon, SE - standardna napaka, MIN - najmanjša vrednost, MAKS - največja vrednost, p (t) - značilnost t testa,

Prvi vrh sile se pri saltih naprej doseže 10,14 ± 8,37 ms po prvem stiku in pri saltih nazaj 9,27

± 8,06 ms (Preglednica 33). Drugi vrh sile se pri saltih naprej doseže 26,84 ± 11,54 ms po

prvem stiku in pri saltih nazaj 26,95 ± 10,25 ms (Preglednica 33). Prvi vrh sile znaša pri saltih

117

naprej 2,11 ± 1,23 TT in pri saltih nazaj 1,80 ± 1,00 TT (Preglednica 34). Drugi vrh sile znaša

pri saltih naprej 3,10 ± 1,19 TT in pri saltih nazaj 3,17 ± 1,17 TT (Preglednica 34).

Preglednica 34: Osnovna statistika in razlike v dinamičnih spremenljivkah glede na smer salta

N AS SO SE MIN MAKS p (t)

pF naprej [TT] 49 2,09 ,42 ,00 ,96 2,98 ,44

pF nazaj [TT] 60 2,16 ,44 ,00 ,84 3,29

pFv naprej [TT] 49 1,06 ,21 ,00 ,48 1,49 ,33

pFv nazaj [TT] 60 1,09 ,20 ,00 ,33 1,70

pFn naprej [TT] 49 1,11 ,26 ,00 ,63 1,60 ,76

pFn nazaj [TT] 60 1,12 ,28 ,00 ,76 1,66

Fmax naprej [TT] 49 3,63 ,93 ,13 1,68 5,67 ,35

Fmax nazaj [TT] 60 3,79 ,85 ,11 1,65 5,88

Fv naprej [TT] 49 1,78 ,51 ,00 ,49 2,82 ,35

Fv nazaj [TT] 60 1,86 ,43 ,00 ,57 3,09

Fn naprej [TT] 49 1,85 ,54 ,00 ,84 2,85 ,47

Fn nazaj [TT] 60 1,92 ,55 ,00 ,79 2,91

Fv / Fn naprej [TT] 49 1,03 ,47 ,00 ,27 1,81 ,87

Fv / Fn nazaj [TT] 60 1,05 ,48 ,00 ,53 3,52

F1 naprej [TT] 49 2,14 1,22 ,17 ,23 5,67 ,12

F1 nazaj [TT] 60 1,81 ,99 ,13 ,03 4,24

F2 naprej [TT] 49 3,10 1,19 ,17 ,32 5,10 ,52

F2 nazaj [TT] 60 3,24 1,12 ,15 ,44 5,63

maxFv naprej [TT] 49 1,90 ,49 ,00 ,97 2,94 ,27

maxFv nazaj [TT] 60 1,99 ,42 ,00 ,65 3,13

maxFn naprej [TT] 49 1,95 ,52 ,00 ,85 2,93 ,32

maxFn nazaj [TT] 60 2,04 ,52 ,00 1,18 2,98

maxFr naprej [TT] 49 1,04 ,50 ,00 ,44 2,29 ,84

maxFr nazaj [TT] 60 1,02 ,50 ,00 ,28 2,23

Legenda: N - število doskokov, AS - aritmetična sredina, SO - standardni odklon, SE - standardna napaka, MIN - najmanjša vrednost, MAKS - največja vrednost, p (t) - značilnost t testa

118

Čas do največje sile je pri saltih naprej 34,86 ± 13,72 ms (Preglednica 33), največja sila pa

znaša 3,63 ± 0,93 TT (Preglednica 34). Čas do največje sile noge je pri saltih nazaj 38,23 ±

10,34 ms, največja sila pa znaša 3,79 ± 0,85 TT.

Do največje razlike med silama obeh nog pride pri saltih naprej 22,88 ± 27,47 ms in pri salti

nazaj 30,15 ± 22,69 ms (Preglednica 33). Največja razlika med silama obeh nog je pri saltih

naprej 1,04 ± 0,50 TT in pri saltih nazaj 1,02 ± 0,50 TT. Razlika med silama predstavlja 29 %

oziroma 30 % največje sile obeh nog.

119

6.4. OSNOVNE ZNAČILNOSTI IN RAZLIKE DOSKOKOV Z VIDIKA VRSTE

SALTOV

Merjenci so v procesu meritev opravili naslednje vrste saltov:

- stegnjeni salto naprej,

- stegnjeni salto naprej s polovico obrata (1/2), celim obratom (1/1), enim obratom in pol

(3/2),

- stegnjeni salto nazaj,

- stegnjeni salto nazaj s polovico obrata (1/2), celim obratom (1/1) in enim obratom in pol

(3/2).

Omenjena salta smo v naslednjih poglavjih primerjali med seboj. Rezultate smo glede na

izbor spremenljivk smiselno združili v poglavja, ki govorijo o razlikah med časovnimi,

dinamičnimi in kinematičnimi spremenljivkami.

Vsa izmerjena salta smo glede na povprečne vrednosti razdelili v tri skupine. Kriterij za

razvrščanje je bil interval zaupanja. S pomočjo enačbe 15 in 16 smo izračunali zgornjo in

spodnjo mejo intervala zaupanja, pri čemer je AS aritmetična sredina vzorca, SE standardna

napaka aritmetične sredine vzorca. Število 1,96 je 0,975 kvantil normalne razporeditve.

Skoki nad zgornjo mejo so označeni kot prva skupina, skoki med obema mejama so označeni

kot druga skupina, in skoki pod spodnjo mejo so označeni kot tretja skupina skokov.

Razlike med vrstami skokov naprej v posameznih spremenljivkah smo preverjali s pomočjo t

testa (parna metoda). Na grafih so razlike med vrstami skokov v posameznih spremenljivkah

označene z znakom *, kar predstavlja statistično značilne razlike s 5% tveganjem.

120

6.4.1. RAZLIKE MED ČASOVNIMI SPREMENLJIVKAMI Z VIDIKA VRSTE

SALTOV

6.4.1.1. SALTI NAPREJ

Prvotni vzorec časovnih spremenljivk smo zmanjšali na manjše število časovnih

spremenljivk, ki najbolje opisujejo razlike med vrstami skokov z vidika časovnih razmerij.

Preglednica 35: Razlike (t test) v časovnih spremenljivkah med vsemi vrstami skokov naprej

Par skokov np-np1/2 np-np1/1 np-np3/2 np1/2-np1/1 np1/2-np3/2 np1/1-np3/2

T [ms] 0.000 0.707 0.000 0.000 0.662 0.000

rT [ms] 0.551 0.169 0.010 0.562 0.005 0.004

Tmax [ms] 0.003 0.853 0.175 0.004 0.112 0.177

Tmax-TT [ms] 0.026 0.592 0.002 0.006 0.055 0.000

T1 [ms] 0.224 0.509 0.089 0.450 0.510 0.391

T2 [ms] 0.367 0.573 0.699 0.182 0.779 0.509

maxTv [ms] 0.033 0.597 0.502 0.027 0.241 0.198

maxTn [ms] 0.003 0.724 0.626 0.002 0.009 0.959

maxTr [ms] 0.043 0.298 0.515 0.923 0.367 0.670

Med vrstami skokov naprej prihaja do razlik (p < 0,05) v naslednjih časovnih spremenljivkah

(Preglednica 35):

- dolžini kontaktnega časa,

- razliki v dolžini kontaktnega časa med obema nogama,

- času do največje sile obeh nog,

- času od največje sile obeh nog do nivoja sile telesne teže,

- času do največje sile vodilne noge,

- času do največje sile nevodilne noge in

- času do največje razlike v sili vodilne in nevodilne noge.

Pomembnih razlik med vrstami skokov naprej ni v naslednjih časovnih spremenljivkah

(Preglednica 35):

121

- času do prvega vrha sile obeh nog in

- času do drugega vrha sile obeh nog.

Graf 39: Povprečne vrednosti kontaktnega časa (T) za vse vrste skokov naprej

74.08

104.58

72.58

104.27

0

25

50

75

100

125

150

salto salto1/2 salto1/1 salto3/2

t (m

s) ** * *

* p < 0,05

Kontaktni časi se med skoki statistično pomembno razlikujejo (Graf 39). Najkrajši kontaktni

čas je značilen za salto naprej 1/1 (72,58 ± 11,41 ms) in najdaljši za salto naprej 1/2 (104,58 ±

15,33 ms). Skoke lahko razdelimo na tri skupine. Na skoke, pri katerih je kontaktni čas:

- krajši (do 81 ms):

o salto naprej 1/1 (72,58 ± 11,41 ms),

o salto naprej (74,08 ± 10,47 ms),

- srednje dolg (med 81 in 96 ms) in

- dolg (nad 96 ms):

o salto naprej 3/2 (104,27 ± 16,12 ms),

o salto naprej 1/2 (104,58 ± 15,33 ms).

Salto naprej in salto naprej 1/1 spadata v skupino skokov s kratkim kontaktnim časom. Salto

naprej 1/2 in salto naprej 3/2 spadata v skupino skokov z dolgim kontaktnim časom. Med

omenjenima skupinama obstajajo statistično značilne razlike v dolžini kontaktnega časa (Graf

122

39). Statistično značilne razlike v dolžini kontaktnega časa obstajajo med saltom naprej in

saltom naprej 1/2 ter saltom naprej in saltom naprej 3/2. Prav tako obstajajo statistično

značilne razlike med saltom naprej 1/1 in saltom naprej 1/2 ter saltom naprej 1/1 in saltom

naprej 3/2.

Graf 40: Povprečne vrednosti razlike v kontaktnem času vodilne in nevodilne noge (rT) za vse

vrste skokov naprej

1.252.25

3.67

-13.09-16

-12

-8

-4

0

4

8

12


t (m

s)

* p < 0,05

**

*

Razlike v času doskokov med obema nogama se med salti naprej statistično pomembno

razlikujejo (Graf 40). Skoke lahko razdelimo v dve skupini, na tiste, pri katerih so merjenci

doskočili z večjo razliko na vodilno nogo, in na tiste, pri katerih so doskočili z večjo razliko

na nevodilno nogo:

- nevodilna:

o asimetrični doskok do 5,00 ms,

salto naprej (1,25 ± 3,57 ms),

salto naprej 1/2 (2,25 ± 6,05 ms),

salto naprej 1/1 (3,67 ± 5,26 ms),

o asimetrični doskok nad 5,00 ms.

- vodilna:

123

o asimetrični doskok do -5,00 ms,

o asimetrični doskok nad -5,00 ms,

salto naprej 3/2 (-13,09 ± 12,98 ms).

V večini se doskoki saltov naprej izvedejo z večjo razliko na nevodilno nogo (Graf 40). Samo

salto naprej 3/2 se doskoči z večjo razliko na vodilno nogo. Razlike med saltom naprej 3/2 so

v primerjavi z ostalimi skoki zelo velike in so statistično pomembne (Graf 40). Najbolj

sonožno so merjenci doskočili pri saltu naprej (1,25 ± 3,57 ms) in najmanj pri saltu naprej 3/2

(-13,09 ± 12,98 ms). Salti brez obratov oziroma manjšim številom obratov so bili v povprečju

izvedeni z manj asimetrije (razlika do ± 5,00 ms). Salti z večjim številom obratov so bili v

povprečju izvedeni z več asimetrije.

Graf 41: Povprečne vrednosti časa do največje skupne sile (Tmax) za vse vrste skokov naprej

28.42

48.00

28.83

35.82

0

10

20

30

40

50

60

70


t (m

s)

* p < 0,05

* *

Skoki naprej se glede na čas do največje skupne sile med seboj razlikujejo (Graf 41). Salti

naprej lahko glede na čas do največje skupne sile razdelimo v tri skupine:

- salti, pri katerih se največja skupna sila doseže hitro (do 29 ms),


o salto naprej 1/1 (28,83 ± 7,58 ms),

124

- salti, pri katerih se največja skupna sila doseže srednje hitro (med 29 ms in 42 ms),

o salto naprej 3/2 (35,82 ± 12,90 ms),

- salti, pri katerih se največja skupna sila doseže pozno (nad 42 ms),

o salto naprej 1/2 (48,00 ± 15,81 ms).

Med skoki naprej obstajajo statistično pomembne razlike v času do največje skupne sile (Graf

41). Razlike obstajajo med saltom naprej 1/2 (48,00 ± 15,81 ms) in saltom naprej (28,42 ±

8,48 ms), saltom naprej 1/2 in saltom naprej 1/1 (28,83 ± 7,58 ms).

Pri skokih brez obrata ali celim obratom (1/1) okoli dolžinske osi je največja skupna sila

dosežena hitro. Pri skokih s polovičnimi obrati okoli dolžinske osi (1/2, 3/2) se največja

skupna sila doseže srednje hitro oziroma pozno. Daljši čas do največje skupne sile je značilen

za skoke s polovičnimi obrati (Graf 41).

Graf 42: Povprečne vrednosti časa od največje skupne sile do razbremenitve pod telesno težo

(Tmax_TT) za vse vrste skokov naprej

45.67

56.58

43.75

68.45

0

25

50

75

100


t (m

s) ** * *

* p < 0,05

Skoke lahko glede na čas od največje skupne sile do razbremenitve pod telesno težo

razdelimo v tri skupine (Graf 42):

125

- skoki, pri katerih skupna sila hitro pade na nivo telesne teže (do 46 ms),

o salto naprej 1/1 (43,57 ± 12,84 ms),


- skoki, pri katerih skupna sila srednje hitro pade na nivo telesne teže (med 46 do 62 ms),

o salto naprej 1/2 (56,58 ± 16,27 ms),

- skoki, pri katerih skupna sila počasi pade na nivo telesne teže (nad 62 ms),

o salto naprej 3/2 (68,45 ± 14,34 ms).

Pri doskokih nazaj (Slika 2) se skupna sila počasi vrne na nivo telesne teže (Graf 42). V

skupino skokov, pri katerih se sila hitro vrne na nivo telesne teže, spadajo predvsem doskoki

naprej (Slika 1).

Čas vračanja sile na nivo telesne teže po doseženi največji skupni sili je v povprečju daljši (od

43,57 do 68,45 ms) kakor čas, potreben za dosego največje skupne sile (od 28,42 do 48,00

ms). Med obema časoma obstaja povezava znotraj različnih skokov (Graf 42). Če je čas do

največje skupne sile dolg, potem je dolg tudi čas od največje skupne sile do nivoja sile telesne

teže.

126

Graf 43: Povprečne vrednosti časa do prvega vrha skupne sile (T1) za vse vrste skokov naprej

7.83

11.8310.33

12.36

0

3

5

8

10

13

15

18

20

23

25


t (m

s)

Čas do prvega vrha sile se doseže od 6 do 15 ms od stika stopala s podlago (Graf 43). Glede

na to, lahko skoke razdelimo v naslednje skupine:

- skoki, pri katerih se prvi vrh skupne sile doseže hitro (do 6 ms),

- skoki, pri katerih se prvi vrh skupne sile doseže srednje hitro (med 6 ms in 15 ms),


o salto naprej 1/1 (10,33 ± 6,79 ms),

o salto naprej 1/2 (11,83 ± 10,62 ms),

o salto naprej 3/2 (12,36 ± 10,28 ms),

- skoki, pri katerih se prvi vrh skupne sile doseže pozno (nad 15 ms).

Vsi skoki spadajo v skupino, kjer se prvi vrh skupne sile doseže srednje hitro. Med skoki ni

pomembnih razlik v času do prvega vrha sile obeh nog (Graf 43).

127

Graf 44: Povprečne vrednosti časa do drugega vrha sile (T2) za vse vrste skokov naprej

25.92

30.58

25.42 26.82

0

10

20

30

40

50


t (m

s)

Čas, potreben za dosego drugega vrha sile traja med 21 in 33 ms od prvega stika stopala s

podlago (Graf 44). Skoke lahko glede na čas do drugega vrha sile razdelimo v tri skupine:

- salti, pri katerih se drugi vrh skupne sile doseže hitro (do 21 ms),

- salti, pri katerih se drugi vrh skupne sile doseže srednje hitro (med 21 ms in 33 ms),

o salto naprej 1/1 (25,42 ± 7,56 ms),


o salto naprej 3/2 (26,82 ± 9,97 ms),

o salto naprej 1/2 (30,58 ± 18,14 ms),

- salti, pri katerih se drugi vrh skupne sile doseže pozno (nad 33 ms).

Vsi skoki spadajo v skupino, kjer se drugi vrh skupne sile doseže srednje hitro. Med skoki ni

pomembnih razlik v času do drugega vrha sile obeh nog (Graf 44).

128

Graf 45: Povprečne vrednosti časa do največje sile vodilne noge (maxTv) za vse vrste skokov

naprej

27.42

39.67

25.00

33.09

0

10

20

30

40

50

60

70


t (m

s)

* p < 0,05

* *

Skoke lahko glede na vrednosti časa do največje sile vodilne noge razdelimo v naslednje

skupine (Graf 45):

- salti, pri katerih se največja sila vodilne noge doseže hitro (do 24 ms),

- salti, pri katerih se največja sila vodilne noge doseže srednje hitro (med 24 ms in 39 ms),

o salto naprej 1/1 (25,00 ± 9,49 ms),


o salto naprej 3/2 (33,09 ± 18,10 ms),

- salti, pri katerih se največja sila vodilne noge doseže pozno (nad 39 ms),

o salto naprej 1/2 (39,67 ± 17,91 ms).

Največkrat se največja sila vodilne noge doseže srednje hitro, manjkrat pozno in nikoli hitro.

Največja sila vodilne noge se doseže najbolj pozno pri saltu naprej 1/2 in najhitreje pri saltu

naprej 1/1. Čas do največje sile salta naprej 1/1 je za tretjino krajši od salta naprej 1/2.

Med saltom naprej 1/2 in saltom naprej ter saltom naprej 1/2 in saltom naprej 1/1 obstajajo

statistično značilne razlike v času do največje sile vodilne noge v kontaktnem času (Graf 45).

129

Graf 46: Povprečne vrednosti časa do največje sile nevodilne noge (maxTn) za vse vrste

skokov naprej

26.25

49.75

27.67 28.82

0

10

20

30

40

50

60

70


t (m

s) * **

* p < 0,05

Povprečne vrednosti časov do največje sile nevodilne noge se med različnimi skoki statistično

značilno razlikujejo (Graf 46). Skoke lahko razdelimo v naslednje skupine:

- salti, pri katerih se največja sila nevodilne noge doseže hitro (do 27 ms),


- salti, pri katerih se največja sila nevodilne noge doseže srednje hitro (med 27 ms in 40

ms),

o salto naprej 1/1 (27,67 ± 9,43 ms),

o salto naprej 3/2 (28,82 ± 11,01 ms),

- salti, pri katerih se največja sila nevodilne noge doseže pozno (nad 40 ms),

o salto naprej 1/2 (49,75 ± 15,57 ms).

Med vsemi skoki najbolj izstopata salto naprej 1/2, pri katerem se največja sila nevodilne

noge doseže najbolj pozno med vsemi skoki. Zaradi tega in zaradi razpršenosti omenjene

spremenljivke prihaja do statistično značilnih razlik med saltom naprej 1/2 in vsemi ostalimi

skoki naprej (Graf 46). Najhitreje se največja sila nevodilne noge doseže pri saltu naprej. Čas

130

do največje sile nevodilne noge se doseže največkrat srednje hitro, in sicer pri saltu naprej 1/1

in saltu naprej 3/2.

Graf 47: Povprečne vrednosti časa do največje razlike v obremenitvi med vodilno in

nevodilno nogo (maxTr) za vse vrste skokov naprej

14.42

30.00

20.00

28.67

0

10

20

30

40

50

60

70

80


t (m

s) *

* p < 0,05

Čas, potreben za dosego največje razlike med nogama, se razteza od 14 do 30 ms (Graf 47).

Skoke lahko razdelimo na naslednje skupine:

- salti, pri katerih se razlika v obremenitvi med obema nogama doseže hitro (do 9 ms),

- salti, pri katerih se razlika v obremenitvi med obema nogama doseže srednje hitro (med 9

ms in 37 ms),


o salto naprej 3/2 (20,00 ± 25,51 ms),

o salto naprej 1/1 (28,67 ± 44,33 ms),

o salto naprej 1/2 (30,00 ± 22,13 ms),

- salti, pri katerih se razlika v obremenitvi med obema nogama doseže pozno (nad 37 ms).

131

Največje razlike v obremenitvi med obema nogama se najprej dosežejo pri saltu naprej in

najkasneje pri saltu naprej 1/2 (Graf 47). Med omenjenima saltoma obstajajo statistično

pomembne razlike v času do največje razlike v obremenitvi med obema nogama.

132

6.4.1.2. SALTI NAZAJ

Prvotni vzorec časovnih spremenljivk smo zmanjšali na manjše število časovnih

spremenljivk, ki najbolje opisujejo razlike med vrstami skokov z vidika časovnih razmerij.

Preglednica 36: Razlike (t test) v časovnih spremenljivkah med vsemi vrstami skokov nazaj

Par skokov nz-nz1/2 nz-nz1/1 nz-nz3/2 nz1/2-nz1/1 nz1/2-nz3/2 nz1/1-nz3/2

T [ms] 0.616 0.082 0.001 0.904 0.006 0.001

rT [ms] 0.655 0.765 0.154 0.856 0.427 0.275

Tmax [ms] 0.124 0.736 0.007 0.108 0.231 0.005

Tmax-TT [ms] 0.204 0.265 0.020 0.439 0.010 0.012

T1 [ms] 0.223 0.295 0.208 0.632 0.453 0.842

T2 [ms] 0.941 0.500 1.000 0.494 0.954 0.579

maxTv [ms] 0.962 0.193 0.685 0.039 0.410 0.060

maxTn [ms] 0.888 0.327 0.117 0.481 0.084 0.007

maxTr [ms] 0.083 0.498 0.817 0.321 0.132 0.510

Med vrstami skokov nazaj prihaja do razlik (p < 0,05) v naslednjih časovnih spremenljivkah

(Preglednica 36):




- času do največje sile vodilne noge in

- času do največje sile nevodilne noge.

Pomembnih razlik med vrstami skokov nazaj ni v naslednjih časovnih spremenljivkah

(Preglednica 36):

- razliki v dolžini kontaktnega časa med obema nogama,

- času do prvega vrha sile obeh nog,

- času do drugega vrha sile obeh nog

- času do največje razlike v sili vodilne in nevodilne noge.

133

Graf 48: Povprečne vrednosti kontaktnega časa (T) za vse vrste skokov nazaj

96.08 99.42 100.33

74.67

0

25

50

75

100

125

150


t (m

s)

* p < 0,05

**

*

Kontaktni časi se med skoki nazaj statistično pomembno razlikujejo (Graf 48). Najkrajši

kontaktni čas je značilen za salto nazaj 3/2 in najdaljši za salto nazaj 1/1. Skoke lahko

razdelimo na tri skupine. Na skoke, pri katerih je kontaktni čas:

- krajši (do 83 ms),

o salto nazaj 3/2 (74,67 ± 16,23 ms),

- srednje dolg (med 83 in 103 ms),

o salto nazaj (96,08 ± 12,55 ms),

o salto nazaj 1/2 (99,42 ± 26,67 ms),

o salto nazaj 1/1 (100,33 ± 15,79 ms),

- dolg (nad 103 ms).

Med vsemi salti nazaj spada samo salto nazaj 3/2 v skupino skokov s krajšim kontaktnim

časom, medtem ko spadajo vsi ostali skoki v skupino s srednje dolgim kontaktnim časom.

Med saltom nazaj 3/2 in ostalimi salti nazaj obstajajo statistično pomembne razlike (Graf 48).

Opazimo lahko, da se z večanjem števila obratov kontaktni čas saltov nazaj povečuje do neke

mere (do salta nazaj 1/1), nakar strmo pade. Rezultati kažejo na možnost, da je 3/2 obrat

prelomna točka v nadzoru doskoka pri saltih nazaj.

134

Graf 49: Povprečne vrednosti razlike v kontaktnem času vodilne in nevodilne noge (rT) za vse

vrste skokov nazaj

0.33

1.581.00

4.08

0

2

4

6

8

10

12

14


t (m

s)

Skoke lahko, glede na razlike v času doskokov med obema nogama, razdelimo v dve skupini.

Na tiste, pri katerih so merjenci doskočili z večjo razliko na vodilno nogo in na tiste, pri

katerih so doskočili z večjo razliko na nevodilno nogo (Graf 49):

- nevodilna:

o asimetrični doskok do 5,00 ms,

salto nazaj (0,33 ± 2,81 ms),

salto nazaj 1/1 (1,00 ± 5,98 ms),

salto nazaj 1/2 (1,58 ± 8,47 ms),

salto nazaj 3/2 (4,08 ± 7,61 ms),

o asimetrični doskok nad 5,00 ms,

- vodilna:

o asimetrični doskok do -5,00 ms,

o asimetrični doskok nad -5,00 ms.

Vsi doskoki saltov nazaj se izvajajo z večjo razliko na nevodilno nogo. Vsi salti nazaj se

uvrščajo v skupino skokov, pri katerih je razlika manjša od 5 ms (Graf 49). Najbolj sonožno

135

so merjenci doskočili pri salti nazaj (0,33 ± 2,81 ms) in najmanj pri salti nazaj 3/2 (4,08 ±

7,61 ms).

Graf 50: Povprečne vrednosti časa do največje skupne sile (Tmax) za vse vrste skokov nazaj

41.42

36.42

42.42

31.83

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

55


t (m

s)

**

* p < 0,05

Skoki naprej se v času do največje skupne sile med seboj statistično značilno razlikujejo (Graf

50). Skoke lahko glede na čas do največje skupne sile razdelimo v tri skupine:

- salti, pri katerih se največja skupna sila doseže hitro (do 33 ms),

o salto nazaj 3/2 (31,83 ± 7,71 ms),

- salti, pri katerih se največja skupna sila doseže srednje hitro (med 33 ms in 43 ms),

o salto nazaj 1/2 (36,42 ± 12,12 ms),

o salto nazaj 1/1 (42,42 ± 8,66 ms),

o salto nazaj (42,83 ± 10,25 ms),

- salti, pri katerih se največja skupna sila doseže pozno (nad 43 ms).

Pri doskoku salta nazaj 3/2 se največja skupna sila doseže hitro. Pri ostalih saltih nazaj se

največja skupna sila doseže srednje hitro. Kljub temu pa lahko ugotovimo, da med vsemi salti

nazaj najbolj izstopata salto nazaj in salto nazaj 1/1, za katera je značilen daljši čas do

največje skupne sile kot za ostala dva skoka nazaj. Statistično značilne razlike v času do

136

največje skupne sile obstajajo med saltom nazaj in saltom nazaj 3/2 ter saltom nazaj 1/1 in

saltom nazaj 3/2 (Graf 50). Pri doskokih nazaj (Slika 2) je daljši čas do največje skupne sile.

Pri doskokih naprej (Slika 1) je krajši čas do največje skupne sile.

Graf 51: Povprečne vrednosti časa od največje skupne sile do razbremenitve pod telesno težo

(Tmax_TT) za vse vrste skokov nazaj

54.67

63.0057.92

42.83

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100


t (m

s)

* p < 0,05

**

*

Med skoki nazaj obstajajo statistično značilne razlike v času od največje skupne sile do

razbremenitve na nivo telesne teže (Graf 51). Skoke lahko razdelimo v tri skupine:

- skoki, pri katerih skupna sila hitro pade na nivo telesne teže (do 44 ms),

o salto nazaj 3/2 (42,83 ± 18,80 ms),

- skoki, pri katerih skupna sila srednje hitro pade na nivo telesne teže (med 44 in 65 ms),

o salto nazaj (54,67 ± 12,88 ms),

o salto nazaj 1/1 (57,92 ± 14,89 ms),

o salto nazaj 1/2 (63,00 ± 25,09 ms),

- skoki, pri katerih skupna sila počasi pade na nivo telesne teže (nad 65 ms).

Med vsemi salti nazaj se samo salto nazaj 3/2 uvršča v skupino, za katero je značilen hiter

padec sile od največje vrednosti na nivo telesne teže. Pri ostalih saltih je padec počasnejši.

137

Zato obstajajo tudi statistično značilne razlike med saltom nazaj 3/2 in ostalimi salti v času od

največje skupne sile do razbremenitve na nivo telesne teže (Graf 51).

Čas vračanja sile na nivo telesne teže po doseženi največji skupni sili je v povprečju daljši (od

42,83 do 63,00 ms) kakor čas, potreben za dosego največje skupne sile (od 31,38 do 42,83

ms). Med obema časoma obstaja povezava znotraj različnih skokov. Če je čas do največje

skupne sile kratek, potem je kratek tudi čas od največje skupne sile do nivoja sile telesne teže

(Graf 51).

Graf 52: Povprečne vrednosti časa do prvega vrha skupne sile (T1) za vse vrste skokov nazaj

6.928.17

10.33 10.00

0

3

5

8

10

13

15

18

20


t (m

s)

Čas do prvega vrha sile se doseže od 6 do 10 ms od stika stopala s podlago (Graf 52). Glede

na to lahko skoke razdelimo v naslednje skupine:

- skoki, pri katerih se prvi vrh skupne sile doseže hitro (do 5 ms),

- skoki, pri katerih se prvi vrh skupne sile doseže srednje hitro (med 5 ms in 13 ms),

o salto nazaj (6,92 ± 3,85 ms),

o salto nazaj 1/2 (8,17 ± 4,82 ms),

o salto nazaj 3/2 (10,00 ± 8,87 ms),

o salto nazaj 1/1 (10,33 ± 8,53 ms),

138

- skoki, pri katerih se prvi vrh skupne sile doseže pozno (nad 13 ms).

Vsi skoki spadajo v skupino, kjer se prvi vrh skupne sile doseže srednje hitro. Med skoki ni

pomembnih razlik v času do prvega vrha sile obeh nog (Graf 52). Kljub temu lahko zasledimo

trend naraščanja časa do prvega vrha z večanjem zahtevnosti skokov.

Graf 53: Povprečne vrednosti časa do drugega vrha sile (T2) za vse vrste skokov nazaj

28.0025.67

31.67

25.50

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50


t (m

s)

Čas, potreben za dosego drugega vrha sile, traja med 25 in 32 ms od prvega stika stopala s

podlago (Graf 53). Drugi vrh se doseže 19 ms po prvem vrhu. Skoke lahko glede na čas do

drugega vrha sile razdelimo v tri skupine:

- salti, pri katerih se drugi vrh skupne sile doseže hitro (do 22 ms),

- salti, pri katerih se drugi vrh skupne sile doseže srednje hitro (med 22 ms in 33 ms),

o salto nazaj 3/2 (25,50 ± 8,59 ms),

o salto nazaj 1/2 (25,67 ± 7,23 ms),

o salto nazaj (28,00 ± 10,80 ms),

o salto nazaj 1/1 (31,67 ± 12,82 ms),

- salti, pri katerih se drugi vrh skupne sile doseže pozno (nad 33 ms).

139

Vsi skoki spadajo v skupino, kjer se drugi vrh skupne sile doseže srednje hitro. Med skoki ni

pomembnih razlik v času do drugega vrha sile obeh nog (Graf 53).

Graf 54: Povprečne vrednosti časa do največje sile vodilne noge (maxTv) za vse vrste skokov

nazaj

29.33

35.08

29.50 27.58

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50


t (m

s) *

* p < 0,05

Časi do največje sile vodilne noge za salta nazaj znašajo od 27 do 35 ms (Graf 54). Salta nazaj

lahko v času do največje sile vodilne noge razdelimo v naslednje skupine:

- salti, pri katerih se največja sila vodilne noge doseže hitro (do 25 ms),

- salti, pri katerih se največja sila vodilne noge doseže srednje hitro (med 25 ms in 36 ms),

o salto nazaj 3/2 (27,58 ± 9,00 ms),

o salto nazaj (29,33 ± 13,65 ms),

o salto nazaj 1/2 (29,50 ± 6,69 ms),

o salto nazaj 1/1 (35,08 ± 10,10 ms),

- salti, pri katerih se največja sila vodilne noge doseže pozno (nad 36 ms).

Pri saltih nazaj se največja sila vodilne noge doseže srednje hitro. Najdaljši čas do največje

sile vodilne noge je značilen za salto nazaj 1/1. Med omenjenim saltom in saltom nazaj 1/2

obstaja statistično značilna razlika (Graf 54).

140

Graf 55: Povprečne vrednosti časa do največje sile nevodilne noge (maxTn) za vse vrste

skokov nazaj

35.2539.50

28.25

36.08

0

10

20

30

40

50

60


t (m

s) *

* p < 0,05

Časi do največje sile nevodilne noge za salta nazaj znašajo od 28 do 40 ms (Graf 55). Skoke

lahko razdelimo v naslednje skupine:

- salti, pri katerih se največja sila nevodilne noge doseže hitro (do 29 ms),

- salti, pri katerih se največja sila nevodilne noge doseže srednje hitro (med 29 ms in 41

ms),

o salto nazaj 3/2 (28,25 ± 8,07 ms),

o salto nazaj (35,25 ± 13,09 ms),

o salto nazaj 1/2 (36,08 ± 12,17 ms),

o salto nazaj 1/1 (39,50 ± 10,11 ms),

- salti, pri katerih se največja sila nevodilne noge doseže pozno (nad 41 ms).

Pri saltih nazaj se največja sila nevodilne noge doseže srednje hitro. Najdaljši čas do največje

sile vodilne noge je značilen za salto nazaj 1/1. Med omenjenim saltom in saltom nazaj 3/2

obstaja statistično značilna razlika (Graf 55).

141

Graf 56: Povprečne vrednosti časa do največje razlike v obremenitvi med vodilno in

nevodilno nogo (maxTr) za vse vrste skokov nazaj

25.25

44.58

30.6726.33

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90


t (m

s)

Povprečne vrednosti časa do največje razlike v obremenitvi med vodilno in nevodilno nogo se

med skoki statistično značilno ne razlikujejo (Graf 56). Čas, potreben za dosego največje

razlike med nogama, se razteza od 25 do 45 ms. Skoke lahko razdelimo na naslednje skupine:

- salti, pri katerih se razlika v obremenitvi med obema nogama doseže hitro (do 19 ms),

- salti, pri katerih se razlika v obremenitvi med obema nogama doseže srednje hitro (med

19 ms in 44 ms),

o salto nazaj (25,25 ± 19,16 ms),

o salto nazaj 3/2 (26,33 ± 17,20 ms),

o salto nazaj 1/1 (30,67 ± 17,04 ms),

- salti, pri katerih se razlika v obremenitvi med obema nogama doseže pozno (nad 44 ms),

o salto nazaj 1/2 (44,58 ± 36,31 ms).

Največje razlike v obremenitvi med obema nogama se najprej dosežejo pri saltu nazaj in

najkasneje pri saltu nazaj 1/2 (Graf 56).

142

6.4.2. RAZLIKE MED DINAMIČNIMI SPREMENLJIVKAMI Z VIDIKA VRSTE

SALTOV


Prvotno skupino dinamičnih spremenljivk smo zmanjšali na manjše število spremenljivk, ki

najbolje opisujejo razlike med vrstami saltov z vidika velikosti sil in njihovih sunkov.

Preglednica 37: Razlike (t test) v dinamičnih spremenljivkah med vsemi vrstami skokov

naprej

Par skokov np-np18 np-np36 np-np54 np18-np36 np18-np54 np36-np54

I [Ns] 0.001 0.492 0.001 0.000 0.817 0.000

Iv [Ns] 0.008 0.479 0.001 0.000 0.078 0.000

In [Ns] 0.001 0.588 0.022 0.000 0.240 0.009

pF [TT] 0.478 0.367 0.676 0.098 0.818 0.294

pFv [TT] 0.846 0.723 0.237 0.885 0.300 0.094

pFn [TT] 0.091 0.906 0.175 0.102 0.748 0.242

pFv/pFn 0.158 0.861 0.685 0.281 0.387 0.813

Fmax [TT] 0.577 0.400 0.703 0.074 0.766 0.203

Fv [TT] 0.772 0.785 0.864 0.918 0.796 0.918

Fn [TT] 0.280 0.238 0.337 0.046 0.594 0.187

Fv / Fn 0.247 0.351 0.703 0.154 0.410 0.948

F1 [TT] 0.606 0.816 0.429 0.803 0.226 0.476

F2 [TT] 0.189 0.098 0.172 0.635 0.879 0.811

maxFv [TT] 0.960 0.959 0.209 0.938 0.176 0.039

maxFn [TT] 0.180 0.302 0.435 0.037 0.448 0.191

maxFr [TT] 0.323 0.024 0.001 0.165 0.002 0.165

Legenda: TT - telesne teže merjenca

Med vrstami skokov naprej prihaja do razlik (p < 0,05) v naslednjih dinamičnih

spremenljivkah (Preglednica 37):

- sunku sile obeh nog,

143

- sunku sile vodilne noge,

- sunku sile nevodilne noge,

- največji sili vodilne noge v kontaktnem času,

- največji sili nevodilne noge v kontaktnem času in

- največji razliki v sili med obema nogama.

Med vrstami skokov naprej ne prihaja do razlik v naslednjih dinamičnih spremenljivkah

(Preglednica 37):

- povprečni sili obeh nog v kontaktnem času,

- povprečni sili vodilne noge v kontaktnem času,

- povprečni sili nevodilne noge v kontaktnem času,

- razmerju med povprečno silo vodilne in povprečno silo nevodilne noge,

- največji sili obeh nog v kontaktnem času,

- sili vodilne noge v trenutku največje sile obeh nog,

- sili nevodilne noge v trenutku največje sile obeh nog,

- razmerju sil vodilne in nevodilne noge v trenutku največje sile obeh nog,

- prvem vrhu sile obeh nog in

- drugem vrhu sile obeh nog.

144

Graf 57: Povprečne vrednosti sunka sile za obe nogi (I) za vse vrste skokov naprej

0.62

0.90

0.59

0.86

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20


F*dt

/(F*d

t) m

ax ** * *

* p < 0,05

Sunek sile pri opravljenih skokih znaša od i = 0,59 do i = 0,90 (Graf 57). Skoki se med seboj

v sunku sile razlikujejo. Razdelimo jih lahko v naslednje skupine:

- salti, pri katerih je povprečna vrednost sunka sile za obe nogi v kontaktnem času nizka

(do i = 0,67),

o salto naprej 1/1 (i = 0,59 ± 0,08),

o salto naprej (i = 0,62 ± 0,11),

- salti, pri katerih je največja povprečna vrednost sunka sile za obe nogi v kontaktnem času

srednje visoka (med i = 0,67 do i = 0,81),


visoka (nad i = 0,81),

o salto naprej 3/2 (i = 0,86 ± 0,16),

o salto naprej 1/2 (i = 0,90 ± 0,13).

Med vsemi skoki najbolj izstopata salto naprej in salto naprej 1/1 zaradi nizkega sunka sile

obeh nog. Na drugi strani spadata salto naprej 3/2 in salto naprej 1/2 med salta naprej z

visokim sunkom sile. Statistično značilne razlike obstajajo med saltom naprej in saltom naprej

145

1/2, saltom naprej in saltom naprej 3/2, saltom naprej 1/1 in saltom naprej 1/2 ter saltom

naprej 1/1 in saltom naprej 3/2 (Graf 57).

Graf 58: Povprečne vrednosti sunka sile za vodilno nogo (Iv) za vse vrste skokov naprej

0.66

0.87

0.60

0.93

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20


F*dt

/(F*d

t) m

ax ** * *

* p < 0,05

Povprečno znaša sunek sile vodilne noge v kontaktnem času od i = 0,60 do i = 0,93 (Graf

58). Skoki se med seboj v sunku sile vodilne noge razlikujejo. Lahko jih razdelimo v

naslednje skupine:

- salti, pri katerih je povprečna vrednost sunka sile vodilne noge v kontaktnem času nizka

(do i = 0,69),

o salto naprej 1/1 (i = 0,60 ± 0,13),

o salto naprej (i = 0,66 ± 0,17),

- salti, pri katerih je največja povprečna vrednost sunka sile vodilne noge v kontaktnem

času srednje visoka (med i = 0,69 in i = 0,84),


času visoka (nad i = 0,84),

o salto naprej 1/2 (i = 0,87 ± 0,12),

o salto naprej 3/2 (i = 0,93 ± 0,13).

146

Statistično značilne razlike v sunku sile vodilne noge med skoki obstajajo med saltom naprej

in saltom naprej 1/2, saltom naprej in saltom naprej 3/2, saltom naprej 1/1 in saltom naprej 1/2

ter saltom naprej 1/1 in saltom naprej 3/2 (Graf 58).

Graf 59: Povprečne vrednosti sunka sile za nevodilno nogo (In) za vse vrste skokov naprej

0.59

0.90

0.57

0.79

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20


F*dt

/(F*d

t) m

ax ** * *

* p < 0,05

Povprečno znaša sunek sile nevodilne noge v kontaktnem času od i = 0,57 do i = 0,90 (Graf

59). Skoki se med seboj v sunku sile nevodilne noge razlikujejo. Lahko jih razdelimo v

naslednje skupine:

- salti, pri katerih je povprečna vrednost sunka sile nevodilne noge v kontaktnem času

nizka (do i = 0,63),

o salto naprej 1/1 (i = 0,57 ± 0,10),

o salto naprej (i = 0,59 ± 0,09),

- salti, pri katerih je največja povprečna vrednost sunka sile nevodilne noge v kontaktnem


o salto naprej 3/2 (i = 0,79 ± 0,25),

- salti, pri katerih je največja povprečna vrednost sunka sile sunka sile nevodilne noge v

kontaktnem času visoka (nad i = 0,80),

o salto naprej 1/2 (i = 0,90 ± 0,15).

147

Statistično značilne razlike v sunku sile vodilne noge med skoki obstajajo med saltom naprej

in saltom naprej 1/2, saltom naprej in saltom naprej 3/2, saltom naprej 1/1 in saltom naprej 1/2

ter saltom naprej 1/1 in saltom naprej 3/2 (Graf 59). Najmanjši sunek sile nevodilne noge se

doseže pri saltu naprej 1/1 in največji pri saltu naprej 1/2. Sunki sile nevodilne noge so v

povprečju za vse skoke, razen salta naprej 3/2, večji kot sunki sile vodilne noge.

Graf 60: Povprečne vrednosti sile obeh nog (pF) za vse vrste skokov naprej

2.12 2.202.05 2.12

0.0

0.5

1.0

1.5

2.0

2.5

3.0


F/Fg

Med skoki naprej ni statistično pomembnih razlik v povprečnih vrednostih skupne sile obeh

nog v kontaktnem času (Graf 60). V povprečju so se v kontaktnem času dosegale skupne sile

od 2,05- do 2,20-krat telesne teže merjencev. Skoke lahko glede na povprečne vrednosti

skupne sile razdelimo v naslednje skupine:

- salti, pri katerih je povprečna obremenitev obeh nog nizka (do 1,89-krat telesne teže),

- salti, pri katerih je povprečna obremenitev obeh nog srednje velika (med 1,89- in 2,35-

krat telesne teže),

o salto naprej 1/1 (2,05 ± 0,35 TT),

o salto naprej (2,12 ± 0,37 TT),

o salto naprej 3/2 (2,12 ± 0,44 TT),

148

o salto naprej 1/2 (2,20 ± 0,49 TT),

- salti, pri katerih je povprečna obremenitev obeh nog visoka (več kot 2,35-krat telesne

teže).

Najnižje obremenitve v kontaktnem času se dosegajo pri saltu naprej 1/1 in najvišje pri saltu

naprej 1/2 (Graf 60).

Graf 61: Povprečne vrednosti sile vodilne noge (pFv) za vse vrste skokov naprej

1.07 1.06 1.051.12

0.0

0.2

0.4

0.6

0.8

1.0

1.2

1.4


F/Fg

Povprečne vrednosti sile vodilne noge se gibljejo od 1,05- do 1,12-krat telesne teže merjencev

(Graf 61). Med skoki naprej v povprečnih vrednostih sile vodilne noge ni statistično

pomembnih razlik. Skoke lahko razdelimo v naslednje skupine:

- salti, pri katerih je povprečna obremenitev vodilne noge nizka (do 0,95-krat telesna teža)

- salti, pri katerih je povprečna obremenitev vodilne noge srednje velika (med 0,95- in

1,19-krat telesna teža)

o salto naprej 1/1 (1,05 ± 0,21 TT),

o salto naprej 1/2 (1,06 ± 0,22 TT),


o salto naprej 3/2 (1,12 ± 0,21 TT),

149

- salti, pri katerih je povprečna obremenitev vodilne noge visoka (nad 1,19-krat telesne

teže).

Vsi skoki se uvrščajo v skupino skokov, pri katerih je povprečna vrednost sile vodilne noge v

kontaktnem času srednje velika (okoli 1-krat telesna teža merjenca). Najvišjo obremenitev na

vodilno nogo v kontaktnem času se dosega pri saltu naprej 3/2 in najnižjo pri saltu naprej 1/1

(Graf 61).

Graf 62: Povprečne vrednosti sile nevodilne noge (pFn) za vse vrste skokov naprej

1.081.20

1.071.14

0.0

0.2

0.4

0.6

0.8

1.0

1.2

1.4

1.6


F/Fg

Povprečne vrednosti sile nevodilne noge se gibljejo od 1,07- do 1,20-krat telesne teže

merjencev (Graf 62). Med skoki naprej v povprečnih vrednostih sile nevodilne noge ni

statistično pomembnih razlik. Skoke lahko razdelimo v naslednje skupine:

- salti, pri katerih je povprečna obremenitev nevodilne noge nizka (do 0,98-krat telesne

teže),


1,27-krat telesne teže),

o salto naprej 1/1 (1,07 ± 0,26 TT),


150

o salto naprej 3/2 (1,14 ± 0,28 TT),

o salto naprej 1/2 (1,20 ± 0,30 TT),

- salti, pri katerih je povprečna obremenitev nevodilne noge visoka (nad 1,27-krat telesne

teže).

Vsi skoki se uvrščajo v skupino skokov, pri katerih je povprečna vrednost sile vodilne noge v

kontaktnem času srednje velika (okoli 1-krat telesne teže merjenca). Najvišja obremenitev na

nevodilno nogo v kontaktnem času se dosega pri saltu naprej 1/2 in najnižja pri saltu naprej

1/1 (Graf 62). V povprečju je samo pri saltu naprej 3/2 obremenitev nevodilne noge v

kontaktnem času večja kot obremenitev vodilne noge.

Graf 63: Razmerje med povprečno silo vodilne noge in povprečno silo nevodilne noge (pFv /

pFn) za vse vrste skokov naprej

0.99

0.880.97 0.98

0.0

0.2

0.4

0.6

0.8

1.0

1.2

1.4


pFv/

pFn

Razmerje med povprečno silo vodilne in povprečno silo nevodilne noge se med skoki ne

razlikuje statistično značilno (Graf 63). Razmerje sega od 0,88 do 0,99. Skoke lahko

razdelimo na tri skupine:

- salti, pri katerih je nevodilna noga v povprečju bolj obremenjena kot vodilna (pfv / pfn <

1,00)

151

o salto naprej 1/2 (0,88 ± 0,21)

o salto naprej 1/1 (0,97 ± 0,22)

o salto naprej 3/2 (0,98 ± 0,22)

o salto naprej (0,99 ± 0,15)

- salti, pri katerih je vodilna noga v povprečju enako obremenjena kot nevodilna (Fv / Fn =

1,00)

- salti, pri katerih je vodilna noga v povprečju bolj obremenjena kot nevodilna (Fv / Fn >

1,00)

Pri vseh saltih naprej je bila nevodilna noga v času kontakta v povprečju bolj obremenjena kot

nevodilna noga (Graf 63). Pri saltu naprej so merjenci doskočili v povprečju najbolj

simetrično, to pomeni, da sta bili nogi v času kontakta relativno enako obremenjeni. Pri saltu

naprej 1/1 in saltu naprej 3/2 je bila nevodilna noga nekoliko bolj obremenjena kot pri saltu

naprej. Najbolj asimetrični doskok je v povprečju značilen za salto naprej 1/2.

Graf 64: Povprečne vrednosti največje sile v kontaktnem času (Fmax) za vse vrste skokov

naprej

3.70 3.853.52

3.71

0.0

1.0

2.0

3.0

4.0

5.0


F/Fg

152

Povprečne največje sile v kontaktnem času dosegajo pri različnih skokih naprej od 3,52- do

3,85-krat telesne teže merjencev (Graf 64). Med skoki ni pomembnih statističnih razlik. Glede

na največje sile lahko skoke naprej razdelimo v naslednje skupine:

- salti, pri katerih je največja sila obeh nog v kontaktnem času nizka (do 3,19-krat telesne

teže),

- salti, pri katerih je največja sila obeh nog v kontaktnem času srednje visoka (med 3,19 in


o salto naprej 1/1 (3,52 ± 0,77 TT),


o salto naprej 3/2 (3,71 ± 0,97 TT),

o salto naprej 1/2 (3,85 ± 0,85 TT),

- salti, pri katerih je največja sila obeh nog v kontaktnem času visoka (nad 4,20-krat telesne

teže).

Najmanjša obremenitev, v smislu največje sile obeh nog v kontaktnem času, se doseže pri

saltu naprej 1/1, in največja pri saltu naprej 1/2 (Graf 64). Iz razporeditve skokov po največji

sili obeh nog ni možno zaznati trenda naraščanja sile z naraščanjem zahtevnosti skokov.

153

Graf 65: Povprečne vrednosti največje sile vodilne noge (Fv) v trenutku največje sile obeh

stopal za vse vrste skokov naprej

1.85 1.80 1.81 1.79

0.0

0.5

1.0

1.5

2.0

2.5


F/Fg

Povprečne vrednosti sile vodilne noge v trenutku največje sile se raztezajo od 1,79- do 1,85-

krat telesne teže merjencev (Graf 65). Med skoki ni statistično pomembnih razlik. Skoke

lahko glede na največjo silo vodilne noge razdelimo v naslednje skupine:

- salti, pri katerih je največja sila vodilne noge v kontaktnem času nizka (do 1,52-krat

telesne teže),

- salti, pri katerih je največja sila vodilne noge v kontaktnem času srednje visoka (med

1,52- in 2,10-krat telesne teže),

o salto naprej 3/2 (1,79 ± 0,51 TT),

o salto naprej 1/2 (1,80 ± 0,55 TT),

o salto naprej 1/1 (1,81 ± 0,45 TT),


- salti, pri katerih je največja sila vodilne noge v kontaktnem času visoka (več kot 2,10-krat

telesne teže).

154

Najmanjša obremenitev vodilne noge v trenutku največje sile je dosežena pri saltu naprej 3/2

in največja pri saltu naprej (Graf 65). Razlika med omenjenima skokoma znaša 0,06-krat

telesne teže merjenca.

Graf 66: Povprečne vrednosti največje sile nevodilne noge (Fn) v trenutku največje sile obeh

stopal za vse vrste skokov naprej

1.852.06

1.711.92

0.0

0.5

1.0

1.5

2.0

2.5

3.0


F/Fg *

* p < 0,05

Povprečne vrednosti sile nevodilne noge v trenutku največje sile se raztezajo od 1,71- do

2,06-krat telesne teže merjencev (Graf 66). Skoke lahko glede na največjo silo nevodilne noge

razdelimo v naslednje skupine:

- salti, pri katerih je največja sila nevodilne noge v kontaktnem času nizka (do 1,59-krat

telesne teže),

- salti, pri katerih je največja sila nevodilne noge v kontaktnem času srednje visoka (od

1,59- do 2,18-krat telesna teža),

o salto naprej 1/1 (1,71 ± 0,47 TT),


o salto naprej 3/2 (1,92 ± 0,63 TT),

o salto naprej 1/2 (2,06 ± 0,45 TT),

- salti, pri katerih je največja sila nevodilne noge v kontaktnem času visoka (nad 2,18-krat

telesne teže).

155

Najmanjša obremenitev nevodilne noge je dosežena pri saltu naprej 1/1 in največja pri saltu

naprej 1/2 (Graf 66). Razlika med omenjenima skokoma znaša 0,35-krat telesno težo

merjenca.

Graf 67: Povprečne vrednosti razmerja med silo vodilne in nevodilne noge (Fv / Fn) v

trenutku največje sile obeh stopal za vse vrste skokov naprej

1.000.87

1.060.93

0.0

0.2

0.4

0.6

0.8

1.0

1.2

1.4

1.6

1.8

2.0


Fv/F

n

Razmerje med silo vodilne in nevodilne noge v trenutku največje sile se med skoki statistično

značilno ne razlikuje (Graf 67). Razmerje sega od simetričnih doskokov (1,00) do največjega

razmerja med nogama (0,87). Skoke lahko razdelimo na tri skupine:

- salti, pri katerih je v času največje sile nevodilna noga bolj obremenjena kot vodilna (Fv /

Fn < 1,00),

o salto naprej 1/2 (0,87 ± 0,24),

o salto naprej 3/2 (0,93 ± 0,89),

- salti, pri katerih je v času največje sile vodilna noga enako obremenjena kot nevodilna (Fv

/ Fn = 1,00),

o salto naprej (1,00 ± 0,22),

- salti, pri katerih je v času največje sile vodilna noga bolj obremenjena kot nevodilna (Fv /

Fn > 1,00),

156

o salto naprej 1/1 (1,06 ± 0,34).

Pri saltu naprej so merjenci doskočili v povprečju simetrično, to pomeni, da sta bili nogi v

trenutku največje sile enako obremenjeni (Graf 67). Pri saltu naprej 1/2 in saltu naprej 3/2 je

bila nevodilna noga bolj obremenjena. Pri saltu naprej 1/1 bila bolj obremenjena vodilna

noga. Najbolj asimetričen skok z vidika razmerja sile obeh nog v trenutku največje sile je

salto naprej 1/2.

Graf 68: Povprečne vrednosti prvega vrh sile obeh nog (F1) za vse vrste skokov naprej

2.171.99

2.192.33

0.0

0.5

1.0

1.5

2.0

2.5

3.0

3.5

4.0

4.5


F/Fg

Povprečne vrednosti prvega vrha sile obeh nog znašajo od 1,99- do 2,33-krat telesne teže

merjencev (Graf 68). Skoki se v vrednostih prvega vrha sile obeh nog med seboj statistično

značilno ne razlikujejo. Skoke lahko razdelimo na naslednje skupine:

- salti, pri katerih je sila prvega vrha obeh nog v kontaktnem času nizka (do 1,45-krat

telesne teže),

- salti, pri katerih je sila prvega vrha obeh nog v kontaktnem času srednje visoka (med


o salto naprej 1/2 (1,99 ± 1,24 TT),


157

o salto naprej 1/1 (2,19 ± 1,23 TT),

o salto naprej 3/2 (2,33 ± 1,48 TT),

- salti, pri katerih je sila prvega vrha obeh nog v kontaktnem času visoka (nad 2,89-krat

telesna teža).

Največji prvi vrh sile obeh nog se dosega pri saltu naprej 3/2 in najmanjši pri saltu naprej 1/2

(Graf 68). Največja razlika med povprečnimi vrednostmi prvega vrha sile je 0,34-krat telesne

teže merjenca. Vsi skoki naprej spadajo v skupino s srednje velikim prvim vrhom sile obeh

nog.

Graf 69: Povprečne vrednosti drugega vrha sile obeh nog (F2) za vse vrste skokov naprej

3.59

2.973.13

2.92

0.0

0.5

1.0

1.5

2.0

2.5

3.0

3.5

4.0

4.5

5.0


F/Fg

Povprečne vrednosti drugega vrha sile obeh nog znašajo od 2,92- do 3,59-krat telesne teže

merjencev (Graf 69). Skoki naprej se v vrednostih drugega vrha sile obeh nog med seboj

statistično značilno ne razlikujejo. Skoke lahko razdelimo na naslednje skupine:

- salti, pri katerih je sila drugega vrha obeh nog v kontaktnem času nizka (do 2,49-krat

telesne teže),

- salti, pri katerih je sila drugega vrha obeh nog v kontaktnem času srednje visoka (med

2,49 in 3,81-krat telesne teže),

158

o salto naprej 3/2 (2,92 ± 1,26 TT),

o salto naprej 1/2 (2,97 ± 1,42 TT),

o salto naprej 1/1 (3,13 ± 0,87 TT),


- salti, pri katerih je sila drugega vrha obeh nog v kontaktnem času visoka (nad 3,81-krat

telesne teže).

Največji drugi vrh sile obeh nog se dosega pri saltu naprej in najmanjši pri saltu naprej 3/2


teže merjenca. Vsi skoki naprej spadajo v skupino s srednje velikim prvim vrhom sile obeh

nog.

Razlike med prvim in drugim vrhom sile so okoli 1 telesne teže merjenca (salto naprej 1/2 in

salto naprej 1/1). Pri saltu naprej je razlika 1,42-krat telesne teže in pri saltu naprej 3/2 0,59-

krat telesne teže merjenca.

Graf 70: Povprečne vrednosti največje sile vodilne noge (maxFv) za vse vrste skokov naprej

1.90 1.91 1.892.03

0.0

0.5

1.0

1.5

2.0

2.5

3.0


F/Fg *

* p < 0,05

159

Vodilna noga merjencev je v času kontaktnega časa različno obremenjena. Največje

obremenitve vodilne noge so od 1,89- do 2,03-krat telesne teže merjenca (Graf 70). Skoke

lahko razdelimo v naslednje skupine:


telesne teže),

- salti, pri katerih je največja sila vodilne noge v kontaktnem času srednje visoka (med


o salto naprej 1/1 (1,89 ± 0,44 TT),


o salto naprej 1/2 (1,91 ± 0,55 TT),

o salto naprej 3/2 (2,03 ± 0,44 TT),

- salti, pri katerih je največja sila vodilne noge v kontaktnem času visoka (nad 2,21-krat

telesne teže).

Največja razlika med povprečnimi vrednostmi največje sile vodilne noge je 0,14-krat telesne

teže merjenca (Graf 70). Največjo silo vodilne noge v kontaktnem času se dosega pri saltu

naprej 3/2 in najmanjšo pri saltu naprej 1/1. Med omenjenima skokoma prihaja do statistično

pomembnih razlik.

160

Graf 71: Povprečne vrednosti največje sile nevodilne noge (maxFn) za vse vrste skokov

naprej

1.932.16

1.831.99

0.0

0.5

1.0

1.5

2.0

2.5

3.0


F/Fg

*

* p < 0,05

Največje obremenitve nevodilne noge znašajo od 1,83- do 2,16-krat telesne teže merjenca

(Graf 71). Skoke lahko razdelimo v naslednje skupine:


telesne teže),

- salti, pri katerih je največja sila nevodilne noge v kontaktnem času srednje visoka (med


o salto naprej 1/1 (1,83 ± 0,54 TT),


o salto naprej 3/2 (1,99 ± 0,56 TT),

o salto naprej 1/2 (2,16 ± 0,45 TT),


telesne teže).

Največja razlika med največjima silama nevodilne noge v kontaktnem času je 0,33-krat

telesne teže merjenca (Graf 71). Največjo silo nevodilne noge v kontaktnem času se dosega

161

pri saltu naprej 1/2 in najmanjšo pri saltu naprej 1/1. Med omenjenima skokoma prihaja do

statistično pomembnih razlik.

Največje obremenitve vodilne in nevodilne noge so si med skoki zelo podobne (Graf 70 in

71). Razlike v sili znašajo od 0,03- do 0,25-krat telesne teže merjenca. Pri saltu naprej in saltu

naprej 1/2 je največja sila nevodilne noge večja od največje sile vodilne noge. Razlika za salto

naprej znaša 0,03-krat telesne teže in za salto naprej 1/2 0,25-krat telesne teže. Pri saltu naprej

1/1 in saltu naprej 3/2 je največja sila vodilne noge večja od največje sile nevodilne noge.

Razlika za salto naprej 1/1 znaša 0,06-krat telesne teže in za salto naprej 3/2 0,04-krat telesne

teže.

Graf 72: Povprečne vrednosti največje razlike v sili med obema nogama (maxFr) za vse vrste

skokov naprej

0.740.87

1.15

1.45

0.0

0.5

1.0

1.5

2.0

2.5


F/Fg

**

*

* p < 0,05

Povprečne vrednosti največjih razlik v sili med obema nogama znašajo od 0,74- do 1,45-krat

telesne teže merjenca (Graf 72). Skoke lahko razdelimo na naslednje skupine:

- salti, pri katerih je največja razlika med obema nogama v kontaktnem času nizka (do



162

- salti, pri katerih je največja razlika med obema nogama v kontaktnem času srednje visoka

(med 0,81 in 1,29-krat telesne teže),

o salto naprej 1/2 (0,87 ± 0,32 TT),

o salto naprej 1/1 (1,15 ± 0,57 TT),

- salti, pri katerih je največja razlika med obema nogama v kontaktnem času visoka (nad


o salto naprej 3/2 (1,45 ± 0,52 TT).

Med saltom naprej in saltom naprej 1/1, saltom naprej in saltom naprej 3/2, ter saltom naprej

1/2 in saltom naprej 3/2 obstajajo statistično značilne razlike (Graf 72). Pri saltu naprej so

razlike v sili med obema nogama majhne, medtem ko so pri saltu naprej 3/2 razlike v sili med

obema nogama velike. Razlike med skoki so lahko velike tudi 0,71-krat telesne teže merjenca.

163


Prvotno skupino dinamičnih spremenljivk smo zmanjšali na manjše število spremenljivk, ki

najbolje opisujejo razlike med vrstami saltov z vidika velikosti sil in njihovih sunkov.

Preglednica 38: Razlike (t test) v dinamičnih spremenljivkah med vsemi vrstami skokov nazaj

Par skokov nz-nz1/2 nz-nz1/1 nz-nz3/2 nz1/2-nz1/1 nz1/2-nz3/2 nz1/1-nz3/2

I [Ns] 0.050 0.137 0.001 0.010 0.008 0.000

Iv [Ns] 0.194 0.401 0.002 0.089 0.011 0.000

In [Ns] 0.090 0.092 0.000 0.027 0.036 0.000

pF [TT] 0.046 0.452 0.030 0.028 0.747 0.017

pFv [TT] 0.191 0.791 0.210 0.133 0.471 0.102

pFn [TT] 0.051 0.259 0.063 0.033 0.440 0.024

pFv/pFn 0.567 0.576 0.342 0.483 0.991 0.227

Fmax [TT] 0.338 0.475 0.068 0.104 0.392 0.013

Fv [TT] 0.226 0.852 0.034 0.077 0.438 0.053

Fn [TT] 0.650 0.304 0.322 0.380 0.482 0.134

Fv / Fn 0.537 0.884 0.411 0.618 0.670 0.513

F1 [TT] 0.194 0.234 0.715 0.033 0.468 0.271

F2 [TT] 0.746 0.990 0.906 0.821 0.660 0.912

maxFv [TT] 0.128 0.609 0.045 0.136 0.569 0.075

maxFn [TT] 0.244 0.423 0.095 0.158 0.917 0.031

maxFr [TT] 0.542 0.880 0.800 0.446 0.431 0.849

Legenda: TT - telesne teže merjenca

Med vrstami skokov prihaja do razlik (p < 0,05) v naslednjih dinamičnih spremenljivkah

(Preglednica 38):


- sunku sile vodilne noge,

- sunku sile nevodilne noge,


- povprečni sili nevodilne noge v kontaktnem času,

164


- sili vodilne noge v trenutku največje sile obeh nog,

- prvem vrhu sile obeh nog,

- največji sili vodilne noge v kontaktnem času in

- največji sili nevodilne noge v kontaktnem času.

Med vrstami skokov ne prihaja do razlik v naslednjih dinamičnih spremenljivkah (Preglednica

38):

- povprečni sili vodilne noge v kontaktnem času,

- razmerju med povprečno silo vodilne in povprečno silo nevodilne noge,

- sili nevodilne noge v trenutku največje sile obeh nog,

- razmerju sil vodilne in nevodilne noge v trenutku največje sile obeh nog,

- drugem vrhu sile obeh nog in

- največji razliki v sili med obema nogama.

165

Graf 73: Povprečne vrednosti sunka sile za obe nogi (I) za vse vrste skokov nazaj

0.91

0.81

0.97

0.63

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20


F*dt

/(F*d

t) m

ax

**

*

*

* p < 0,05

Sunek sile pri opravljenih skokih nazaj znaša od i = 0,63 do i = 0,97 (Graf 73). Skoki nazaj se

med seboj v sunku sile razlikujejo. Razdelimo jih lahko v naslednje skupine:

- salti, pri katerih je povprečna vrednost sunka sile za obe nogi v kontaktnem času nizka

(do i = 0,76),

o salto nazaj 3/2 (i = 0,63 ± 0,16),


srednje visoka (med i = 0,76 in i = 0,90),

o salto nazaj 1/2 (i = 0,81 ± 0,17),


visoka (nad i = 0,90),

o salto nazaj (i = 0,91 ± 0,08),

o salto nazaj 1/1 (i = 0,97 ± 0,07).

Med vsemi salti nazaj najbolj izstopata salto nazaj 1/1 in salto nazaj 3/2 (Graf 73). Sunek sile

obeh nog v kontaktnem času pri saltu nazaj 1/1 je v primerjavi z drugimi skoki nazaj visok,

medtem ko je pri saltu nazaj 3/2 sunek sile nizek. Statistično značilne razlike med skoki nazaj

166

obstajajo med saltom nazaj in saltom nazaj 3/2, saltom nazaj 1/2 in saltom nazaj 1/1, saltom

nazaj 1/2 in saltom nazaj 3/2 ter saltom nazaj 1/1 in saltom nazaj 3/2 (Graf 73).

Graf 74: Povprečne vrednosti sunka sile za vodilno nogo (Iv) za vse vrste skokov nazaj

0.900.83

0.94

0.63

0.00

0.50

1.00

1.50


F*dt

/(F*d

t) m

ax

* p < 0,05

** *

Povprečno znaša sunek sile vodilne noge v kontaktnem času od i = 0,63 do i = 0,94 (Graf 74).

Skoki se med seboj razlikujejo v sunku sile vodilne noge. Lahko jih razdelimo v naslednje

skupine:

- salti, pri katerih je povprečna vrednost sunka sile vodilne noge v kontaktnem času nizka

(do i = 0,75),

o salto nazaj 3/2 (i = 0,63 ± 0,18),



o salto nazaj 1/2 (i = 0,83 ± 0,17),

o salto nazaj (i = 0,90 ± 0,10),


času visoka (nad i = 0,90).

o salto nazaj 1/1 (i = 0,94 ± 0,08).

167

Statistično značilne razlike med skoki obstajajo med saltom nazaj 3/2 in vsemi ostalimi salti

nazaj (Graf 74). Sunek sile vodilne noge je za salto nazaj 3/2 v primerjavi z ostalimi salti

nazaj nizek.

Graf 75: Povprečne vrednosti sunka sile za nevodilno nogo (In) za vse vrste skokov nazaj

0.86

0.74

0.94

0.60

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20


F*dt

/(F*d

t) m

ax

**

*

*

* p < 0,05

Povprečno znaša sunek sile nevodilne noge v kontaktnem času od i = 0,60 do i = 0,94 (Graf

75). Skoki se med seboj v sunku sile nevodilne noge razlikujejo. Lahko jih razdelimo v

naslednje skupine:

- salti, pri katerih je povprečna vrednost sunka sile nevodilne noge v kontaktnem času

nizka (do i = 0,70),

o salto nazaj 3/2 (i = 0,60 ± 0,16),

- salti, pri katerih je največja povprečna vrednost sunka sile nevodilne noge v kontaktnem


o salto nazaj 1/2 (i = 0,74 ± 0,17),

o salto nazaj (i = 0,86 ± 0,14),

- salti, pri katerih je največja povprečna vrednost sunka sile sunka sile nevodilne noge v

kontaktnem času visoka (nad i = 0,87),

o salto nazaj 1/1 (i = 0,94 ± 0,16).

168

Statistično značilne razlike med skoki nazaj obstajajo med saltom nazaj in saltom nazaj 3/2,

saltom nazaj 1/2 in saltom nazaj 1/1, saltom nazaj 1/2 in saltom nazaj 3/2 ter saltom nazaj 1/1

in saltom nazaj 3/2 (Graf 75). Najmanjši sunek sile nevodilne noge se doseže pri saltu nazaj

3/2 in največji pri saltu nazaj 1/1.

Graf 76: Povprečne vrednosti sile obeh nog (pF) za vse vrste skokov nazaj

2.29

1.99

2.34

2.02

0.0

0.5

1.0

1.5

2.0

2.5

3.0


F/Fg *

***

* p < 0,05

V povprečju so se v kontaktnem času dosegale skupne sile od 1,99- do 2,34-krat telesne teže

merjencev (Graf 76). Skoke lahko glede na povprečne vrednosti skupne sile razdelimo v

naslednje skupine:

- salti, pri katerih je povprečna obremenitev obeh nog nizka (do 1,94-krat telesne teže),

- salti, pri katerih je povprečna obremenitev obeh nog srednje velika (med 1,94- do 2,38-


o salto nazaj 1/2 (1,99 ± 0,38 TT),

o salto nazaj 3/2 (2,02 ± 0,44 TT),

o salto nazaj (2,29 ± 0,40 TT),

o salto nazaj 1/1 (2,34 ± 0,34 TT),

- salti, pri katerih je povprečna obremenitev obeh nog visoka (nad 2,38-krat telesne teže).

169

Najnižje obremenitve v kontaktnem času se dosegajo pri saltu nazaj 1/2 (Graf 76). Najvišje

obremenitve se dosegajo pri saltu nazaj 1/1. Vsi skoki se uvrščajo v skupino s srednje veliko

povprečno obremenitvijo obeh nog v kontaktnem času. Kljub temu obstajajo pomembne

razlike med salti nazaj. Statistično značilne razlike med skoki nazaj obstajajo med saltom

nazaj in saltom nazaj 1/2, saltom nazaj in saltom nazaj 3/2, saltom nazaj 1/1 in saltom nazaj

1/2 ter saltom nazaj 1/1 in saltom nazaj 3/2 (Graf 76).

Graf 77: Povprečne vrednosti sile vodilne noge (pFv) za vse vrste skokov nazaj

1.131.03

1.141.07

0.0

0.2

0.4

0.6

0.8

1.0

1.2

1.4


F/Fg

Povprečne vrednosti sile vodilne noge se gibljejo od 1,03 do 1,14-krat telesne teže merjencev

(Graf 77). Med skoki v povprečnih vrednostih sile vodilne noge ni statistično pomembnih

razlik. Skoke lahko razdelimo v naslednje skupine:

- salti, pri katerih je povprečna obremenitev vodilne noge nizka (do 0,98-krat telesne teže),



o salto nazaj 1/2 (1,03 ± 0,16 TT),

o salto nazaj 3/2 (1,07 ± 0,19 TT),


170

o salto nazaj 1/1 (1,14 ± 0,20 TT),

- salti, pri katerih je povprečna obremenitev vodilne noge visoka (nad 1,20-krat telesne

teže).

Vsi skoki nazaj se uvrščajo v skupino skokov, pri katerih je povprečna vrednost sile vodilne

noge v kontaktnem času srednje velika (okoli 1-krat telesne teže merjenca). Najvišjo

obremenitev na vodilno nogo v kontaktnem času dosega salto nazaj 1/1 in najnižjo salto nazaj

1/2 (Graf 77).

Graf 78: Povprečne vrednosti sile nevodilne noge (pFn) za vse vrste skokov nazaj

1.18

1.01

1.24

1.05

0.0

0.2

0.4

0.6

0.8

1.0

1.2

1.4

1.6


F/Fg *

* p < 0,05

*

Povprečne vrednosti sile nevodilne noge se gibljejo od 1,01- do 1,24-krat telesne teže

merjencev (Graf 78). Med skoki v povprečnih vrednostih sile nevodilne noge obstajajo

statistično pomembne razlike. Skoke lahko razdelimo v naslednje skupine:

- salti, pri katerih je povprečna obremenitev nevodilne noge nizka (do 0,98-krat telesne

teže),

- salti, pri katerih je povprečna obremenitev vodilne noge srednje velika (med 0,98 in 1,26-


o salto nazaj 1/2 (1,01 ± 0,24 TT),

171

o salto nazaj 3/2 (1,05 ± 0,27 TT),


o salto nazaj 1/1 (1,24 ± 0,25 TT),

- salti, pri katerih je povprečna obremenitev nevodilne noge visoka (nad 1,26-krat telesne

teže).

Vsi skoki nazaj se uvrščajo v skupino skokov, pri katerih je povprečna vrednost sile vodilne

noge v kontaktnem času srednje velika (okoli 1-krat telesne teže merjenca). Najvišjo

obremenitev na nevodilno nogo v kontaktnem času dosega salto nazaj 1/1 in najnižjo salto

nazaj 1/2 (Graf 78). Med omenjenima skokoma je razlika v povprečni vrednosti sile nevodilne

noge 0,23-krat telesne teže merjenca. Statistično pomembne razlike v povprečni vrednosti sile

nevodilne noge obstajajo med saltom nazaj 1/1 in saltom nazaj 1/2 ter saltom nazaj 1/1 in

saltom nazaj 3/2 (Graf 78).

Graf 79: Razmerje med povprečno silo vodilne noge in povprečno silo nevodilne noge (pFv /

pFn) za vse vrste skokov nazaj

0.961.02

0.921.01

0.0

0.2

0.4

0.6

0.8

1.0

1.2

1.4


pFv/

pFn

172

Razmerje med povprečno silo vodilne in povprečno silo nevodilne noge se med salti nazaj ne

razlikuje statistično značilno (Graf 79). Razmerje sega od 1,01 do 0,92. Skoke nazaj lahko

razdelimo na tri skupine:

- salti, pri katerih je nevodilna noga v povprečju bolj obremenjena kot vodilna (pFv / pFn <

1,00),

o salto nazaj (0,96 ± 0,27),

o salto nazaj 1/1 (0,92 ± 0,32),

- salti, pri katerih je vodilna noga v povprečju enako obremenjena kot nevodilna (Fv / Fn =

1,00),

- salti, pri katerih je vodilna noga v povprečju bolj obremenjena kot nevodilna (Fv / Fn >

1,00),

o salto nazaj 3/2 (1,01 ± 0,22),

o salto nazaj 1/2 (1,02 ± 0,17).

Pri dveh izvedbah saltov nazaj je bila nevodilna noga v povprečju v času kontakta bolj

obremenjena kot vodilna noga (salto nazaj in salto nazaj 1/1). Pri drugih dveh je bila vodilna

noga v povprečju bolj obremenjena kot nevodilna (salto nazaj 3/2 in salto nazaj 1/2). Pri saltu

nazaj 3/2, saltu nazaj 1/2 in saltu nazaj so merjenci doskočili v povprečju najbolj simetrično

(Graf 79). Najbolj asimetrični doskok je v povprečju značilen za salto nazaj 1/1.

173

Graf 80: Povprečne vrednosti največje sile v kontaktnem času (Fmax) za vse vrste skokov

nazaj

3.983.71

4.11

3.53

0.0

1.0

2.0

3.0

4.0

5.0


F/Fg

* p < 0,05

*

Povprečne največje sile v kontaktnem času dosegajo pri različnih saltih od 3,53 do 4,11-krat

telesne teže merjencev (Graf 80). Glede na največje sile lahko skoke razdelimo v naslednje

skupine:

- salti, pri katerih je največja sila obeh nog v kontaktnem času nizka (do 3,39-krat telesne

teže),

- salti, pri katerih je največja sila obeh nog v kontaktnem času srednje visoka (med 3,39 in


o salto nazaj 3/2 (3,53 ± 0,87 TT),

o salto nazaj 1/2 (3,71 ± 0,79 TT),


o salto nazaj 1/1 (4,11 ± 0,57 TT),

- salti, pri katerih je največja sila obeh nog v kontaktnem času visoka (nad 4,27-krat telesne

teže).

Najmanjša obremenitev, v smislu največje sile obeh nog v kontaktnem času, se doseže pri

saltu nazaj 3/2, in največja pri saltu nazaj 1/1 (Graf 80). Med omenjenima skokoma nazaj

174

obstaja statistično pomembna razlika v največji sili v kontaktnem času. Razlika znaša več kot

polovico telesne teže merjenca (0,58-krat telesne teže merjenca).

Graf 81: Povprečne vrednosti največje sile vodilne noge (Fv) v trenutku največje sile obeh

stopal za vse vrste skokov nazaj

1.991.82

2.01

1.71

0.0

0.5

1.0

1.5

2.0

2.5

3.0


F/Fg

Povprečne vrednosti sile vodilne noge v trenutku največje sile se raztezajo od 1,71- do 2,01-

krat telesne teže merjencev (Graf 81). Med salti ni statistično pomembnih razlik. Salta lahko

glede na največjo silo vodilne noge razdelimo v naslednje skupine:


telesne teže),

- salti, pri katerih je največja sila vodilne noge v kontaktnem času srednje visoka (med 1,64

in 2,12-krat telesne teže),

o salto nazaj 3/2 (1,71 ± 0,48 TT),

o salto nazaj 1/2 (1,82 ± 0,37 TT),


o salto nazaj 1/1 (2,01 ± 0,37 TT),


telesne teže).

175

Najmanjša obremenitev vodilne noge v trenutku največje skupne sile je dosežena pri saltu

nazaj 3/2 in največja pri saltu nazaj 1/1 (Graf 81). Razlika med omenjenima skokoma znaša

0,30-krat telesne teže merjenca.

Graf 82: Povprečne vrednosti največje sile nevodilne noge (Fn) v trenutku največje sile obeh

stopal za vse vrste saltov nazaj

1.99 1.892.10

1.82

0.0

0.5

1.0

1.5

2.0

2.5

3.0


F/Fg

Povprečne vrednosti sile nevodilne noge v trenutku največje sile se raztezajo od 1,82 do 2,10-

krat telesne teže merjencev (Graf 82). Med salti ni statistično pomembnih razlik. Salta lahko

glede na največjo silo nevodilne noge razdelimo v naslednje skupine:


telesne teže),



o salto nazaj 3/2 (1,82 ± 0,49 TT),

o salto nazaj 1/2 (1,89 ± 0,47 TT),


o salto nazaj 1/1 (2,10 ± 0,54 TT),

176


telesne teže).

Najmanjša obremenitev nevodilne noge v trenutku največje skupne sile je dosežena pri saltu

nazaj 3/2, in največja pri saltu nazaj 1/1 (Graf 82). Razlika med omenjenima skokoma znaša

0,28-krat telesno težo merjenca.

Graf 83: Povprečne vrednosti razmerja med silo vodilne in nevodilne noge (Fv / Fn) v

trenutku največje sile obeh stopal za vse vrste saltov nazaj

1.00 0.96 0.96 0.94

0.0

0.2

0.4

0.6

0.8

1.0

1.2

1.4

1.6

1.8

2.0


Fv/F

n

Razmerje med silo vodilne in nevodilne noge v trenutku največje sile se med salti statistično

značilno ne razlikuje (Graf 83). Razmerje sega od simetričnih doskokov (1,00) do največjega

razmerja med nogama 0,94. Salta lahko razdelimo na tri skupine:

- salti, pri katerih je v času največje sile nevodilna noga bolj obremenjena kot vodilna (Fv /

Fn < 1,00),

o salto nazaj 3/2 (0,94 ± 0,21),

o salto nazaj 1/2 (0,96 ± 0,18),

o salto nazaj 1/1 (0,96 ± 0,77),

- salti, pri katerih je v času največje sile vodilna noga enako obremenjena kot nevodilna (Fv

/ Fn = 1,00),

177

o salto nazaj (1,00 ± 0,66),

- salti, pri katerih je v času največje sile vodilna noga bolj obremenjena kot nevodilna (Fv /

Fn > 1,00).

Graf 84: Povprečne vrednosti prvega vrh sile obeh nog (F1) za vse vrste skokov nazaj

1.84

1.38

2.29

1.66

0.0

0.5

1.0

1.5

2.0

2.5

3.0

3.5

4.0


F/Fg *

* p < 0,05

Povprečne vrednosti prvega vrha sile obeh nog znašajo od 1,38- do 2,24 telesne teže

merjencev (Graf 84). Skoke lahko razdelimo na naslednje skupine:

- salti, pri katerih je sila prvega vrha obeh nog v kontaktnem času nizka (do 1,26-krat

telesne teže),

- salti, pri katerih je sila prvega vrha obeh nog v kontaktnem času srednje visoka (med


o salto nazaj 1/2 (1,38 ± 0,58 TT),

o salto nazaj 3/2 (1,66 ± 1,12 TT),


o salto nazaj 1/1 (2,29 ± 1,09 TT),

- salti, pri katerih je sila prvega vrha obeh nog v kontaktnem času visoka (nad 2,33-krat

telesne teže).

178

Vsi skoki nazaj spadajo v skupino s srednje velikim prvim vrhom sile obeh nog. Največja

razlika med povprečnimi vrednostmi prvega vrha sile je 0,91-krat telesne teže merjenca. Ta

razlika nastaja med salto nazaj 1/2 in salto nazaj 1/1 (Graf 84). Razlika je statistično

pomembna.

Graf 85: Povprečne vrednosti drugega vrha sile obeh nog (F2) za vse vrste skokov nazaj

3.18 3.083.33 3.22

0.0

0.5

1.0

1.5

2.0

2.5

3.0

3.5

4.0

4.5

5.0


F/Fg

Povprečne vrednosti drugega vrha sile obeh nog znašajo od 3,08- do 3,22-krat telesne teže

merjencev (Graf 85). Skoki nazaj se v vrednostih drugega vrha sile obeh nog med seboj

statistično značilno ne razlikujejo. Skoke lahko razdelimo na naslednje skupine:

- salti, pri katerih je sila drugega vrha obeh nog v kontaktnem času nizka (do 2,66-krat

telesne teže),

- salti, pri katerih je sila drugega vrha obeh nog v kontaktnem času srednje visoka (med


o salto nazaj 1/2 (3,08 ± 1,28 TT),


o salto nazaj 3/2 (3,22 ± 0,93 TT),

o salto nazaj 1/1 (3,33 ± 0,67 TT),

179

- salti, pri katerih je sila drugega vrha obeh nog v kontaktnem času visoka (nad 3,87-krat

telesne teže).

Največji drugi vrh sile obeh nog se dosega pri saltu nazaj 1/1 in najmanjši pri saltu nazaj 1/2


teže merjenca. Vsi skoki nazaj spadajo v skupino s srednje velikim prvim vrhom sile obeh

nog.

Razlike med prvim in drugim vrhom sile so 0,94 telesne teže merjenca za salto nazaj 1/1. Pri

saltu nazaj 1/2 je razlika 1,70-krat telesne teže, pri saltu nazaj 3/2 1,56-krat telesne teže in pri

saltu nazaj 1,34-krat telesne teže merjenca (Graf 84 in 85).

Graf 86: Povprečne vrednosti največje sile vodilne noge (maxFv) za vse vrste skokov nazaj

2.131.93

2.10

1.86

0.0

0.5

1.0

1.5

2.0

2.5

3.0


F/Fg

* p < 0,05

*

Vodilna noga merjencev je v času kontaktnega časa različno obremenjena. Največje

obremenitve so od 1,86- do 2,13-krat telesne teže merjenca (Graf 86). Skoke lahko razdelimo

v naslednje skupine:


telesne teže),

180

- salti, pri katerih je največja sila vodilne noge v kontaktnem času srednje visoka (med 1,77

in 2,24-krat telesne teže),

o salto nazaj 3/2 (1,86 ± 0,39 TT),

o salto nazaj 1/2 (1,93 ± 0,39 TT),

o salto nazaj 1/1 (2,10 ± 0,41 TT),



telesne teže).

Največja razlika med povprečnimi vrednostmi največje sile vodilne noge je 0,27-krat telesne

teže merjenca, in sicer med saltom nazaj 3/2 in saltom nazaj. Razlika med omenjenima

skokoma nazaj je statistično značilna (Graf 86).

Graf 87: Povprečne vrednosti največje sile nevodilne noge (maxFn) za vse vrste skokov nazaj

2.151.95

2.23

1.93

0.0

0.5

1.0

1.5

2.0

2.5

3.0


F/Fg *

* p < 0,05

Največje obremenitve nevodilne noge dosegajo od 1,93- do 2,23-krat telesne teže merjenca

(graf 87). skoke lahko razdelimo v naslednje skupine:


telesne teže),

181



o salto nazaj 3/2 (1,93 ± 0,47 TT),

o salto nazaj 1/2 (1,95 ± 0,50 TT),


o salto nazaj 1/1 (2,23 ± 0,43 TT),


telesne teže).

Največja razlika med največjima silama nevodilne noge v kontaktnem času je 0,30-krat

telesne teže merjenca. Največja sila nevodilne noge v kontaktnem času se dosega pri saltu

nazaj 1/1, in najmanjša pri saltu nazaj 3/2. Med omenjenima skokoma prihaja do statistično

pomembnih razlik (Graf 87).

Največje obremenitve vodilne in nevodilne noge so si med skoki zelo podobne. Razlike v sili

znašajo od 0,02- do 0,13-krat telesne teže merjenca. Pri vseh saltih nazaj je največja sila

nevodilne noge večja od največje sile vodilne noge (Graf 86 in 87). Razlika med največjo silo

vodilne in nevodilne noge za salto nazaj in salto nazaj 1/2 znaša 0,02-krat telesne teže, za

salto nazaj 1/1 znaša 0,13-krat telesne teže in za salto nazaj 3/2 0,07-krat telesne teže.

182

Graf 88: Povprečne vrednosti največje razlike v sili med obema nogama (maxFr) za vse vrste

skokov nazaj

0.980.86

1.00 1.03

0.0

0.2

0.4

0.6

0.8

1.0

1.2

1.4

1.6

1.8


F/Fg

Povprečne vrednosti največjih razlik v sili med obema nogama znašajo od 0,86 do 1,03-krat

telesne teže merjenca (Graf 88). Skoke lahko razdelimo na naslednje skupine:

- salti, pri katerih je največja razlika med obema nogama v kontaktnem času nizka (do


- salti, pri katerih je največja razlika med obema nogama v kontaktnem času srednje visoka

(med 0,69- in 1,25-krat telesne teže),

o salto nazaj 1/2 (0,86 ± 0,52 TT),


o salto nazaj 1/1 (1,00 ± 0,46 TT),

o salto nazaj 3/2 (1,03 ± 0,42 TT),

- salti, pri katerih je največja razlika med obema nogama v kontaktnem času visoka (nad

1,25-krat telesne teže).

Med skoki nazaj ne obstajajo statistično značilne razlike (Graf 88). Razlika v povprečnih

vrednosti največje razlike med obema nogama med saltom nazaj 1/2 in saltom nazaj 3/2 znaša

0,17-krat telesne teže merjenca.

183

6.4.3. RAZLIKE MED KINEMATIČNIMI SPREMENLJIVKAMI Z VIDIKA VRSTE

SALTOV


Na začetku poglavja so prikazane razlike v izbranih kinematičnih spremenljivkah med

posameznimi vrstami saltov naprej. V nadaljevanju poglavja so prikazani rezultati izbranih

kinematičnih spremenljivk in razlike v izbranih kinematičnih spremenljivkah znotraj

posameznih skupin saltov naprej.

Preglednica 39: Razlike (t test) v kinematičnih spremenljivkah v trenutku prvega stika med

vsemi vrstami skokov naprej


TT [m] 0.029 0.663 0.126 0.017 0.468 0.180

vBOKn [m/s] 0.057 0.302 0.429 0.010 0.517 0.273

vBOKv [m/s] 0.227 0.625 0.047 0.461 0.020 0.031

šSTOP [m] 0.907 0.005 0.004 0.042 0.004 0.388

šKOL [m] 0.462 0.082 0.038 0.114 0.007 0.336

kGLEn [0] 0.009 0.843 0.001 0.006 0.264 0.000

kGLEv [0] 0.004 0.780 0.000 0.001 0.056 0.000

kKOLn [0] 0.000 0.112 0.000 0.000 0.056 0.000

kKOLv [0] 0.000 0.006 0.000 0.000 0.215 0.000

obrat [0] 0.644 0.958 0.643 0.855 0.670 0.738

Med vrstami skokov prihaja v trenutku prvega stika stopal s podlago do razlik (p < 0,05) v

naslednjih kinematičnih spremenljivkah (Preglednica 39):

- višini težišča telesa glede na podlago,

- vertikalni hitrosti nevodilnega boka,

- vertikalni hitrosti vodilnega boka,

- širini med stopali,

- širini med koleni,

- kotu gležnja nevodilne noge,

184

- kotu gležnja vodilne noge,

- kotu kolena nevodilne noge in

- kotu kolena vodilne noge.

Med vrstami skokov v trenutku prvega stika stopal s podlago ni pomembnih razlik v


- dokončanemu obratu.

Preglednica 40: Razlike (t test) v kinematičnih spremenljivkah v trenutku najnižjega položaja

telesa med vsemi vrstami skokov naprej


TT [m] 0.002 0.389 0.013 0.000 0.026 0.002

šSTOP [m] 0.230 0.045 0.143 0.023 0.077 0.647

šKOL [m] 0.130 0.120 0.826 0.020 0.042 0.501

kGLEn [0] 0.000 0.663 0.001 0.000 0.054 0.000

kGLEv [0] 0.000 0.739 0.000 0.000 0.017 0.000

kKOLn [0] 0.000 0.759 0.000 0.000 0.715 0.000

kKOLv [0] 0.000 0.947 0.005 0.000 0.067 0.002

obrat [0] 0.244 0.202 0.230 0.130 0.000 0.000

rGLEpov [0] 0.028 0.551 0.514 0.030 0.026 0.724

rKOLpov [0] 0.044 0.962 0.067 0.087 0.003 0.036

rGLEn [0] 0.012 0.619 0.908 0.002 0.016 0.618

rGLEv [0] 0.126 0.957 0.129 0.078 0.003 0.084

rKOLn [0] 0.017 0.800 0.582 0.005 0.004 0.501

rKOLv [0] 0.139 0.046 0.564 0.890 0.075 0.333

Med vrstami skokov prihaja v najnižjem položaju težišča telesa do razlik (p < 0,05) v






185


- kotu kolena nevodilne noge,

- kotu kolena vodilne noge,

- dokončanemu obratu,

- razliki v povprečni vrednosti kota gležnja (vodilne in nevodilne noge) od trenutka prvega

stika do najnižjega položaja,

- razliki v povprečni vrednosti kota kolena (vodilne in nevodilne noge) od trenutka prvega


- razliki v kotu gležnja nevodilne noge od trenutka prvega stika do najnižjega položaja.

- razliki v kotu gležnja vodilne noge od trenutka prvega stika do najnižjega položaja,

- razliki v kotu kolena nevodilne noge od trenutka prvega stika do najnižjega položaja in

- razliki v kotu kolena vodilne noge od trenutka prvega stika do najnižjega položaja.

186

Graf 89: Prikaz povprečne višine težišča telesa v trenutku prvega stika stopal s podlago in v

trenutku najnižjega položaja težišča telesa za vse vrste saltov naprej

0.79

0.59

0.86

0.690.78

0.83

0.66

0.56

0.00

0.10

0.20

0.30

0.40

0.50

0.60

0.70

0.80

0.90

1.00

prvi dotik najnižjipoložaj




salto salto 1/2 salto1/1 salto3/2

pot (

m)

** ** ** **

Težišče telesa je pri saltih naprej ob prvem stiku stopal s podlago od 0,78 do 0,86 m

oddaljeno od podlage (Graf 89). Najvišje se težišče telesa ob prvem stiku nahaja pri saltu

naprej 1/2 in najnižje pri saltu naprej 1/1. Med saltom naprej in saltom naprej 1/1 ter saltom

naprej 1/2 in saltom naprej 1/1 prihaja do statistično značilnih razlik (Preglednica 39).

Težišče telesa v najnižjem položaju je pri saltih naprej od 0,56 do 0,69 m nad podlago (Graf

89). Najvišje se težišče telesa v najnižjem položaju nahaja pri saltu naprej 1/2 in najnižje pri

saltu naprej 1/1. Statistično značilne razlike v položaju težišča telesa v najnižjem položaju

obstajajo med vsemi salti naprej, razen med saltom naprej in saltom naprej 1/1 (Preglednica

40).

Razlike v položaju težišča telesa od prvega stika do najnižjega položaja znašajo od 0,17 do

0,22 m in so statistično značilne za vsa salta naprej (Graf 89). Največja razlika v položaju je

dosežena pri salto naprej 1/1 in najmanjša pri saltu naprej 1/2.

**p < 0,01

187

Graf 90: Prikaz povprečne vertikalne hitrosti vodilnega in nevodilnega boka v trenutku

prvega stika stopal s podlago za vse vrste skokov naprej

-4.39-4.68

-4.16-4.57-4.41

-4.65 -4.51

-3.83

-6.00

-5.00

-4.00

-3.00

-2.00

-1.00

0.00salto salto 1/2 salto1/1 salto3/2

v (m

/s)

navpična hitrost padanja v bokih NEVODILNO navpična hitrost padanja v bokih VODILNO

* *

Vertikalna hitrost padanja nevodilnega boka v trenutku prvega stika stopal s podlago znaša za

salta naprej od -4,16 do -4,68 m/s (Graf 90). Najvišja hitrost nevodilnega boka se dosega pri

saltu naprej 1/2 in najnižja hitrost pri saltu naprej 1/1. Vertikalna hitrost padanja vodilnega

boka znaša za salta naprej od -3,83 do -4,65 m/s. Najvišja hitrost vodilnega boka se dosega pri

saltu naprej 1/2 in najnižja hitrost pri saltu naprej 3/2.

Razlike med hitrostjo vodilnega in nevodilnega boka znašajo od 0,02 do 0,74 m/s. Najmanjša

razlika v hitrosti vodilnega in nevodilnega boka je dosežena pri saltu naprej in največja pri

saltu naprej 3/2 in saltu naprej 1/1. Za slednja je značilno, da obstajajo statistično značilne

razlike (Graf 90) v hitrosti padanja nevodilnega in vodilnega boka v trenutku prvega stika.

*p < 0,05

188

Graf 92: Prikaz povprečne širine med stopali v trenutku prvega stika stopal s podlago in v

trenutku najnižjega položaja težišča telesa za vse vrste skokov naprej

0.22 0.23 0.220.20

0.26 0.260.28

0.25

0.00

0.05

0.10

0.15

0.20

0.25

0.30

0.35

0.40






razd

alja

(m)

*

Širina med stopali je pri saltih naprej ob prvem stiku stopal s podlago od 0,22 do 0,28 m

(Graf 92). Največje razdalje med stopali ob prvem stiku so dosežene pri saltu naprej 3/2 in

najmanjše pri saltu naprej in saltu naprej 1/2. Med naslednjimi salti naprej prihaja ob prvem

stiku do statistično pomembnih razlik v širini med stopali: salto naprej in salto naprej 1/1,

salto naprej in salto naprej 3/2, salto naprej 1/2 in salto naprej 3/2 (Preglednica 39).

Širina med stopali je pri saltih naprej najmanjša od 0,20 do 0,26 m nad podlago. Največje

razdalje med stopali v najnižjem položaju so dosežene pri saltu naprej 1/1 in najmanjše pri

saltu naprej 1/2. Med naslednjimi salti naprej prihaja v najnižjem položaju do statistično

pomembnih razlik (p < 0,05) v širini med stopali: salto naprej in salto naprej 1/1, salto

naprej 1/2 in salto naprej 1/1, salto naprej 1/2 in salto naprej 3/2 (Preglednica 40).

Razlika v širini med stopali od prvega stika do najnižjega položaja znaša od 0,00 do 0,03 m.

Največja razlika od prvega stika do najnižjega položaja je dosežena pri saltu naprej 3/2, ki je

tudi statistično značilna (Graf 92). Najmanjša razlika je dosežena pri saltu naprej 1/1.

Variabilnost med različnimi salti naprej se z zahtevnostjo saltov povečuje.

*p < 0,05

189

Graf 93: Prikaz povprečne širine med koleni v trenutku prvega stika stopal s podlago in v

trenutku najnižjega položaja težišča telesa za vse vrste skokov naprej

0.220.24

0.21 0.20

0.250.27 0.27

0.24

0.00

0.05

0.10

0.15

0.20

0.25

0.30

0.35






razd

alja

(m)

Širina med koleni je pri saltih naprej ob prvem stiku stopal s podlago od 0,21 do 0,27 m

(Graf 93). Največje razdalje med koleni ob prvem stiku so dosežene pri saltu naprej 3/2 in

najmanjše pri saltu naprej 1/2. Med naslednjimi salti naprej prihaja ob prvem stiku do

statistično pomembnih razlik (p < 0,05) v širini med koleni: salto naprej in salto naprej 3/2,

salto naprej 1/2 in salto naprej 3/2 (Preglednica 39).

Širina med koleni je pri saltih naprej najmanjša od 0,20 do 0,27 m nad podlago. Največje

razdalje med koleni v najnižjem položaju so dosežene pri saltu naprej 1/1 in najmanjše pri

saltu naprej 1/2. Med naslednjimi salti naprej prihaja v najnižjem položaju do statistično

pomembnih razlik (p < 0,05) v širini med koleni: salto naprej 1/2 in salto naprej 1/1, salto

naprej 1/2 in salto naprej 3/2 (Preglednica na 45).

Razlika v širini med koleni od prvega stika do najnižjega položaja znaša od 0,01 do 0,03 m,

kar ne predstavlja pomembno velike razlike.

190

Graf 94: Prikaz povprečnega kota v gležnju vodilne in nevodilne noge v trenutku prvega

stika stopal s podlago za vse vrste skokov naprej

130

113

128

107111

132

102

130

0

20

40

60

80

100

120

140

160


kot (

stop

inje

)

kot v nevodilnem gležnju kot v vodilnem gležnju

*

* p < 0.05

Kot v gležnju nevodilne noge ob prvem stiku znaša za salta naprej od 1070 do 1300 (Graf

94). Največji kot v gležnju nevodilne noge se dosega pri saltu naprej in najnižji pri saltu

naprej 3/2.

Kot v gležnju vodilne noge znaša za salta naprej od 1020 do 1320 (Graf 94). Največji kot v

gležnju vodilne noge se dosega pri saltu naprej 1/1 in najnižji pri saltu naprej 3/2.

Razlike v kotu gležnja vodilne in nevodilne noge znašajo od 00 do 50. Največja razlika v

kotu gležnja vodilne in nevodilne noge je dosežene pri saltu naprej 1/1, ki je tudi statistično

značilna (Graf 94). Najmanjša razlika je pri saltu naprej.

191

Graf 95: Prikaz povprečnega kota v gležnju vodilne in nevodilne noge v najnižjem položaju

težišča telesa za vse vrste skokov naprej

108

77

109

79

108

84 86

108

0

20

40

60

80

100

120

140


kot (

stop

inje

)


Kot v gležnju nevodilne noge v najnižjem položaju znaša za salta naprej od 770 do 1090

(Graf 95). Največji kot v gležnju nevodilne noge se dosega pri saltu naprej 1/1 in najnižji pri

saltu naprej 1/2.

Kot v gležnju vodilne noge znaša za salta naprej od 790 do 1080 (Graf 95). Največji kot v

gležnju vodilne noge se dosega pri saltu naprej in saltu naprej 1/1, najnižji pa pri saltu naprej

1/2.


kotu gležnja vodilne in nevodilne noge je dosežene pri saltu naprej 1/2 in saltu naprej 3/2,

najmanjša razlika pa pri saltu naprej. Nobena od razlik med kotom v nevodilnem in

vodilnem gležnju ni statistično pomembna (Graf 95).

192

Graf 96: Prikaz povprečnega kota v kolenu vodilne in nevodilne noge v trenutku prvega stika

stopal s podlago za vse vrste skokov naprej

145

169

139

173170

138

167

146

0

40

80

120

160

200


kot (

stop

inje

)

kot v nevodilnem kolenu kot v vodilnem kolenu * p < 0.05

*

Kot v kolenu nevodilne noge ob prvem stiku znaša za salta naprej od 1390 do 1730 (Graf 96).

Največji kot v kolenu nevodilne noge se dosega pri saltu naprej 3/2 in najnižji pri saltu

naprej 1/1.

Kot v kolenu vodilne noge znaša za salta naprej od 1380 do 1700 (Graf 96). Največji kot v

kolenu vodilne noge se dosega pri saltu naprej 1/2 in najnižji pri saltu naprej 1/1.

Razlike v kotu kolena vodilne in nevodilne noge znašajo od 00 do 50. Največja razlika v kotu

kolena vodilne in nevodilne noge je dosežene pri saltu naprej 3/2 in je tudi statistično

pomembna (Graf 96). Najmanjša razlika v kotu kolena vodilne in nevodilne noge je pri saltu

naprej.

193

Graf 97: Prikaz povprečnega kota v kolenu vodilne in nevodilne noge v najnižjem položaju

težišča telesa za vse vrste skokov naprej

84

116

84

115118

90

109

91

0

20

40

60

80

100

120

140


kot (

stop

inje

)

kot v nevodilnem kolenu kot v vodilnem kolenu

Kot v kolenu nevodilne noge v najnižjem položaju znaša za salta naprej od 840 do 1160 (Graf

97). Največji kot v kolenu nevodilne noge se dosega pri saltu naprej 1/2 in najnižji pri saltu

naprej oziroma saltu naprej 1/1.

Kot v kolenu vodilne noge znaša za salta naprej od 900 do 1180 (Graf 97). Največji kot v

kolenu vodilne noge se dosega pri saltu naprej in saltu naprej 1/2, najnižji pa pri saltu naprej

1/1.

Razlike v kotu kolena vodilne in nevodilne noge znašajo od 20 do 70. Nobena razlika v kotu

kolena med obema nogama ni statistično značilna (Graf 97).

194

Graf 98: Prikaz povprečnih razlik v kotu gležnjev in kolen od prvega stika stopal s podlago

do najnižjega položaja težišča telesa za vse vrste skokov naprej

22

34

21 19

58

52 51

58

0

10

20

30

40

50

60

70


kot (

stop

inje

)

sprememba kota v gležnjih sprememba kota v kolenih

* ** * * *

* p < 0.05

Pri vseh saltih naprej se večja sprememba kota (večje krčenje) zgodi v kolenih, v primerjavi z

gležnji. Kolena se pri doskoku od prvega stika do najnižjega položaja skrčijo za 510 do 580

(Graf 98). Gležnji se v istem časovnem intervalu skrčijo za 190 do 340 (Graf 98). Kolena se

najbolj skrčijo pri saltu naprej in saltu naprej 3/2, gležnji pa pri saltu naprej 1/2. Pri doskoku

salta naprej in salta naprej 3/2 ostajajo gležnji precej togi, medtem ko se kolena močno

pokrčijo. Nasprotno velja za salto naprej 1/2, saj so pri doskoku tega salta kolena bolj toga,

medtem ko se gležnji močno pokrčijo. Pri saltu naprej 1/1 se kot v gležnjih ne spreminja

veliko, prav tako pa se, v primerjavi s saltom naprej in saltom naprej 3/2, ne spreminja veliko

kot v kolenih. Statistično značilne razlike (Graf 98) v spremembi kota v gležnjih od prvega

stika do najnižjega položaja, smo ugotovili med saltom naprej in saltom naprej 1/2, saltom

naprej 1/2 in saltom naprej 1/1 ter saltom naprej 1/2 in saltom naprej 3/2. Statistično značilne

razlike (Graf 98) v spremembi kota v kolenih od prvega stika do najnižjega položaja smo

ugotovili med saltom naprej in saltom naprej 1/2, saltom naprej 1/2 in saltom naprej 3/2 ter

saltom naprej 1/1 in saltom naprej 3/2.

195

Graf 99: Prikaz razlik v kotu gležnjev nevodilne in vodilne noge od prvega stika stopal s

podlago do najnižjega položaja težišča telesa za vse vrste skokov naprej

21

37

19

2323

32

24

16

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45


kot (

stop

inje

)

sprememba v kotu gležnja nevodilne noge sprememba v kotu gležnja vodilne noge

*

*

Pri doskokih naprej se od prvega stika do najnižjega položaja bolj spremeni kot v gležnju

vodilne noge, kakor kot v gležnju nevodilne noge. Kot gležnja vodilne noge se spremeni za

od 20 do 50 bolj kot gleženj nevodilne noge (Graf 99).

Pri doskokih nazaj se od prvega stika do najnižjega položaja bolj spremeni kot v gležnju

nevodilne noge kakor kot v gležnju vodilne noge. Kot gležnja nevodilne noge se zmanjša za

od 50 do 70 bolj kot gleženj vodilne noge (Graf 99). Razlike v spremembi kota v gležnju od

prvega stika do najnižjega položaja med vodilno in nevodilno nogo so pri saltu naprej 1/2 in

saltu naprej 3/2 statistično značilne (Graf 99).

*p < 0,05

196

Graf 100: Prikaz razlik v kotu kolena nevodilne in vodilne noge od prvega stika stopal s

podlago do najnižjega položaja težišča telesa za vse vrste skokov naprej

61

5355 5756

5248

58

0

10

20

30

40

50

60

70


kot (

stop

inje

)

sprememba v kotu kolena nevodilne noge sprememba v kotu kolena vodilne noge

*

Pri doskokih naprej obstajajo večje razlike med nevodilno in vodilno nogo glede na

spremembe v kotih kolena od prvega stika do najnižjega položaja. Razlike med kotom

kolena nevodilne in vodilne noge znašajo od 50 do 70. Razlike so statistično značilne za salta

naprej 1/1 (Graf 100). Pri doskokih nazaj znašajo te razlike 10. Koleno nevodilne noge se v

primerih saltov naprej, saltov naprej 1/2 in saltov naprej 1/1 bolj pokrči kot koleno vodilne

noge (Graf 100). Nasproten potek lahko opazimo pri saltih naprej 3/2, pri katerem se

nekoliko bolj pokrči koleno vodilne noge, v primerjavi s kolenom nevodilne noge.

*p < 0,05

197

Graf 101: Prikaz povprečnega kota med kolčno osjo in X osjo v trenutku prvega stika stopal

s podlago in v trenutku najnižjega položaja težišča telesa za vse vrste skokov naprej

91.3 90.8 90.6 90.5 91.1 90.6 94.2 93.8

0.0

20.0

40.0

60.0

80.0

100.0

120.0

140.0






kot (

stop

inje

)

Pri vseh saltih naprej lahko opazimo trend poravnavanja kolčne osi z X osjo med samim

doskokom (Graf 101). Vsa salta naprej niso dovolj zavrtena (kot je večji od 900). Najbolj

natančen doskok je značilen za salto naprej 1/2 in najmanj natančen za salto naprej 3/2 (Graf

101). Razlika 40 od idealne linije pri saltu naprej 3/2 lahko pomeni neenako obremenjevanje

vodilne oziroma nevodilne noge. Pri saltu naprej 3/2 je kot med kolčno osjo in X osjo zelo

variabilen.

198


Na začetku poglavja so prikazane razlike v izbranih kinematičnih spremenljivkah med

posameznimi vrstami saltov nazaj. V nadaljevanju poglavja so prikazani rezultati izbranih

kinematičnih spremenljivk in razlike v izbranih kinematičnih spremenljivkah znotraj

posameznih skupin saltov nazaj.

Preglednica 41: Razlike (t test) v kinematičnih spremenljivkah v trenutku prvega stika med

vsemi vrstami skokov nazaj

Par skokov nz-nz1/2 nz-nz1/1 nz-nz3/2 nz1/2-nz1/1 nz18-nz3/2 nz1/1-nz3/2

TT [m] 0.740 0.613 0.008 0.561 0.014 0.015

vBOKn [m/s] 0.013 0.557 0.000 0.084 0.016 0.001

vBOKv [m/s] 0.001 0.103 0.008 0.210 0.710 0.228

šSTOP [m] 0.028 0.458 0.029 0.232 0.493 0.210

šKOL [m] 0.033 0.347 0.032 0.256 0.385 0.212

kGLEn [0] 0.000 0.577 0.023 0.000 0.094 0.005

kGLEv [0] 0.000 0.533 0.002 0.001 0.176 0.016

kKOLn [0] 0.000 0.508 0.000 0.000 0.795 0.000

kKOLv [0] 0.000 0.623 0.000 0.000 0.164 0.000

obrat [0] 0.713 0.609 0.750 0.965 0.564 0.402

Med vrstami skokov prihaja v trenutku prvega stika stopal s podlago do razlik (p < 0,05) v



- vertikalni hitrosti nevodilnega boka,

- vertikalni hitrosti vodilnega boka,





- kotu kolena nevodilne noge in

- kotu kolena vodilne noge.

199

Med vrstami skokov v trenutku prvega stika stopal s podlago ni pomembnih razlik v


- dokončanem obratu.

Preglednica 42: Razlike (t test) v kinematičnih spremenljivkah v trenutku najnižjega položaja

telesa med vsemi vrstami skokov nazaj

Par skokov nz-nz1/2 nz-nz1/1 nz-nz3/2 nz1/2-nz1/1 nz18-nz3/2 nz1/1-nz3/2

TT [m] 0.182 0.355 0.026 0.074 0.053 0.020

šSTOP [m] 0.094 0.915 0.010 0.050 0.008 0.001

šKOL [m] 0.005 0.123 0.001 0.096 0.009 0.001

kGLEn [0] 0.000 0.805 0.000 0.001 0.016 0.000

kGLEv [0] 0.000 0.569 0.000 0.002 0.028 0.000

kKOLn [0] 0.043 0.202 0.012 0.007 0.108 0.007

kKOLv [0] 0.221 0.098 0.930 0.017 0.354 0.434

obrat [0] 0.707 0.683 0.392 0.895 0.323 0.218

rGLEpov [0] 0.618 0.314 0.013 0.221 0.020 0.011

rKOLpov [0] 0.402 0.699 0.023 0.220 0.065 0.027

rGLEn [0] 0.332 0.579 0.001 0.681 0.015 0.004

rGLEv [0] 0.984 0.875 0.040 0.911 0.054 0.069

rKOLn [0] 0.500 0.849 0.000 0.781 0.035 0.008

rKOLv [0] 0.011 0.160 0.168 0.126 0.990 0.488

Med vrstami skokov prihaja v najnižjem položaju težišča telesa do razlik (p < 0,05) v







- kotu kolena nevodilne noge,

- kotu kolena vodilne noge,

200

- razliki v povprečni vrednosti kota kolena (vodilne in nevodilne noge) od trenutka prvega


- razliki v povprečni vrednosti kota gležnja (vodilne in nevodilne noge) od trenutka prvega


- razliki v kotu gležnja nevodilne noge od trenutka prvega stika do najnižjega položaja.

- razliki v kotu gležnja vodilne noge od trenutka prvega stika do najnižjega položaja,

- razliki v kotu kolena nevodilne noge od trenutka prvega stika do najnižjega položaja in

- razliki v kotu kolena vodilne noge od trenutka prvega stika do najnižjega položaja.

Med vrstami skokov v najnižjem položaju težišča telesa ni pomembnih razlik v naslednjih

kinematičnih spremenljivkah (Preglednica 42):

- dokončanem obratu.

201

Graf 102: Prikaz povprečne višine težišča telesa v trenutku prvega stika stopal s podlago in v

trenutku najnižjega položaja težišča telesa za vse vrste skokov nazaj

0.89

0.68

0.89

0.65

0.88

0.690.79

0.52

0.00

0.20

0.40

0.60

0.80

1.00

1.20






pot (

m)

** ** ** **

Težišče telesa je pri saltih nazaj ob prvem stiku stopal s podlago od 0,79 do 0,89 m

oddaljeno od podlage (Graf 102). Najvišje se težišče telesa ob prvem stiku nahaja pri saltu

nazaj 1/2 in najnižje pri saltu nazaj 3/2. Med saltom nazaj in saltom nazaj 3/2, saltom nazaj

1/2 in saltom nazaj 3/2 in saltom nazaj 1/1 in saltom nazaj 3/2 prihaja do statistično značilnih

razlik (Preglednica 41).

Težišče telesa se pri saltih nazaj v najnižjem položaju nahaja od 0,52 do 0,69 m od podlage.

Najvišje se težišče telesa v najnižjem položaju nahaja pri saltu nazaj 1/1 in najnižje pri saltu

nazaj 3/2. Statistično značilne razlike v položaju težišča telesa v najnižjem položaju

obstajajo med saltom nazaj in saltom nazaj 3/2 ter saltom nazaj 1/1 in saltom nazaj 3/2

(Preglednica 42).

Razlika v položaju težišča telesa od prvega stika do najnižjega položaja znaša od 0,19 do

0,27 m. Največja razlika v položaju se doseže za salto nazaj salto nazaj 3/2 in najmanjša za

salto nazaj 1/1. Pri vseh saltih nazaj obstaja statistično značilna razlika (Graf 102) v poti

težišča telesa od prvega stika stopal s podlago do najnižjega položaja težišča telesa.

**p < 0,01

202

Graf 103: Prikaz vertikalne hitrosti vodilnega in nevodilnega boka v trenutku prvega stika

stopal s podlago za vse vrste skokov nazaj

-5.15-4.73

-5.06

-4.35

-5.20-4.74

-4.94-4.68

-6.00

-5.00

-4.00

-3.00

-2.00

-1.00

0.00salto salto 1/2 salto1/1 salto3/2

v (m

/s)

navpična hitrost padanja v bokih NEVODILNO navpična hitrost padanja v bokih VODILNO

*

Vertikalna hitrost padanja nevodilnega boka v trenutku prvega stika stopal s podlago znaša za

salta nazaj od -4,35 do -5,15 m/s (Graf 103). Najvišja hitrost nevodilnega boka se dosega pri

saltu nazaj in najnižja hitrost pri saltu nazaj 3/2.

Vertikalna hitrost padanja vodilnega boka znaša za salta nazaj od -4,68 do -5,20 m/s (Graf

103). Najvišja hitrost vodilnega boka se dosega pri saltu nazaj in najnižja hitrost pri saltu

nazaj 3/2.

Razlike med hitrostjo vodilnega in nevodilnega boka znašajo od 0,01 do 0,33 m/s. Najmanjša

razlika v hitrosti vodilnega in nevodilnega boka se doseže pri saltu nazaj 1/2 in največja pri

saltu nazaj 3/2. Pri slednjem skoku obstajajo statistično značilne razlike (Graf 103) v hitrosti

padanja nevodilnega in vodilnega boka v trenutku prvega stika.

*p < 0,05

203

Graf 105: Prikaz povprečne širine med stopali v trenutku prvega stika stopal s podlago in v


0.210.19

0.260.23 0.22

0.19

0.260.30

0.00

0.05

0.10

0.15

0.20

0.25

0.30

0.35

0.40

0.45






razd

alja

(m)

** ** **

Širina med stopali je pri saltih nazaj ob prvem stiku stopal s podlago od 0,21 do 0,26 m (Graf

105). Največje razdalje med stopali ob prvem stiku se dosežejo pri saltu nazaj 1/2 in saltu

nazaj 3/2, najmanjše pa pri saltu nazaj. Med naslednjimi salti nazaj prihaja ob prvem stiku do

statistično pomembnih razlik v širini med stopali: salto nazaj in salto nazaj 1/2, salto nazaj in

salto nazaj 3/2 (Preglednica 41).

Širina med stopali je pri saltih nazaj najmanjša od 0,19 do 0,30 m nad podlago (Graf 105).

Največje razdalje med stopali v najnižjem položaju se dosežejo pri saltu nazaj 3/2 in

najmanjše pri saltu nazaj in saltu nazaj 1/1. Med naslednjimi salti nazaj prihaja v najnižjem

položaju do statistično pomembnih razlik v širini med stopali: salto nazaj in salto nazaj 3/2,

salto nazaj 1/2 in salto nazaj 3/2, salto nazaj 1/1 in salto nazaj 3/2 (Preglednica 42).

Razlika v širini med stopali od prvega stika do najnižjega položaja znaša od 0,02 do 0,04 m.

Razlike vseh saltov nazaj, razen salta nazaj 3/2, so statistično pomembne (Graf 105).

**p < 0,01

204

Graf 106: Prikaz povprečne širine med koleni v trenutku prvega stika stopal s podlago in v


0.210.18

0.24 0.23 0.220.20

0.25

0.33

0.00

0.05

0.10

0.15

0.20

0.25

0.30

0.35

0.40

0.45






razd

alja

(m)

*

Širina med koleni je pri saltih nazaj ob prvem stiku stopal s podlago od 0,21 do 0,25 m (Graf

106). Največje razdalje med koleni ob prvem stiku se dosežejo pri saltu nazaj 3/2 in

najmanjše pri saltu nazaj. Med naslednjimi salti nazaj prihaja ob prvem stiku do statistično

pomembnih razlik v širini med koleni: salto nazaj in salto nazaj 1/2, salto nazaj in salto nazaj

3/2 (Preglednica 41).

Širina med koleni je pri saltih nazaj najmanjša od 0,18 do 0,33 m nad podlago (Graf 106).

Do največjih razdalj med koleni v najnižjem položaju je prišlo pri saltu nazaj 3/2 in

najmanjših pri saltu nazaj. Med naslednjimi salti nazaj prihaja v najnižjem položaju do

statistično pomembnih razlik v širini med koleni: salto nazaj in salto nazaj 1/2, salto nazaj in

salto nazaj 3/2, salto nazaj 1/2 in salto nazaj 3/2, nazaj 1/1 in salto nazaj 3/2 (Preglednica

41).

Razlika v širini med koleni od prvega stika do najnižjega položaja znaša od 0,01 do 0,07 m.

Največja razlika od prvega stika do najnižjega položaja se je dosegla pri saltu nazaj 3/2 in

najmanjša pri saltu nazaj 1/2. Razlika v širini med koleni od prvega stika do najnižjega

položaja je statistično značilna za salto nazaj 3/2 (Graf 106).

*p < 0,05

205

Graf 107: Prikaz povprečnega kota v gležnju vodilne in nevodilne noge v trenutku prvega

stika stopal s podlago za vse vrste skokov nazaj

116

135128

134

115129

114113

0

20

40

60

80

100

120

140

160


kot (

stop

inje

)


*

* p < 0.05

Kot v gležnju nevodilne noge ob prvem stiku znaša za salta nazaj od 1140 do 1350 (Graf

107). Največji kot v gležnju nevodilne noge se dosega pri saltu nazaj 1/2 in najnižji pri saltu

nazaj 1/1.

Kot v gležnju vodilne noge znaša za salta nazaj od 1130 do 1340 (Graf 107). Največji kot v

gležnju vodilne noge se dosega pri saltu nazaj 1/2 in najnižji pri saltu nazaj.


kotu gležnja vodilne in nevodilne noge se je dosegla pri saltu nazaj, ki je tudi statistično

značilna (Graf 107).

206

Graf 108: Prikaz povprečnega kota v gležnju vodilne in nevodilne noge v najnižjem položaju

težišča telesa za vse vrste skokov nazaj

78

103

79

114

99

79

107

77

0

20

40

60

80

100

120

140


kot (

stop

inje

)


Kot v gležnju nevodilne noge v najnižjem položaju znaša za salta nazaj od 780 do 1140 (Graf

108). Največji kot v gležnju nevodilne noge se dosega pri saltu nazaj 3/2 in najnižji pri saltu

nazaj.

Kot v gležnju vodilne noge znaša za salta nazaj od 770 do 1070 (Graf 108). Največji kot v

gležnju vodilne noge se dosega pri saltu nazaj in saltu nazaj 3/2, najnižji pa pri saltu nazaj.


kotu gležnja vodilne in nevodilne noge se je dosegla pri saltu nazaj 3/2, najmanjša razlika pa

pri saltu nazaj 1/1. Nobena od razlik med kotom nevodilnega in vodilnega gležnja ni

statistično pomembna (Graf 108).

207

Graf 109: Prikaz povprečnega kota v kolenu vodilne in nevodilne noge v trenutku prvega

stika stopal s podlago za vse vrste skokov nazaj

169 170

146

171

142147 147

170

0

40

80

120

160

200


kot (

stop

inje

)


Kot v kolenu nevodilne noge ob prvem stiku znaša za salta nazaj od 1460 do 1700 (Graf 109).

Največji kot v kolenu nevodilne noge se dosega pri saltu nazaj 1/1 in najnižji pri saltu nazaj

3/2.

Kot v kolenu vodilne noge znaša za salta nazaj od 1420 do 1710 (Graf 109). Največji kot v

kolenu vodilne noge se dosega pri saltu nazaj 1/1 in najnižji pri saltu nazaj 3/2.

Razlike v kotu kolena vodilne in nevodilne noge znašajo od 00 do 40. Največja razlika v kotu

kolena vodilne in nevodilne noge se je dosegla pri saltu nazaj 3/2. Najmanjša razlika v kotu

kolena vodilne in nevodilne noge se je dosegla pri salto nazaj 1/2. Nobena izmed razlik ni

statistično značilna (Graf 109).

208

Graf 110: Prikaz povprečnega kota v kolenu vodilne in nevodilne noge v najnižjem položaju

težišča telesa za vse vrste skokov nazaj

11199

115

91103

118109112

0

50

100

150


kot (

stop

inje

)


Kot v kolenu nevodilne noge v najnižjem položaju znaša za salta nazaj od 910 do 1110 (Graf

110). Največji kot v kolenu nevodilne noge se dosega pri saltu nazaj in najnižji pri saltu

nazaj 3/2.

Kot v kolenu vodilne noge znaša za salta nazaj od 1030 do 1180 (Graf 110). Največji kot v

kolenu vodilne noge se dosega pri saltu nazaj in saltu nazaj 1/1, najnižji pa pri saltu nazaj

1/2.

Razlike v kotu kolena vodilne in nevodilne noge znašajo od 10 do 180. Največja razlika v

kotu kolena vodilne in nevodilne noge se je dosegla pri saltu nazaj 3/2, najmanjša razlika pri

saltu nazaj. Nobena razlika v kotu kolena med obema nogama ni statistično značilna (Graf

110).

209

Graf 111: Prikaz razlik v kotu gležnjev in kolen od prvega stika stopal s podlago do

najnižjega položaja težišča telesa za vse vrste skokov nazaj

3733 35

18

58

46

54

44

0

10

20

30

40

50

60

70

80


kot (

stop

inje

)

sprememba kota v gležnjih sprememba kota v kolenih

**

***

* p < 0.05

Pri vseh saltih nazaj se večja sprememba kota (večje krčenje) zgodi v kolenih, v primerjavi z

gležnji. Kolena se pri doskoku od prvega stika do najnižjega položaja skrčijo za 440 do 580

(Graf 111). Gležnji se v istem časovnem intervalu skrčijo za 180 do 370 (Graf 111). Kolena in

gležnji se najbolj skrčijo pri saltu nazaj in najmanj pri saltu nazaj 3/2. Pri doskoku salta nazaj

1/2 in salta nazaj 3/2 ostajajo gležnji in kolena precej togi, medtem ko se kolena in gležnji pri

saltu nazaj in saltu nazaj 1/1 močneje pokrčijo. Od vseh saltov nazaj najbolj izstopa salto

nazaj 3/2 z izrazito togimi gležnji. Statistično značilne razlike (p < 0,05) v spremembi kota v

gležnjih od prvega stika do najnižjega položaja smo ugotovili med saltom nazaj in saltom

nazaj 3/2, saltom nazaj 1/2 in saltom nazaj 3/2 ter saltom nazaj 1/1 in saltom nazaj 3/2 (Graf

111). Statistično značilne razlike (p < 0,05) v spremembi kota v kolenih od prvega stika do

najnižjega položaja smo ugotovili med saltom nazaj in saltom nazaj 3/2 ter saltom nazaj 1/1 in

saltom nazaj 3/2 (Graf 111).

210

Graf 112: Prikaz razlik v kotu gležnjev nevodilne in vodilne noge od prvega stika stopal s

podlago do najnižjega položaja težišča telesa za vse vrste skokov nazaj

38

3235

14

36 35 36

22

0

10

20

30

40

50


kot (

stop

inje

)

sprememba v kotu gležnja nevodilne noge sprememba v kotu gležnja vodilne noge

Pri saltu nazaj se od prvega stika do najnižjega položaja bolj spremeni kot v gležnju

nevodilne noge kakor kot v gležnju vodilne noge. Kot gležnja nevodilne noge se spremeni za

več kot 20 bolj kot gleženj vodilne noge (Graf 112).

Pri saltu nazaj 1/2, saltu nazaj 1/1 in saltu nazaj 3/2 se od prvega stika do najnižjega položaja

bolj spremeni kot v gležnju vodilne noge kakor kot v gležnju nevodilne noge. Kot gležnja

vodilne noge se zmanjša za od 10 do 80 bolj kot gleženj nevodilne noge (Graf 112).

Razlike v spremembi kota v gležnju od prvega stika do najnižjega položaja med vodilno in

nevodilno nogo niso statistično značilne za nobeno vrsto saltov nazaj (Graf 112).

211

Graf 113: Prikaz razlik v kotu kolena nevodilne in vodilne noge od prvega stika stopal s

podlago do najnižjega položaja težišča telesa za vse vrste skokov nazaj

58

48

55 5558

44

53

33

0

10

20

30

40

50

60

70


kot (

stop

inje

)

sprememba v kotu kolena nevodilne noge sprememba v kotu kolena vodilne noge

*

Pri doskokih naprej obstajajo od prvega stika do najnižjega položaja majhne spremembe v

kotih kolena med nevodilno in vodilno nogo. Med kotom v kolenu vodilne oziroma

nevodilne noge ni razlik pri saltu nazaj (Graf 113). Razlike med kotom kolena nevodilne in

vodilne noge znašajo za salto nazaj 1/1 20, za salto nazaj 1/2 40 in salto nazaj 3/2 220.

Razlike so statistično značilne (p < 0,05) za salto nazaj 3/2 (Graf 113). Koleno nevodilne

noge se v primerih salta nazaj 1/2, salta nazaj 1/1 in salta nazaj 3/2 bolj pokrči kot koleno

vodilne noge.

*p < 0.05

212

Graf 114: Prikaz povprečnega kota med kolčno osjo in X osjo v trenutku prvega stika stopal

s podlago in v trenutku najnižjega položaja težišča telesa za vse vrste skokov nazaj

90.1 89.7 91.5 90.4 91.7 90.9 88.6 86.7

0.0

20.0

40.0

60.0

80.0

100.0

120.0






kot (

stop

inje

)

Pri vseh saltih nazaj lahko opazimo trend poravnavanja kolčne osi z X osjo med samim

doskokom (Graf 114). Za salto nazaj, salto nazaj 1/2 in salto nazaj 1/1 lahko opazimo, da

obrat okoli dolžinske osi ni dovolj zavrten (kot je ob prvem stiku večji od 900). Pri saltu nazaj

3/2 se kolčna os med doskokom še vedno vrti v smeri obrata okoli dolžinske osi (kot je ob

prvem stiku in najnižjem položaju manjši od 900). Najbolj natančen doskok je značilen za

salto nazaj in najmanj natančen za salto nazaj 3/2 (Graf 114).

213

6.5. PORAZDELITEV SILE PRI DOSKOKIH

Porazdelitev sile po podplatu nam pove, na kakšen način posamezniki doskakujejo salta.

Podplat smo razdelili na tri dele: peta, sredina in prsti (Slika 12). Porazdelitev sile smo

preverjali ob prvem stiku stopala s podlago in v trenutku največje sile. S pomočjo

obremenitve ob prvem stiku in ob največji sili smo ugotavljali tehniko doskoka.

6.5.1. SALTI NAPREJ

Graf 115: Povprečna porazdelitev sile po podplatu ob prvem stiku za vse vrste skokov naprej

0% 20% 40% 60% 80% 100%

vodilna noga

nevodilna noga

vodilna noga

nevodilna noga

vodilna noga

nevodilna noga

vodilna noga

nevodilna noga

salto

salto

1/2

salto

1/1

salto

3/2

peta sredina prsti

*

*

* p < 0.05

*

*

Pri vseh skokih naprej je ob prvem stiku stopala s podlago najbolj obremenjen srednji del

stopala in prsti (Graf 115). Peta je v trenutku prvega stika stopala s podlago obremenjena pri

vodilni nogi salta naprej (8 %) in salta naprej 3/2 (6 %). Pri ostalih saltih naprej peta ob

prvem stiku stopal s podlago ni obremenjena. Omenjeni razlog botruje dejstvu, da se

porazdelitev sile ob prvem stiku s podlago pri saltu naprej in saltu naprej 3/2 razlikuje

statistično značilno (p < 0,05) v primerjavi s saltom naprej 1/2 in saltom naprej 1/1 (Graf

115).

214

Graf 116: Povprečna porazdelitev sile po podplatu v trenutku največje sile za vse vrste

skokov naprej

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

vodilna noga

nevodilna noga

vodilna noga

nevodilna noga

vodilna noga

nevodilna noga

vodilna noga

nevodilna noga

salto

salto

1/2

salto

1/1

salto

3/2

peta sredina prsti

*

*

*

*

* p < 0.05

*

Za salto naprej in salto naprej 1/1 lahko opazimo, da je v trenutku največje sile obeh nog

najbolj obremenjeni del stopala peta (Graf 116). Pri ostalih saltih naprej je najbolj

obremenjen srednji del stopala. Omenjene razlike med saltom naprej in saltom naprej 1/1 in

ostalimi salti, so statistično značilne (p < 0,05). Največje razlike v obremenitvi pete so

dosežene pri saltu naprej 1/2. Peta vodilne noge je za 8 % bolj obremenjena kot peta

nevodilne noge, kar je statistično značilna razlika med nogama (p < 0,05).

Vadeči doskakujejo salta naprej in salta naprej s celim obratom (doskok naprej) na zadnji del

stopal, salta s polovičnimi obrati (doskok nazaj) pa na srednji del stopala (Graf 115 in 116).

215

6.5.2. SALTI NAZAJ

Graf 117: Povprečna porazdelitev sile po podplatu ob prvem stiku za vse vrste skokov nazaj

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

vodilna noga

nevodilna noga

vodilna noga

nevodilna noga

vodilna noga

nevodilna noga

vodilna noga

nevodilna noga

salto

salto

1/2

salto

1/1

salto

3/2

peta sredina prsti

*

*

* *

* p < 0.05

Pri vseh saltih nazaj ob prvem stiku stopala s podlago peta ni obremenjena (Graf 117).

Obremenjena sta samo srednji del stopala in prsti. Pri saltu nazaj 1/2 so prsti bolj

obremenjeni kot srednji del stopala. Pri vseh ostalih saltih nazaj je srednji del stopala bolj

obremenjen kot prsti. To vodi do statistično značilnih razlik v porazdelitvi sile po stopalu

med saltom nazaj 1/2 in ostalimi salti (p < 0,05). Večja odstopanja v obremenitvi določenega

dela stopala med nogama lahko opazimo pri saltu nazaj 1/1. Pri satu nazaj 1/1 so prsti

nevodilne noge bolj obremenjeni v primerjavi s prsti vodilne noge (p < 0,05). Pri vseh saltih

nazaj je srednji del vodilne noge bolj obremenjen kot prsti.

216

Graf 118: Povprečna porazdelitev sile po podplatu v trenutku največje sile za vse vrste

skokov nazaj

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

vodilna noga

nevodilna noga

vodilna noga

nevodilna noga

vodilna noga

nevodilna noga

vodilna noga

nevodilna noga

salto

salto

1/2

salto

1/1

salto

3/2

peta sredina prsti

*

*

*

*

* p < 0.05

Pri saltu nazaj 1/2 in saltu nazaj 3/2 (doskok naprej) sta v trenutku največje sile obeh nog

peti najbolj obremenjeni del stopala (p < 0,05; Graf 118). Pri ostalih saltih nazaj (doskok

nazaj) lahko opazimo, da je najbolj obremenjen srednji del stopala. Prsti so v vseh primerih

najmanj obremenjen del stopala. Razmerja med deli stopal so med nogama relativno

enakomerna. Pri vseh saltih nazaj so prsti in pete vodilne noge bolj obremenjeni, medtem ko

je srednji del stopala bolj obremenjen na nevodilni nogi.

217

6.6. POVEZANOST MED IZBRANIMI SPREMENLJIVKAMI IN OCENO

DOSKOKA

6.6.1. SALTI NAPREJ

Odbitki pri doskoku se z večanjem zahtevnosti saltov naprej povečujejo (Preglednica 43). Iz

najmanjših vrednosti lahko vidimo, da najbolj zahtevnih saltov naprej (salto naprej 1/1 in

salto naprej 3/2) vadeči niso izvedli brez napake. Iz največjih vrednosti lahko razberemo, da

so vadeči nekatere izvedbe saltov naprej 1/2 in saltov naprej 3/2 izvedli s padcem. Najboljši

doskok je značilen za salto naprej.

Preglednica 43: Osnovne značilnosti odbitkov doskoka po posameznih vrstah skokov naprej

AS SO MIN MAKS

salto naprej ,21 ,20 ,00 ,60

salto naprej 1/2 ,29 ,26 ,00 1,00

salto naprej 1/1 ,35 ,17 ,10 ,60

salto naprej 3/2 ,46 ,25 ,10 1,00

Legenda: AS - aritmetična sredina, SO - standardni odklon, MIN - najmanjša vrednost, MAKS - največja vrednost

Med saltom naprej in saltom naprej 3/2 obstajajo statistično pomembne razlike v odbitkih (p =

0,040) pri doskoku (Preglednica 44). V povprečju so doskoki pri saltu naprej 3/2 (0,46 ± 0,25

točke) za več kot dvakrat večji kot pri saltu naprej (0,21 ± 0,20 točke) (Preglednica 44). Med

ostalimi salti naprej ne prihaja do statistično pomembnih razlik v odbitkih pri doskoku.

218

Preglednica 44: Razlike v odbitkih doskoka med vsemi vrstami skokov naprej

Par skoka AS SO p (t)

salto naprej

salto naprej 1/2

,21

,29

,20

,26 0,363

salto naprej

salto naprej 1/1

,21

,35

,20

,17 0,068

salto naprej

salto naprej 3/2

,21

,46

,20

,25 0,040

salto naprej 1/2

salto naprej 1/1

,29

,35

,26

,17 0,253

salto naprej 1/1

salto naprej 3/2

,35

,46

,17

,25 0,074

salto naprej 1/1

salto naprej 3/2

,35

,46

,17

,25 0,215

Legenda: AS - aritmetična sredina, SO - standardni odklon, p (t) - značilnost t testa

Prvi regresijski model predstavlja regresijsko analizo med odbitkom doskoka, ki predstavlja

odvisno spremenljivko, in izbranimi časovnimi spremenljivkami. V regresijsko analizo smo

vključili vseh devet časovnih spremenljivk (T, rT, Tmax, Tmax_TT, T1, T2, maxTv, maxTn,

maxTr). Regresijski koeficient (F = 1,540) kaže, da ni statistično pomembne povezanosti (p =

0,170) med odbitki in izbranimi časovnimi spremenljivkami.

Preglednica 45: Regresijska povezanost med odbitkom točk in dinamičnimi spremenljivkami

pri doskoku pri saltih naprej

Model R R2 Popravljen R2 F p (F)

2 0,547 0,299 0,174 2,381 0,040

Legenda: R - korelacija med neodvisnimi spremenljivkami in odvisno spremenljivko, R2 - delež variance odvisne spremenljivke pojasnjene z regresijskim modelom, F - vrednost F testa, p (F) - statistična značilnost F testa

Drugi regresijski model predstavlja regresijsko analizo med odbitkom doskoka, ki predstavlja

odvisno spremenljivko, in izbranimi dinamičnimi spremenljivkami. V regresijsko analizo smo

vključili osem dinamičnih spremenljivk (I, Iv, In, Fmax, Fv / Fn, maxFv, maxFn, rFmax). Iz

219

regresijskega modela smo na podlagi odvisnosti med spremenljivkami izključili naslednjih

osem dinamičnih spremenljivk: Fps, pF, pFv, pFn, Fv, Fn, F1 in F2.

Korelacija med izbranimi dinamičnimi spremenljivkami in odbitki je pozitivna in srednje

visoka (R = 0,547). S pomočjo dinamičnih spremenljivk lahko pojasnimo 29,9 % variance

odbitka. Dinamične spremenljivke dobro pojasnjujejo varianco odbitka doskoka (F = 2,381; p

(F) = 0,040) (Preglednica 45).

Preglednica 46: Povezanost med odbitkom točk in dinamičnimi spremenljivkami pri doskoku

pri saltih naprej

Neodvisna

spremenljivka

Nestandardiziran

regresijski koef.

Standardiziran

regresijski koef.

t p (t)

Konstanta 0,169 0,916 0,365Iv [Ns] 0,002 0,385 1,417 0,164In [Ns] -0,000 -0,025 -0,075 0,940Fmax [TT] -0,052 -0,196 -0,323 0,748Fv / Fn -0,066 -0,135 -0,678 0,502maxFv [TT] 0,074 0,152 0,358 0,722maxFn [TT] -0,095 -0,205 -0,468 0,643rFmax [TT] 0,205 0,440 2,668 0,011Legenda: t - vrednost t testa, p (t) - značilnost t testa, TT - telesne teže merjenca

Regresijska enačba se glasi:

Odbitek = 0,169 + 0,385 Iv - 0,025 In - 0,196 Fmax - 0,135 Fv / Fn + 0,152 maxFv - 0,205

maxFn + 0,440 rFmax

Izmed izbranih dinamičnih spremenljivk odbitek statistično pomembno (t = 2,668) pojasnjuje

največja razlika v sili med obema nogama (rFmax) (Preglednica 46).

220

Preglednica 47: Izvzete neodvisne spremenljivke (dinamične spremenljivke) iz drugega

regresijskega modela

Neodvisna

spremenljivka

Beta In t p (t) Parcialna

korelacija

I [Ns] -2301,766 -1,264 0,214 -0,201Legenda: Beta In - standardiziran regresijski koeficient, t - vrednost t testa, p (t) - značilnost t testa

Iz modela je bil izvzet sunek sile obeh nog v kontaktnem času (Preglednica 47). Med sunkom

sile obeh nog in odbitkom ni statistično značilne linearne povezave (t = -1,264). Med sunkom

sile obeh nog (I), brez vpliva ostalih prediktorjev in odbitkom doskoka obstaja razmeroma

šibka povezanost (-0,201). Negativna povezanost kaže na to, da večji sunek sile obeh nog

pomeni manjši odbitek za posamezni doskok. Glede na to, da je sunek sile enak produktu sile

in kontaktnega časa in da obstaja pozitivna povezava (glej korelacijsko matriko v prilogi) med

kontaktnim časom in odbitkom, lahko ugotovimo, da so bolje ocenjeni doskoki s kratkim

kontaktnim časom in večjo silo.

Preglednica 48: Regresijska povezanost med odbitkom točk in kinematičnimi

spremenljivkami prvega stika tal pri doskoku pri saltih naprej


3 0,668 0,446 0,292 2,901 0,009


Tretji regresijski model predstavlja regresijsko analizo med odbitkom doskoka, ki predstavlja

odvisno spremenljivko, in izbranimi kinematičnimi spremenljivkami v trenutku prvega stika.

V regresijsko analizo smo vključili vseh deset kinematičnih spremenljivk (HTT, vBOKn,

vBOKv, stop, kol, kGLEn, kGLEv, kKOLn, kKOLv, obrat).

Korelacija med izbranimi kinematičnimi spremenljivkami in odbitki je pozitivna in relativno

visoka (R = 0,668) (Preglednica 48). S pomočjo kinematičnih spremenljivk ob prvem stiku

stopal s podlago lahko pojasnimo 44,6 % variance odbitka. Kinematične spremenljivke dobro

pojasnjujejo varianco odbitka doskoka (F = 2,901; p (F) = 0,009).

221

Preglednica 49: Povezanost med odbitkom točk in kinematičnimi spremenljivkami prvega

stika tal pri doskoku pri saltih naprej

Neodvisna

spremenljivka

Nestandardiziran

regresijski

koeficient

Standardiziran

regresijski

koeficient

t p (t)

Konstanta 0,587 0,912 0,368HTT [m] 0,413 0,149 0,657 0,516vBOKn [m/s] 0,160 0,382 1,554 0,129vBOKv [m/s] 0,081 0,234 0,983 0,332stop [m] 1,714 0,473 1,761 0,087kol [m] -1,759 -0,407 -1,595 0,120kGLEn [0] 0,011 0,675 1,651 0,107kGLEv [0] -0,010 -0,775 -1,768 0,086kKOLn [0] 0,001 0,103 0,168 0,867kKOLv [0] -,0000 -0,055 -0,096 0,924obrat [0] 0,002 0,156 1,038 0,306Legenda: t - vrednost t testa, p (t) - značilnost t testa


Odbitek = 0,587 + 0,413 HTT + 0,160 vBOKn + 0,081 vBOKv + 1,714 stop - 1,759 kol +

0,011 kGLEn - 0,010 kGLEv + 0,001 kKOLn - 0,000 kKOLv + 0,002 obrat

Nobena izmed kinematičnih spremenljivk v trenutku prvega stika stopal s podlago ne

pojasnjuje odbitka statistično pomembno (Preglednica 49). Med vsemi kinematičnimi

spremenljivkami odbitek najbolje pojasnjujejo kot v gležnju nevodilne in vodilne noge

(kGLEn in kGLEv) v trenutku prvega stika in širina med stopali v trenutku prvega stika

(stop).

Četrti regresijski model predstavlja regresijsko analizo med odbitkom doskoka, ki predstavlja

odvisno spremenljivko, in izbranimi kinematičnimi spremenljivkami v trenutku najnižjega

položaja. V regresijsko analizo smo vključili vseh deset kinematičnih spremenljivk (HTT,

vBOKn, vBOKv, stop, kol, kGLEn, kGLEv, kKOLn, kKOLv, obrat). Regresijski koeficient

(F = 1,550) kaže, da ne gre za statistično značilno povezanost (p = 0,162) med odbitki in

izbranimi kinematičnimi spremenljivkami v trenutku najnižjega položaja.

222

Preglednica 50: Regresijska povezanost med odbitkom točk in izbranimi časovnimi,

dinamičnimi in kinematičnimi spremenljivkami pri doskoku pri saltih naprej


5 0,668 0,446 0,311 3,306 0,005


Peti regresijski model predstavlja regresijsko analizo med odbitkom doskoka, ki predstavlja

odvisno spremenljivko, in izbranimi časovnimi, dinamičnimi in kinematičnimi

spremenljivkami. V regresijsko analizo smo vključili devet časovnih, dinamičnih in

kinematičnih spremenljivk (rT, maxTr, Iv, rFmax, stop, kGLEn, kGLEv, vBOKn, vBOKv).


visoka (R = 0,668) (Preglednica 50). S pomočjo izbranih neodvisnih spremenljivk lahko

pojasnimo 44,6 % variance odbitka. Neodvisne spremenljivke dobro pojasnjujejo varianco

odbitka doskoka (F = 3,306; p (F) = 0,005).

Preglednica 51: Povezanost med odbitkom točk in izbranimi časovnimi, dinamičnimi in

kinematičnimi spremenljivkami pri doskoku pri saltih naprej

Neodvisna

spremenljivka

Nestandardiziran

regresijski

koeficient

Standardiziran

regresijski

koeficient

t p (t)

Konstanta 0,094 0,252 0,802rT [ms] -0,006 -0,271 -1,464 0,152maxTr [ms] -0,000 -0,024 -0,178 0,859Iv [Ns] 0,000 0,134 0,797 0,431rFmax [TT] 0,135 0,290 2,048 0,048Stop [m] -0,203 -0,056 -0,383 0,704kGLEn [0] 0,005 0,296 0,995 0,326kGLEv [0] -0,004 -0,360 -1,090 0,283vBOKn [m/s] 0,541 1,739 2,992 0,005vBOKv [m/s] -0,495 -1,576 -2,728 0,010Legenda: t - vrednost t testa, p (t) - značilnost t testa, TT - telesne teže merjenca

223


Odbitek = 0,094 - 0,006 rT - 0,000 maxTr + 0,000 Iv + 0,135 rFmax - 0,203 stop + 0,005

kGLEn - 0,004 kGLEv + 0,541 vBOKn - 0,495 vBOKv

Izmed vseh izbranih neodvisnih spremenljivk pojasnjuje odbitek statistično pomembno

vertikalna hitrost nevodilnega boka (vBOKn) (t = 2,992), vertikalna hitrost vodilnega boka

(vBOKv) (t = -2,728) in največja razlika v sili med obema nogama (rFmax) v kontaktnem

času (t = 2,048) (Preglednica 51).

224

6.6.2. SALTI NAZAJ

Odbitki pri doskoku za salto nazaj 1/2 (0,36 ± 0,16) in salto nazaj 3/2 (0,38 ± 0,27) so večji

kot pri saltu nazaj (0,13 ± 0,08) in saltu nazaj 1/1 (0,25 ± 0,13) (Preglednica 52 in Preglednica

53). Iz najmanjših vrednosti lahko vidimo, da so vadeči samo salto nazaj izvedli brez napake.

Iz največjih vrednosti lahko razberemo, da so največje napake pri doskoku izvedene pri saltu

nazaj 1/2 in saltu nazaj 3/2. Pri saltu nazaj in saltu nazaj 1/1 vadeči niso izvajali doskokov z

velikimi napakami ali padci (Preglednica 52). Salto nazaj in salto nazaj 1/1 se izvedeta z

boljšim doskokom kot salto nazaj 1/2 in salto nazaj 3/2.

Preglednica 52: Osnovne značilnosti odbitkov doskoka po posameznih vrstah skokov nazaj

AS SO MIN MAKS

salto nazaj ,13 ,08 ,00 ,30

salto nazaj 1/2 ,36 ,16 ,10 ,70

salto nazaj 1/1 ,25 ,13 ,10 ,40

salto nazaj 3/2 ,38 ,27 ,10 1,00

Legenda: AS - aritmetična sredina, SO - standardni odklon, MIN - najmanjša vrednost, MAKS - največja vrednost

Med saltom nazaj in ostalimi salti nazaj obstajajo statistično pomembne razlike v odbitkih pri

doskoku (Preglednica 53). V povprečju so doskoki pri saltu nazaj 1/2, saltu nazaj 1/1 in saltu

nazaj 3/2 za več kot dvakrat večji kot pri saltu nazaj. Med ostalimi salti nazaj ne prihaja do

statistično pomembnih razlik v odbitkih pri doskoku.

225

Preglednica 53: Razlike v odbitkih doskoka med vsemi vrstami skokov nazaj

Par skoka AS SO p (t)

salto nazaj

salto nazaj 1/2

,13

,36

,08

,16 0,001

salto nazaj

salto nazaj 1/1

,13

,25

,08

,13 0,004

salto nazaj

salto nazaj 3/2

,13

,38

,08

,27 0,012

salto nazaj 1/2

salto nazaj 1/1

,36

,25

,16

,13 0,127

salto nazaj 1/1

salto nazaj 3/2

,25

,38

,13

,27 0,788

salto nazaj 1/1

salto nazaj 3/2

,25

,38

,13

,27 0,191

Legenda: AS - aritmetična sredina, SO - standardni odklon, p (t) - značilnost t testa, * p (t) < 0,05

Prvi regresijski model predstavlja regresijsko analizo med odbitkom doskoka, ki predstavlja

odvisno spremenljivko, in izbranimi časovnimi spremenljivkami. V regresijsko analizo smo

vključili vseh devet časovnih spremenljivk (T, rT, Tmax, Tmax_TT, T1, T2, maxTv, maxTn,

maxTr). Regresijski koeficient (F = 1,446) kaže, da statistično pomembne povezanosti (p =

0,209) med odbitki točk in izbranimi časovnimi spremenljivkami ni.

Preglednica 54: Regresijska povezanost med odbitkom točk in dinamičnimi spremenljivkami

pri doskoku pri saltih nazaj


2 0,587 0,345 0,249 3,593 0,006


Drugi regresijski model predstavlja regresijsko analizo med odbitkom doskoka, ki predstavlja

odvisno spremenljivko, in izbranimi dinamičnimi spremenljivkami. V regresijsko analizo smo

226

vključili sedem dinamičnih spremenljivk (I, Iv, In, Fps, Fv / Fn, F2, rFmax). Iz regresijskega

modela smo na podlagi odvisnosti med spremenljivkami izključili naslednjih osem

dinamičnih spremenljivk: pF, pFv, pFn, Fmax, Fv, Fn, F1, maxFv in maxFn.

Korelacija med izbranimi dinamičnimi spremenljivkami in odbitki je pozitivna in srednje

visoka (R = 0,587) (Preglednica 54). S pomočjo dinamičnih spremenljivk lahko pojasnimo

34,5 % variance odbitka. Dinamične spremenljivke dobro pojasnjujejo varianco odbitka

doskoka (F = 3,593; p (F) = 0,006).

Preglednica 55: Povezanost med odbitkom točk in dinamičnimi spremenljivkami pri doskoku

pri saltih nazaj

Neodvisna

spremenljivka

Nestandardiziran

regresijski koef.

Standardiziran

regresijski koef.

t p (t)

Konstanta 0,345 2,897 0,006Iv [Ns] -0,002 -0,365 -1,276 0,209In [Ns] -0,002 -0,346 -1,287 0,205Fps [TT] -0,042 -0,060 -0,458 0,649Fv / Fn -0,043 -0,112 -0,516 0,609F2 [TT] 0,133 0,331 2,197 0,034rFmax [TT] 0,092 0,542 3,332 0,002Legenda: t - vrednost t testa, p (t) - značilnost t testa, TT - telesne teže merjenca


Odbitek = 0,345 - 0,002 Iv - 0,002 In - 0,042 Fps - 0,043 Fv / Fn + 0,133 F2 + 0,092 rFmax

Izmed izbranih dinamičnih spremenljivk pojasnjujeta največja razlika v sili med obema

nogama (rFmax) in velikost drugega vrha sile (F2) odbitek statistično pomembno (t = 3,332

oz. t = 2,197) (Preglednica 55).

227

Preglednica 56: Izvzete dinamične spremenljivke iz drugega regresijskega modela

Neodvisna

spremenljivka

Beta In t p (t) Parcialna

korelacija

I [Ns] -591,790 -0,283 0,779 -0,045Legenda: Beta In - standardiziran regresijski koeficient, t - vrednost t testa, p (t) - značilnost t testa

Iz modela je bil izvzet sunek sile obeh nog v kontaktnem času (Preglednica 56). Med sunkom

sile obeh nog in odbitkom ni statistično značilne linearne povezave (t = -0,283). Med sunkom

sile obeh nog (I), brez vpliva ostalih prediktorjev in odbitkom za doskok obstaja zelo šibka

povezanost (-0,045). Negativna povezanost kaže na to, da večji sunek sile obeh nog pomeni

manjši odbitek za posamezni doskok.


spremenljivkami v trenutku prvega stika tal pri doskoku pri saltih nazaj


3 0,629 0,396 0,233 2,425 0,025


Tretji regresijski model predstavlja regresijsko analizo med odbitkom doskoka, ki predstavlja

odvisno spremenljivko, in izbranimi kinematičnimi spremenljivkami v trenutku prvega stika.

V regresijsko analizo smo vključili vseh deset kinematičnih spremenljivk (HTT, vBOKn,

vBOKv, stop, kol, kGLEn, kGLEv, kKOLn, kKOLv, obrat).


visoka (R = 0,629) (Preglednica 57). S pomočjo kinematičnih spremenljivk ob prvem stiku

stopal s podlago lahko pojasnimo 39,6 % variance odbitka. Kinematične spremenljivke dobro

pojasnjujejo varianco odbitka doskoka (F = 2,425; p (F) = 0,025).

228

Preglednica 58: Povezanost med odbitkom točk in kinematičnimi spremenljivkami v trenutku

prvega stika tal pri doskoku pri saltih nazaj

Neodvisna

spremenljivka

Nestandardiziran

regresijski

koeficient

Standardiziran

regresijski

koeficient

t p (t)

Konstanta 1,343 2,540 0,015HTT [m] -0,430 -0,192 -0,768 0,447vBOKn [m/s] 0,079 0,248 0,837 0,408vBOKv [m/s] -0,012 -0,034 -0,134 0,894stop [m] -0,244 -0,078 -0,233 0,817kol [m] 0,539 0,136 0,397 0,694kGLEn [0] 0,000 0,068 0,166 0,869kGLEv [0] 0,000 0,069 0,185 0,854kKOLn [0] -0,004 -0,354 -0,681 0,500kKOLv [0] 0,000 0,052 0,090 0,929obrat [0] 0,000 -0,004 -0,023 0,982Legenda: t - vrednost t testa, p (t) - značilnost t testa


Odbitek = 1,343 - 0,430 HTT + 0,079 vBOKn - 0,012 vBOKv - 0,244 stop + 0,539 kol + 0,000

kGLEn + 0,000 kGLEv - 0,004 kKOLn + 0,000 kKOLv + 0,000 obrat

Nobena izmed kinematičnih spremenljivk v trenutku prvega stika stopal s podlago ne

pojasnjuje odbitka statistično pomembno (Preglednica 58). Vse kinematične spremenljivke

odbitek zelo slabo pojasnjujejo.


spremenljivkami v trenutku najnižjega položaja pri doskoku pri saltih nazaj


4 0,784 0,614 0,510 5,889 0,000


Četrti regresijski model predstavlja regresijsko analizo med odbitkom doskoka, ki predstavlja

odvisno spremenljivko, in izbranimi kinematičnimi spremenljivkami v trenutku najnižjega

229

položaja. V regresijsko analizo smo vključili vseh deset kinematičnih spremenljivk (HTT,

vBOKn, vBOKv, stop, kol, kGLEn, kGLEv, kKOLn, kKOLv, obrat).

Korelacija med izbranimi kinematičnimi spremenljivkami in odbitki je pozitivna in visoka (R

= 0,784) (Preglednica 59). S pomočjo kinematičnih spremenljivk v najnižjem položaju težišča

telesa lahko pojasnimo 61,4 % variance odbitka. Kinematične spremenljivke pojasnjujejo zelo

dobro varianco odbitka doskoka (F = 5,889; p (F) = 0,000).

Preglednica 60: Povezanost med odbitkom točk in kinematičnimi spremenljivkami v trenutku

najnižjega položaja pri doskoku pri saltih nazaj

Neodvisna

spremenljivka

Nestandardiziran

regresijski

koeficient

Standardiziran

regresijski

koeficient

t p (t)

Konstanta 0,293 0,611 0,545HTT [m] -1,012 -0,663 -2,846 0,007vBOKn [m/s] 0,011 0,042 0,042 0,967vBOKv [m/s] 0,054 0,227 0,214 0,832stop [m] 0,236 0,102 0,522 0,605kol [m] -0,131 -0,057 -0,212 0,833kGLEn [0] 0,003 0,353 1,794 0,081kGLEv [0] 0,000 -0,032 -0,162 0,872kKOLn [0] 0,001 0,088 0,428 0,671kKOLv [0] 0,004 0,406 2,393 0,022obrat [0] -0,002 -0,115 -0,833 0,410Legenda: t - vrednost t testa, p (t) - značilnost t testa, * p (t) < 0,05


Odbitek = 0,293 - 1,012 HTT + 0,001 vBOKn + 0,054 vBOKv + 0,236 stop - 0,131 kol +

0,003 kGLEn + 0,000 kGLEv + 0,001 kKOLn + 0,004 kKOLv - 0,002 obrat

Izmed vseh kinematičnih spremenljivk v najnižjem položaju težišča telesa pojasnjujeta

odbitek statistično pomembno višina težišča telesa (HTT) (t = -2,846) in kot v kolenu vodilne

noge (kKOLv) (t = 2,393) (Preglednica 60).

230

Preglednica 61: Regresijska povezanost med odbitkom točk in izbranimi časovnimi,

dinamičnimi in kinematičnimi spremenljivkami pri doskoku pri saltih nazaj


5 0,709 0,503 0,444 8,509 0,000


Peti regresijski model predstavlja regresijsko analizo med odbitkom doskoka, ki predstavlja

odvisno spremenljivko, in izbranimi časovnimi, dinamičnimi in kinematičnimi

spremenljivkami. V regresijsko analizo smo vključili pet časovnih, dinamičnih in

kinematičnih spremenljivk (Tmax, F2, rFmax, HTT in kKOLv).

Korelacija med izbranimi kinematičnimi spremenljivkami in odbitki je pozitivna in visoka (R

= 0,709) (Preglednica 61). S pomočjo izbranih neodvisnih spremenljivk lahko pojasnimo 50,3

% variance odbitka. Neodvisne spremenljivke dobro pojasnjujejo varianco odbitka doskoka (F

= 8,509; p (F) = 0,000).

231

Preglednica 62: Povezanost med odbitkom točk in izbranimi časovnimi, dinamičnimi in

kinematičnimi spremenljivkami pri doskoku pri saltih nazaj

Neodvisna

spremenljivka

Nestandardiziran

regresijski

koeficient

Standardiziran

regresijski

koeficient

t p (t)

Konstanta 0,353 1,959 0,057Tmax [ms] -0,005 -0,271 -1,924 0,061F2 [TT] 0,018 0,111 0,985 0,330rFmax [TT] 0,084 0,212 1,656 0,105HTT [m] -0,601 -0,394 -3,134 0,003kKOLv [0] 0,003 0,334 2,980 0,005Legenda: t - vrednost t testa, p (t) - značilnost t testa, TT - telesne teže merjenca


Odbitek = 0,353 - 0,005 Tmax + 0,018 F2 + 0,084 rFmax - 0,601 HTT + 0,003 kKOLv

Izmed vseh izbranih neodvisnih spremenljivk pojasnjuje odbitek statistično pomembno višina

težišča telesa v najnižjem položaju (HTT) (t = -3,134) in kot vodilnega kolena (kKOLv) v

najnižjem položaju (t = 2,980) (Preglednica 62).

232

7. RAZPRAVA

Rezultati raziskave so pokazali, da med salti naprej različnih oblik (z in brez obratov) in salti

nazaj različnih oblik (z in brez obratov) ne obstajajo statistično pomembne razlike v časovnih,

dinamičnih in kinematičnih značilnostih doskokov, s čemer lahko zavrnemo hipotezo H1. Na

podlagi razlik v kinematičnih značilnostih saltov naprej in nazaj smo pričakovali statistično

značilne razlike v značilnostih doskokov med salti naprej in nazaj. Raziskave (Dufek in Bates,

1990; Marquez, Masumura in Ae, 2009), ki so jih opravili različni avtorji v različnih športnih

panogah, so pokazale, da so nekateri kinematični parametri skoka ključni pri oblikovanju

značilnosti doskoka. Tako sta na primer pri košarki in odbojki dolžina in višina skoka ključni

spremenljivki, ki določata kinematične in dinamične značilnosti doskoka. Po Ferkolju (2000)

in Štuhcu (2001), se salti naprej in salti nazaj med seboj razlikujejo v višini salta, dolžini salta,

povprečni kotni hitrosti okoli čelne osi in povprečni kotni hitrosti okoli dolžinske osi.

Stegnjeni salto naprej je v povprečju za 0,20 m nižji in 0,97 m krajši od stegnjenega salta

nazaj, ter se izvaja v povprečju s 73 0/s višjo hitrostjo okoli čelne osi od stegnjenega salta

nazaj. Stegnjeni salto naprej 1/1 je v povprečju za 0,05 m nižji in 1,21 m krajši od stegnjenega

salta nazaj 1/1. Stegnjeni salto naprej 1/1 se izvaja v povprečju s 15 0/s višjo hitrostjo okoli

čelne osi in 108 0/s nižjo hitrostjo okoli dolžinske osi kot stegnjeni salto nazaj 1/1.

Razloge, da do razlik v značilnostih doskokov med salti naprej in salti nazaj ni prišlo, lahko

iščemo v razlikah med samimi salti naprej oziroma nazaj. Rezultati Ferkolja (2000), Štuhca

(2001) in Karacsonyja in Čuka (2005) so pokazali, da se salti med seboj ne ločijo samo po

smeri vrtenja okoli čelne osi, ampak predvsem po številu obratov okoli dolžinske osi (tudi po

številu obratov okoli čelne osi, vendar to ni predmet naše raziskave). Stegnjeni salto nazaj 3/2

se izvaja z manjšo kotno hitrostjo okoli dolžinske osi od stegnjenega salta nazaj 1/1 in 2/1 (za

108 0/s oziroma 237 0/s). Hkrati pa je kotna hitrost okoli čelne osi pri stegnjenemu saltu nazaj

3/2 večja kot pri stegnjenemu saltu nazaj 1/1 in 2/1 (za 72 0/s oziroma 61 0/s). Kotna hitrost

okoli čelne osi stegnjenega salta nazaj je zelo podobna stegnjenemu saltu nazaj 1/1 in 2/1.

Opisane kinematične razlike saltov v fazi leta kažejo na to, da se med seboj razlikujejo salti

glede na število obratov okoli dolžinske osi in ne glede na smer vrtenja okoli čelne osi. To je

verjetno tudi razlog, zakaj ni prišlo do razlik v značilnostih doskoka med salti naprej in salti

nazaj.

233

V nadaljevanju razprave bomo, zaradi podobnosti doskokov saltov naprej in nazaj,

obravnavali doskoke ne glede na smer vrtenja salta. Osredotočili se bomo na razlike, ki so

nastale med salti z različnim številom obratov okoli dolžinske osi.

Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da med salti z različnim številom obratov okoli

dolžinske osi v povprečnih vrednostih obstajajo statistično značilne razlike v naslednjih

spremenljivkah:




- času do največje razlike v sili vodilne in nevodilne noge,




- velikosti prvega vrha sile obeh nog,

- največji razliki v sili med obema nogama,


- širini med stopali v kontaktnem času,

- širini med koleni v kontaktnem času,

- delovanju gležnjev (vodilne in nevodilne noge) od trenutka prvega stika do najnižjega

položaja in

- delovanju kolen (vodilne in nevodilne noge) od trenutka prvega stika do najnižjega

položaja.

Število obratov okoli dolžinske osi določa smer doskoka in zahtevnost salta. Smer doskoka se

spreminja z dodajanjem 1/2 (1800) obrata okoli dolžinske osi. Ločimo doskoke, pri katerih so

stopala usmerjena v smer gibanja (doskoki naprej, Slika 1) in doskoke, pri katerih so stopala

usmerjena v nasprotni smeri gibanja (doskoki nazaj, Slika 2).

Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da se med seboj ločijo doskoki saltov glede na smer

doskoka, s čemer lahko potrdimo hipotezo H2. V prvo skupino spadajo salto naprej brez

obrata okoli dolžinske osi, salto naprej 1/1, salto nazaj 1/2 in salto nazaj 3/2 (Slika 1). V

234

drugo skupino spadajo salto naprej 1/2, salto naprej 3/2, salto nazaj brez obrata okoli

dolžinske osi in salto nazaj 1/1 (Slika 2).

Za doskoke naprej smo ugotovili kratek kontaktni čas in za doskoke nazaj srednje dolg

oziroma dolg kontaktni čas. Za doskoke s kratkim kontaktnim časom smo ugotovili, da je bil

sunek sile obeh nog majhen, povprečna sila obeh nog relativno nizka, največje razlike v sili

med obema nogama zelo variabilne, težišče telesa v trenutku prvega stika stopal s podlago

nizko in da so gležnji ostajali relativno togi, medtem ko se je kot v kolenih precej spremenil.

Za doskoke s srednje dolgim oziroma dolgim kontaktnim časom smo ugotovili, da je bil

sunek sile obeh nog visok, povprečna sila obeh nog relativno visoka, največje razlike v sili

med obema nogama majhne, težišče telesa v trenutku prvega stika stopal s podlago visoko in

da so gležnji ostajali relativno togi, medtem ko se je kot v kolenih precej spremenil.

smer gibanja smer gibanja smer gibanja

(a) (b) (c)

Slika 14: Primer poteka doskoka nazaj: (a) prvi stik - 0 ms, (b) največja sila – 40 ms in (c)

najnižji položaj - 260 ms

Pri doskokih nazaj (Slika 2 in Slika 14) smo ugotovili, da so merjenci z visoko postavljenim

težiščem telesa ob prvem stiku stopal s podlago ustvarili dobre pogoje za premagovanje

gibalne količine in povečevanje kontaktnega časa. McNitt – Grey, Takashi in Millward (1994)

so ugotovili, da je za izvedbo učinkovitega doskoka potrebna visoka telesna togost v prvem

delu doskoka (od prvega dotika do največje sile). Na takšen način doskakujejo vrhunski

235

telovadci (McNitt-Gray, 1993). Togost doskoka se najbolj spreminja s spremembo kota v

skočnem in kolenskem sklepu, ki je povezana z največjimi silami in kotnimi pospeški trupa,

stegna in goleni (Elvin, Elvin, Arnoczky in Torry, 2007). Poudariti je potrebno, da lahko samo

aktivna sprememba kota v skočnem in kolenskem sklepu med doskokom zniža največje

zunanje sile (Hargrave, Carcia, Gansneder in Shultz, 2003; Yu, Lin in Garrett, 2006). Za

aktivno spremembo kota v skočnem in kolenskem sklepu morajo biti noge v skočnem in

kolenskem sklepu ob prvem stiku stopal s podlago čim bolj iztegnjene, mišice iztegovalke

gležnja (plantarni fleksorji) in kolena pa visoko aktivirane. Upognjene noge v skočnem in

kolenskem sklepu v trenutku prvega stika onemogočajo vadečemu aktivno spremembo kota v

kolenskem sklepu, hkrati pa povečujejo kotne pospeške trupa, stegna in goleni, kar ima lahko

za posledico večje obremenitve na mišice, tetive, kosti, sklepe in obsklepne strukture

(Derrick, 2004). S pomočjo visokega položaja težišča telesa ob prvem stiku in manjše

amplitude gibanja težišča telesa v prvem delu doskoka, so v naši raziskavi merjenci pri

doskokih nazaj zaustavili večji del gibalne količine takoj po prvem stiku stopal s podlago,

nato pa znižali težišče telesa. S pomočjo nižanja težišča telesa so si izboljšali pogoje za

vzpostavitev ravnotežnega položaja. Takšen način doskoka prikazuje Slika 14. Doskok od

prvega stika do največje sile (a-b na sliki 14) je tog, temu sledi nižanje težišča telesa s

spremembo kota v kolenskem sklepu do najnižjega položaja (Slika 14c).

Doskoki naprej so bili v povprečju izvedeni z nizkim položajem težišča telesa v trenutku

prvega stika stopal s podlago (Slika 1 in Slika 15). Vadečim je takšna izvedba doskoka

onemogočila primerno visoko togost spodnjih okončin takoj po prvem stiku stopal s podlago,

s čemer bi zmanjšali potrebo po uporabi mišične sile. Z nizkim položajem težišča telesa v

trenutku prvega stika stopal s podlago so vadeči povečali ročice in s tem navor v sklepih, ter

povečali potrebno mišično silo za izvedbo doskoka. Najbolj se navor pri takšnih doskokih

poveča v kolenskem sklepu, zaradi velikih sprememb kotov v kolenskem sklepu (Jahnsen,

1998). Poleg tega jim je neugoden telesni položaj ob prvem stiku s podlago otežil nadzor nad

togostjo gležnjev in kolen. Togost v gležnjih in kolenih mora biti visoka v odseku od prvega

stika do največje sile, nakar mora togost v sklepih popustiti (McNitt – Grey, Takashi in

Millward, 1994). Predvsem togost v kolenih se mora po največji sili zmanjšati, ker omogoča

bolj nadzirano zmanjševanje hitrosti težišča telesa (Jahnsen, 1998, 2000). Togost mora v

sklepih popustiti, da lahko vadeči delovanje mišic uskladi z vibracijami podlage in zavzame

ravnotežni položaj (Slika 5).

236


(a) (b) (c)

Slika 15: Primer poteka doskoka naprej: (a) prvi stik - 0 ms, (b) največja sila – 27 ms in (c)

najnižji položaj - 125 ms

Delovanje spodnjih okončin v gležnjih in kolenih ima pomembno funkcijo dušenja doskoka v

skladu z elastičnimi značilnostmi podlage. Na parterju, ki je relativno elastičen, je to še

posebej pomembno. Rezultati naše raziskave so nakazali na možnost, da se koti v gležnjih,

predvsem pa v kolenih niso prilagodili vibracijam podlage, kar je vadečim onemogočilo

učinkovit zaključek v statični ravnotežni položaj pri izvedbi doskokov naprej. Razlog za

neuspelo prilagoditev kotov spodnjih okončin vibracijam podlage lahko verjetno pripišemo

neugodnemu telesnemu položaju, ki so ga merjenci zavzeli ob prvem stiku stopal s podlago.

Samo v primeru doskoka z relativno visoko začetno telesno togostjo lahko vadeči prilagodi

telesno togost elastičnim zahtevam podlage v kasnejših fazah doskoka. Neugodni telesni

položaj (nizko težišče telesa in upognjena kolena) ob prvem stiku je lahko posledica

trajektorije leta in izbire napačne strategije doskoka. Pri tem izključujemo možnost neznanja

izvedbe zahtevanih akrobatskih prvin kot razlog za nastale rezultate, saj je bila sposobnost

izvedbe posamezne prvine kriterij za izbor merjencev. Verjetno so vadeči v želji po

zmanjšanju zunanje sile na telo pri doskokih naprej zavzemali položaj z bolj upognjenimi

koleni že pred prvim stikom stopal s podlago. Posledično so doskočili z bolj upognjenimi

koleni. S tem so dejansko zmanjšali zunanjo silo na telo, o čemer pričajo manjše povprečne

vrednosti sile v kontaktnem času, vendar je pri tem verjetno prišlo, poleg neučinkovitih

doskokov, do večje notranje obremenitve na mišice, tetive, kosti, sklepe in obsklepne

strukture. Mills, Pain in Yeadon (2009) so s pomočjo teoretičnega modela telovadec - podlaga

237

preverili strategije doskoka, ki zmanjšajo reakcijsko silo podlage in notranje obremenitve, pri

doskokih naprej in doskokih nazaj na preskoku. Ugotovili so, da lahko uporaba strategij

doskoka s ciljem po zmanjšanju reakcijske sile podlage, povzroči večje notranje obremenitve

(večje upogibanje kosti, reakcijske sile sklepov, mišične sile). Kot bolj uporabne so se

pokazale strategije doskokov s ciljem po zmanjšanju notranje obremenitve. Pri slednjih

strategijah se je znižala tudi reakcijska sila podlage. Razlog za izbiro strategije doskoka z

relativno hitrim upogibanjem kolen v naši raziskavi, lahko pripišemo dejstvu, da pri doskokih

naprej vadeči ne vidijo podlage na katero doskakujejo. Vsaka odsotnost informacij oteži

nadzor nad gibanjem. Odsotnost vidne informacije je v športu še posebej pomembna

(Schmidt, 1999). V primeru odsotnosti vidnih informacij se morajo vadeči zanašati na

informacije drugih receptorjev, predvsem ravnotežnega organa v srednjem ušesu,

proprioreceptorjev in taktilnega receptorja. Ne glede na prisotnost oziroma odsotnost vidne

informacije, mora biti priprava na doskok (iztegnitev telesa) izvedena aktivno, to pomeni z

relativno velikim mišičnim naprezanjem. Samo takšna priprava bo omogočila vzpostavitev

primernega začetnega položaja za izničitev gibalne količine. Seveda pa bo vadeči takšno

pripravo na doskok lahko izvedel samo v primeru, če bo v fazi odriva in leta ustvaril dovolj

vrtilne količine.

Neugodni telesni položaj (nizko težišče telesa in upognjena kolena) ob prvem stiku stopal s

podlago lahko spremeni postavitev stopal pri doskoku. Postavitev stopal pri doskoku vpliva

na kinematične in dinamične značilnosti doskoka in posledično na njegovo učinkovitost

(Kovacs idr., 1999). Pri optimalnem doskoku morajo vadeči doskočiti najprej na sprednji del

stopala in nato postopoma obremeniti srednji del stopala in peto. Doskok na pete povzroči

manjše upogibanje v kolenih, močnejše upogibanje kolen navznoter in s tem večje notranje

obremenitve (Cortes idr., 2006). Takšni doskoki so manj učinkoviti in lahko privedejo do

poškodb (Mills, Pain in Yeadon, 2009).

Rezultati naše raziskave so pokazali, da je porazdelitev sile po podplatih odvisna od smeri

doskoka, s čemer lahko potrdimo hipotezo H3. V trenutku največje sile je bilo pri doskokih

naprej v povprečju 51 % skupne sile porazdeljene na pete, 44 % skupne sile na srednji del

podplata in 5 % skupne sile na sprednji del podplata. Pri doskokih nazaj je bilo v trenutku

največje sile v povprečju 40 % skupne sile porazdeljene na pete, 55 % skupne sile na srednji

del podplata in 5 % skupne sile na sprednji del podplata. Statistično pomembne razlike v

porazdelitvi sile po podplatih so nastale zaradi različnih razdalj pet od podlage v trenutku

238

prvega stika stopal s podlago oziroma neprimerne togosti v sklepih spodnjih okončin. Pri

doskokih naprej je razdalja med petami in podlago manjša kot pri doskokih nazaj. Majhna

razdalja povečuje možnost obremenitve pet, saj togost mišice ne more učinkovito delovati na

kratki razdalji. Sledi lahko udarec pete ob podlago (Slika 15). Pri doskokih nazaj je razdalja

med peto in podlago relativno velika, to pa povečuje možnost obremenitve sprednjega dela

podplata (Slika 14).

V trenutku prvega stika stopal s podlago so rezultati v naši raziskavi pokazali nekatere razlike

v porazdelitvi sile po podplatih med doskoki različnih smeri. Pri vseh doskokih je bil največji

delež skupne sile porazdeljen po srednjem delu stopal. Pri izvedbi doskoka salta naprej in

salta naprej 3/2 je bil delež skupne sile (do 8 %) porazdeljen tudi po petah, kar je botrovalo

statistično značilnim razlikam v porazdelitvi sile po podpaltu med saltom naprej in saltom

naprej 3/2 in ostalimi salti. Vzrok za obremenitev pet pri doskoku salta naprej lahko iščemo v

manjši razdalji pet od podlage in že prej omenjeni napačni izbiri strategije doskoka, ki vodi k

neugodnemu telesnemu položaju ob prvem stiku (nizko težišče telesa in upognjena kolena).


(a) (b) (c)

Slika 16: Primer vpliva upogibanja telesa v kolčnem sklepu pri izvedbi salta naprej 3/2 na

doskok: (a) priprava na doskok; (b) prvi dotik in (c) največja sila

Porazdelitev sile po podplatu je v veliki meri odvisna od položaja telesa ob prvem stiku stopal

s podlago. Poleg nizkega težišča telesa in upognjenih kolen, je tudi upognjeno telo v kolčnem

sklepu v trenutku prvega stika lahko razlog za porazdelitev sile po petah (Slika 16). Do

upogibanja telesa v kolčnem sklepu lahko pride v primeru, da vadeči ne ustvari dovolj skupne

239

vrtilne količine ob odrivu (Yeadon, 1993a). Pri izvajanju saltov brez obratov okoli dolžinske

osi, se vsa skupna vrtilna količina porabi za vrtenje okoli čelne osi. Pri izvajanju saltov z

obrati okoli dolžinske osi, se del skupne vrtilne količine porabi za vrtenje okoli čelne osi in

del za vrtenje okoli dolžinske osi. V primeru, da se ob odrivu ne ustvari dovolj skupne vrtilne

količine, se upočasni vrtenje okoli dolžinske in čelne osi. Posledica je nedokončan obrat okoli

dolžinske osi, ki vodi do asimetričnega doskoka in sklanjanje telesa, ki vodi do povečanega

obremenjevanja pet. Verjetnost upogibanja telesa in s tem povečano obremenjevanje pet se

veča s številom obratov okoli dolžinske osi. V našem primeru se je takšen način doskoka

manifestiral pri saltu naprej 3/2 (Slika 16).

Z dodajanjem števila obratov okoli dolžinske se veča zahtevnost salta, s tem pa tudi otežuje

nadzor nad gibanjem (Panzer, 1987; Karacsony in Čuk, 2005). Rezultati naše raziskave so

pokazali, da med doskoki različno zahtevnih saltov obstajajo razlike, s čemer lahko potrdimo

hipotezo H4. Z večanjem števila obratov okoli dolžinske osi se je večala:

- razlika v dolžini kontaktnega časa posamezne noge (rT),

- razlika v hitrosti padanja posameznega boka (vBOKn in vBOKv),

- največja razlika v sili med obema nogama (rFmax),

- razdalja med stopaloma (šSTOP) in

- razdalja med kolenoma (šKOL).

(a) (b)

Slika 17: Prikaz asimetričnega doskoka kot posledice premajhne vrtilne količine pri saltu

naprej 3/2: (a) viden odklon vstran v Z osi v fazi leta in (b) asimetričen doskok na eno nogo.

240

Z dodajanjem števila obratov okoli dolžinske se večajo potrebe po vrtilni količini. Premajhna

vrtilna količina lahko vodi k nepopolnemu obratu okoli dolžinske osi, kar se pokaže kot

asimetričen doskok. Pri takšnem doskoku padajo boki različno hitro, kar lahko povzroči

velike razlike v sili med obema nogama (Slika 17). Rezultati naše raziskave kažejo, da so

največje razlike v obremenitvi med obema nogama nastale še po doseženi največji skupni sili.

Razlika v sili med vodilno in nevodilno nogo je znašala do 2,29 telesne teže merjenca. Pri

saltih z največjimi razlikami v sili med obema nogama (salto naprej 3/2 in salto nazaj 3/2) se

je razlika pokazala tudi v spremembi kota v kolenu vodilne in nevodilne noge. Na podlagi

omenjenih rezultatov lahko zavrnemo hipotezo H5, ki pravi, da so doskoki različnih oblik

saltov izvedeni simetrično. Pri tem je potrebno omeniti dejstvo, da je bila variabilnost

spremenljivk, ki so pokazale na asimetrični doskok (rFmax, rT, vBOKn in vBOKv) izredno

visoka. Neenakomerno porazdeljeni rezultati omenjenih spremenljivk nakazujejo na dejstvo,

da so se posamezni doskoki izvedli na popolnoma individualen način. Ugotovitev podpira

raziskava Dufeka in Batesa (1990), ki govori o izredni previdnosti analiziranja izvedb

doskokov med merjenci, saj so analize doskokov posameznih merjencev razkrile izvirne

individualne strategije doskokov. Verjetno je potrebno predvsem doskoke najbolj zahtevnih

saltov obravnavati individualno.

Z zahtevnostjo saltov se je večala razdalja med stopali ob prvem stiku stopal s podlago. Širša

postavitev stopal pomembno vpliva na boljši ravnotežni položaj, ker se z večanjem razdalje

med stopali povečuje trdnostni kot. Po naših rezultatih sodeč, so merjenci dojemali število

obratov kot pomembno spremenljivko, ki oteži doskok v ravnotežni položaj in so zato pri

saltih z večjim številom obratov okoli dolžinske osi postavljali stopala širše. Širše postavljena

stopala predstavljajo prednost pri vzpostavljanju ravnotežnega položaja, saj povečujejo

podporno površino, s čemer vadeči pridobi manevrski prostor za vzpostavitev ravnotežnega

položaja. Od prvega stika stopal s podlago do najnižjega položaja, se je razdalja med stopali

zmanjšala do 0,03 m. Nastalo razliko lahko pripišemo drsenju podplatov, rotaciji stopal in/ali

elastičnosti podlage. Pri doskoku z relativno ostrim kotom doskoka lahko kljub gimnastičnim

copatom stopalo zdrsi po podlagi, kar se lahko kaže kot spremembe v razdalji med stopaloma.

Med doskokom lahko zaradi velikih zunanjih sil in premale togosti v gležnjih pride do

everzije stopala (Arampatzis, Morey-Klapsing in Brüggemann, 2003), kar lahko zaznamo kot

povečano razliko v razdalji med stopaloma. Pri doskoku se zaradi nastale sile podlaga

deformira, kar je lahko vzrok za nastalo razliko v širini med stopaloma od prvega stika do

najnižjega položaja.

241

Rezultati naše raziskave so pokazali, da so se kolena pri doskoku razširila pri najzahtevnejših

skokih (salto naprej 3/2 in salto nazaj 3/2). Največkrat je bil vzrok širjenja kolen pri

zahtevnejših saltih hitro izvajanje korektivnih gibov kot so korak ali poskok, ki so vodili do

širjenja kolen (Slika 18). Razlog za to je bil verjetno težji nadzor nad doskokom pri saltih z

večjim številom obratov okoli dolžinske osi. Vadeči zaradi oteženega nadzora niso uspeli

zavzeti značilnostim salta potrebnega položaja telesa in dovolj visoke telesne togosti za

učinkovit doskok. Relativno hitro izvajanje korektivnih gibanj je privedlo do velikih razlik v

obremenitvi med obema nogama po doseženi največji skupni sili. Najbolj številčen korektivni

gib je bil korak. Da se lahko korak učinkovito izvede, se mora težišče telesa prenesti na stojno

nogo, kar smo na podlagi rezultatov zaznali kot razliko v sili med obema nogama.

(a) (b) (c)

Slika 18: Primer doskoka salta nazaj 3/2: (a) prvi stik, (b) največja sila in (c) najnižji položaj s

pričetkom izvajanja korektivnega giba

Rezultati so pokazali, da mora vadeči za čim bolj uspešen doskok izenačiti vertikalni hitrosti

obeh bokov pred prvim stikom stopal s podlago. Različno hitro padanje bokov je posledica

premajhne vrtilne količine ustvarjene ob odrivu in povzroča neenakomerno porazdelitev sile

med obema nogama (Yeadon, 1993a). Doskoki z bolj enakomerno porazdeljenimi silami med

obema nogama so bili ocenjeni bolje kot doskoki z bolj neenakomerno porazdeljenimi silami

med obema nogama. Zaradi neenakomerno porazdeljenih sil je bilo oteženo vzpostavljanje

ravnotežnega položaja, kar je vodilo k slabše ocenjenemu doskoku.

242

Ugotovili smo, da na oceno doskoka poleg neenakomerno porazdeljenih sil, pomembno

vpliva tudi amplituda gibanja težišča telesa. Nižji kot je bil položaj težišča telesa med

doskokom, večji je bil odbitek za takšen doskok. Za uspešno izveden doskok mora vadeči

najprej premagati zunanje sile, ki nastanejo pri doskoku. Premagovanje zunanje sile mu

omogoča mišična togost, to je upiranje raztezanju mišice, ki nastane zaradi delovanja zunanje

sile nanjo. Eden izmed dejavnikov mišične togosti je primerna dolžina mišice, ki je odvisna

od položaja delov telesa (Enoka, 2002). Vadeči mora za uspešen doskok pred prvim stikom

stopal s podlago zavzeti čim bolj iztegnjen položaj telesa, ki mu bo omogočil visoko mišično -

sklepno togost. Iztegnjen položaj telesa omogoča vadečemu tudi nizke navore v sklepih med

doskokom in s tem manjše obremenitve na mišice, medtem ko je obremenitev na kosti in

sklepe visoka. Poleg primernega položaja telesa, mora vadeči pred prvim stikom stopal s

podlago primerno aktivirati potrebne mišične skupine, da se lahko vzpostavi primerna mišična

togost. Glavna mehanizma za nadzor mišične aktivacije dušenih gibanj sta gama sistem

motoričnih živcev in predsinaptična inhibicija (Dyhre-Poulsen in Laursen, 1984; Dyhre-

Poulsen, Simonsen in Voigt, 1991; Nielsen in Pierrot-Deseilligny, 1996). Velikost aktivacije

mišic določajo značilnosti salta v fazi leta, telesne značilnosti vadečega in položaj telesa ob

prvem stiku.

Po tem, ko vadeči s pomočjo mišične togosti premaga nastale zunanje sile, sledi

vzpostavljanje ravnotežnega položaja, ki se kaže v spremembi kotov v skočnem, kolenskem

in kolčnem sklepu. V kolikor se pričnejo spremembe v kotih skočnega, kolenskega in

kolčnega sklepa izvajati pred prvim stikom stopal s podlago, lahko onemogočijo vzpostavitev

primerne mišične togosti in s tem izvedbo učinkovitega doskoka. Po rezultatih naše raziskave

sodeč, so morali vadeči za uspešen doskok vzpostaviti visoko telesno togost, ki jim jo je

omogočil iztegnjen telesni položaj ob začetku doskoka.

Na podlagi dobljenih rezultatov, lahko potrdimo hipotezo H6, da na uspešnost doskoka saltov

najbolj vpliva simetričnost doskoka, togost telesa in položaj telesa med doskokom.

Ugotovili smo, da poleg omenjenih spremenljivk na uspešnost doskoka vpliva tudi smer

doskoka. Doskoki nazaj (Slika 2), so bili ocenjeni bolje kot doskoki naprej (Slika 1). Nastale

razlike lahko razložimo s pomočjo prisotnosti/odsotnosti vidnih informacij pri doskoku in

namenom uporabe posamezne skupine saltov v tekmovalnih sestavah in procesu treninga.

243

Pri doskokih naprej tekmovalec ob doskoku ne vidi podlage na katero doskakuje (Slika 1). Pri

doskokih nazaj tekmovalec ob doskoku vidi podlago na katero doskakuje (Slika 2). Doskoke

prve skupine saltov lahko označimo kot doskoke pri katerih vadeči nimajo vidne informacije

in doskoke druge skupine saltov kot doskoke pri katerih imajo vadeči vidno informacijo.

Raziskave (Liebermann in Goodman, 1991; Luis in Tremblay, 2008; Lee, Young in Rewt,

1992; Davlin, Sands in Shultz, 2001a), ki so bile narejene izključno z namenom preverjanja

pomena vidne informacije na uspešnost doskoka različnih oblik saltov so pokazale, da vidne

informacije pri doskoku pomembno vplivajo na vzpostavljanje ravnotežnega položaja. Na

podlagi omenjenih raziskav in rezultatov naše raziskave lahko sklepamo, da so merjenci

uporabili možnost vidne informacije pri doskoku, ki jim je omogočila boljši nadzor nad

telesno togostjo in s tem bolj učinkovit doskok.

Vendar pa druge raziskave kažejo na to, da se lahko telo vadečega prilagodi na okoliščine, ki

mu ne nudijo vidnih informacij. Pri doskokih brez vidne informacije se po principu »učenja

na napakah« s številom poskusov značilnosti doskokov sčasoma izenačijo s tistimi, pri katerih

je prisotna vidna informacija (Santello, McDonagh in Challis, 2001). Tekmovalci v športni

gimnastiki so verjetno zaradi značilnosti procesa treninga sposobni boljšega prilagajanja na

pogoje brez vidnih informacij v nestabilnih položajih kot ostali športniki (Vuillerme idr.,

2001). Glede na slednje ugotovitve bi sklepali, da med doskoki z in brez vidne informacije v

naši raziskavi ne bo bistvenih razlik. Kljub vsemu pa smo ugotovili, da razlike obstajajo.

Razlog za nastale razlike v uspešnosti med doskoki z in brez vidne informacije lahko najdemo

v dejstvu, da se salti, ki ne omogočajo vidne informacije pri doskoku, v tekmovalnih sestavah

redko izvajajo v statični ravnotežni položaj. Tekmovalci jih pogosteje uporabljajo kot prvine

za povezavo akrobatskih skokov. Glede na to dejstvo, se verjetno v procesu treninga salti brez

vidne informacije pogosteje uporabljajo kot vezni del serije akrobatskih skokov in manjkrat

kot prvine, ki jih vadeči zaključijo v statični ravnotežni položaj. Značilnosti doskokov saltov

na začetku ali sredi serije akrobatskih skokov so glede na njihov namen (neposredna povezava

saltov) in način mišičnega dela enaka propulzivnim gibanjem (poskokom) in ne dušenim

gibanjem (doskokom). V procesu treninga vadeči verjetno redko vadijo doskoke saltov brez

vidnih informacij kot dušeno gibanje in pogosteje kot propulzivno gibanje. To lahko

razumemo kot enega izmed razlogov, da so vadeči na meritvah izvajali doskoke saltov brez

vidne informacije manj uspešno kot doskoke saltov z vidno informacijo. Na meritvah smo od

njih zahtevali pri vseh izvedbah saltov doskok v statični ravnotežni položaj.

244

Glede na opisane misli in ugotovitve raziskav lahko predpostavimo, da bi se doskoki saltov z

oziroma brez vidne informacije izenačili po značilnostih in uspešnosti pod vplivom primerne

vadbe. Verjetno do razlik med doskoki na naših meritvah nebi prišlo, če bi bila vadba

predhodno naravnana na doskoke v statični ravnotežni položaj.

245

8. SKLEP

Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da med doskoki saltov naprej in saltov nazaj ne obstajajo

statistično pomembne razlike. Značilnosti skokov v fazi leta pomembno vplivajo na

značilnosti doskoka (Dufek in Bates, 1990; Marinšek 2007; Marquez, Masumura in Ae,

2009). Salti se v kinematičnih značilnostih v fazi leta med seboj ne ločijo po smeri vrtenja

okoli čelne osi, ampak po številu obratov okoli dolžinske osi (Ferkolj, 2000; Štuhec, 2001;

Karacsony in Čuk, 2005). Omenjene razlike v fazi leta so verjetno razlog, da med doskoki

saltov naprej in saltov nazaj nismo zaznali razlik.

Ugotovili smo, da statistično značilne razlike med doskoki določa smer doskoka. Doskoki

nazaj (Slika 2 in Slika 14) so bili v povprečju izvedeni z višjo telesno togostjo v fazi od

prvega dotika stopal s podlago do največje sile kot doskoki naprej (Slika 1 in Slika 15).

Vadečim je vzpostavitev visoke telesne togosti omogočil iztegnjen telesni položaj z visoko

postavljenim težiščem telesa v trenutku prvega stika stopal s podlago. Iztegnjene noge v

skočnem in kolenskem sklepu so jim omogočile, da so aktivno nadzirali spremembo kotov v

omenjenih sklepih v skladu z vibracijami podlage in s tem nadzirali porazdelitev sile po

podplatih, ter znižali potrebo po uporabi mišične sile (McNitt – Grey, Takashi in Millward,

1994). Doskoki z visoko telesno togostjo so bili izvedeni bolj učinkovito kot doskoki z

manjšo telesno togostjo. Smer doskoka določa ali bo pri doskoku vadeči videl podlago na

katero doskakuje ali ne. Doskoki z vidno informacijo pri doskoku (Slika 2 in Slika 14) so bili

izvedeni z visoko telesno togostjo in doskoki brez vidne informacije (Slika 1 in Slika 15) z

nizko telesno togostjo. Rezultati so pokazali na možnost, da se s pomočjo vidne informacije

boljše nadzira telesna togost, ki omogoča bolj učinkovite doskoke.

Rezultati naše raziskave so pokazali, da poleg smeri doskoka, določa značilnosti doskoka

zahtevnost saltov. Salti z večjim številom obratov okoli dolžinske osi so se izvedli bolj

asimetrično in z večjo razdaljo med stopali in koleni, kot salti brez obratov okoli dolžinske osi

oziroma z manjšim številom obratov okoli dolžinske osi. Asimetričnost se je pokazala kot

razlika v trajanju kontaktnega časa posamezne noge in razlika v obremenitvi med obema

nogama. Vadeči so doskočili bolj zahtevna salta na eno nogo z večjo časovno razliko (doskok

ni bil sonožen) in z večjimi razlikami v obremenitvi med obema nogama kot manj zahtevna

salta, kar jih je prisililo k hitrejšemu izvajanju korektivnih gibov. Izvedbo korektivnih gibov

246

smo zaznali kot širjenje kolen pri doskoku. Simetrični doskoki so bili bolje ocenjeni kot

asimetrični doskoki. Asimetrični doskoki so bil verjetno posledica različno hitrega padanja

vodilnega in nevodilnega boka v fazi priprave na doskok. Do različno hitrega padanja bokov

lahko pride, če pri odrivu ni ustvarjene dovolj velike vrtilne količine (Yeadon, 1993a). Vsaka

izvedba korektivnih gibov pomeni slabše ocenjen doskok. Vadeči so poskušali preprečiti

neučinkovite doskoke najzahtevnejših saltov tako, da so ob prvem dotiku postavili stopala

širše kot pri manj zahtevnih saltih in s tem povečali podporno površino. Po pravilih mora biti

doskok saltov izveden snožno. Širše postavljena stopala so predstavljala prednost pri

vzpostavitvi ravnotežnega položaja, vendar so hkrati pomembno vplivala na slabšo oceno

doskoka.

Naša raziskava je pokazala, da se doskoki na parterju spreminjajo z zahtevnostjo posameznih

saltov in smerjo doskoka. Da bodo doskoki izvedeni čim bolj učinkovito, morajo biti vadeči

telesno dobro pripravljeni in v procesu treninga pridobiti čim več uporabnih informacij o

izvedbi doskoka. Vadeči morajo biti sposobni pri odrivu salta ustvariti dovolj višine in vrtilne

količine, da lahko pred doskokom zavzamejo primeren položaj telesa in premagajo nastale

sile pri doskoku. Proces treninga mora biti naravnan tako, da bodo vadeči sposobni nadzora

telesa v fazi leta in med doskokom. Samo tako bodo lahko pred doskokom zavzeli primeren

položaj telesa in se primerno odzvali na različne vibracije podlage, ki nastanejo pri doskoku.

Vadeči morajo biti pripravljeni, v želji po čim boljšem doskoku, v kratkem času odreagirati na

nastale spremembe. V takšnih okoliščinah pride do izraza širina v gibalnem znanju in visoko

razvit potencial gibalnih sposobnostih, ki jih posameznik pridobi z dolgotrajnim in

načrtovanim delom.

247

9. LITERATURA

Arampatzis, A., Brügemann, G. P. in Klapsing, G. (2002). A three – dimensional shank –

foot model to determine the foot motion during landings. Medicine & Science in Sports &

Exercise, 34(1), 130–138.

Arampatzis, A., Morey-Klapsing , G. in Brüggemann, G. P. (2003). The effect of falling

height on muscle activity and foot motion during landings. Journal of Electromyography

and Kinesiology, 13(6), 533–544.

Bauer, J.A., Cauraugh, J.H. in Tillman, M.D. (2000). An insole pressure measurement

system: Repeatability of postural data. Foot & ankle international, 21(3), 221-226.

Bolkovič, T., Čuk, I., Kokole, J., Kovač, M. in Novak, D. (2002). Izrazoslovje v

gimnastiki. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport, Inštitut za kineziologijo.

Brooks, V.B. (1983). Motor control - How posture and movements are governed. Physical

Theraphy, 63(5), 664-673.

Chesnin, K.J., Selby-Silverstein, L. in Besser, M.P. (2000). Comparison of an in-shoe

pressure measurement device to a force plate: concurrent validity of center of pressure

measurements. Gait & Posture, 12(2), 128-133.

Cortes, N., Onate, J., Abrantes, J., Gagen, L., Van Lunen, B., Dowling, E. in Swain, D.

(2006). Kinematic analysis of jump – landing technique during various foot – landing

styles. Medicine & Science in Sports & Exercise. 38(5) Supplement: S392.

Cavagna, G. A. in Citterio, G. (1974). Effect of streching on the elastic characteristics of

the contracitle component of the frog striated muscle. Journal of Physiology (London).

239, 1–14.

248

Devita, P. in Skelly, W. A. (1992). Effect of landing stiffness on joint kinetics and

energetics in the lower extremity. Medicine and science in sports and exercise, 24(1),

108–115.

Davlin, C.D., Sands, W.A. in Shultz, B.B. (2001a). Peripherial vision and back tuck

somersaults. Percept Mot Skills, 93 (2), 465–471.

Davlin, C.D., Sands, W.A. in Shultz, B.B. (2001b). The role of vision in control of

orientation in a back tuck somersault. Motor Control, 5 (4), 337–346.

Derrick, T.R. (2004). The effects of knee contact angle on impact forces and

accelerations. Medicine & Science in Sport & Exercise, 36(5), 832-837.

Dietz, V. in Noth, J. (1978). Pre-innervation and strecth responses of triceps brachii in

man falling with and without visual control. Experimental brain research, 78, 576–579.

Dietz, V., Noth, J. in Schmidtbleicher, D. (1981). Interaction between pre – activity and

strech reflex in human triceps brachii during landing from forward falls. Journal of

physiology, 311, 113–125.

Dolenec, A (1999). Vpliv treniranja globinskih skokov s plantarno in dorzalno tehniko na

delo gležnja pri globinskih skokih, Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,

Fakulteta za šport.

Dufek, J.S. in Bates, B.T. (1990). The evaluation and prediction of impact forces during

landings. Medicine & Science in Sport & Exercise, 22(3), 370-377.

Duncan, A. in McDounagh, M.J.N. (2000). Stretch reflex distinguished from pre-

programmed muscle activations following landing impacts in man. Journal of physiology

526(2), 457–468.

Dyhre-Poulsen, P. in Laursen, A.M. (1984). Programmed electromyographic activity and

negative incremental muscle stiffnes in monkeys jumping downward. Journal of

physiology, 350, 121 – 136.

249

Dyhre-Poulsen, P., Simonsen, E.B. in Voigt, M. (1991). Dynamic control of muscle

stiffness and H reflex modulation during hopping and jumping in man. Journal of

physiology 437, 287–304.

Edman, K. A. P. (1992). Contractile perfromance of skeletal muscle fibres. V Komi, P. V.

(Ed.), Strengh tand power in sport. Champaign, IL: Human Kinetics.

Elvin, N.G., Elvin. A.A., Arnoczky, S.P. in Torry, M.R. (2007). The correlation of

segment accelerations and impact forces with knee angle in jump landing. Journal of

applied biomechanics, 23(3), 203-212.

Enoka, R. (2002). Neuromechanics of human movement – 3rd edition. Human Kinetics.

Ferkolj, S. M. (2000). Kinematična analiza nekaterih akrobatskih prvin z rotacijo nazaj

okrog čelne in vzdolžne osi. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za

šport.

Fournier, E in Pierrot-Deseilligny, E. (1989). Changes in transsmision in some reflex

pathways during movement in humans. News in physiological science, 4, 29–32.

Frolich, C. (1980). The physics of somersaulting and twisting. Scientific American, 242,

112 – 120.

Hargrave, M.D., Carcia, C.R., Gansneder, B.M. in Shultz, S.J. (2003). Subtalar pronation

does not influence impact forces or rate of loading during a single-leg landing. Journal of

athletic training, 38(1), 18-23.

Hondzinski, J.M. in Darling, W.G. (2001). Aerial somersault performance under three

visual conditions. Motor Control, 5 (3), 281–300.

Houk, J.C. in Rymer, W.Z. (1981). Neural control of muscle lenght. V Brookhart, J.M. in

Mouncastle, V.B. (Ur.) Motor Control, 1, 257–324.

250

Hraski, Ž. (2000). Konstrukcija i validacija biomehaničkog modela salta natrag.

Doktorska disertacija. Zagreb: Sveučilište u Zagrebu, Fakultet za fizičku kulturu.

Janshen, L. (1998). Neuromuscular control during gymnastic landings. V Arsenault, B.,

McKinley, P. in McFadyen, B. (ur.): Proceedings of the Twelfth Congress of the

International Society of Electromyography and Kinesiology (ISEK) (str. 136–137).

Montreal, Kanada.

Janshen, L. (2000). Neuromuscular control during gymnastic landings II. V: Hong, Y. in

Johns, D.P. (Ed.): Proceedings of XVIII International Symposium on Biomechanics in

Sports. Hong Kong, China.

Janshen, L. (2001). Muskuläre Ansteuerung und Stabilisierung der unteren Extremität bei

Landungen im Kunstturnen. V Brüggemann, G.P. (ur.). Arbeiten zur Angewandten

Trainings- und Bewegungswissenschaft. Köln, Deutschland.

Janshen, L. in Brüggemann, G.P. (2001). Neuromuscular control during expected and

unexpected landings. V Gerber, H. in Müller, R. (ur.). Proceedings of the XVIIIth

Congress of the International Society of Biomechanics. Zurich, Switzerland

Karacsony, I. in Čuk, I. (2005). Floor exercises – Methods, Ideas, Curiosities, History.

Ljubljana: STD Sangvinčki.

Kleina, P.J. in DeHavenb, J.J. (1995). Accuracy of three-dimensional linear and angular

estimates obtained with the ariel performance analysis system. Archives of Physical

Medicine and Rehabilitation, 76(2), 183-189.

Komi, P.V. in Bosco, C. (1978). Utilization of elastic energy in jumping and its relation to

skeletal muscle fiber composition. V Morecki, A., Fidelus, K., Kedzior, K. in Wit, S. (ur.)

Biomechanics VI-A (str. 79 – 85). Baltimore, MD: University Park Press.

Kovacs, I., Tihanyi, J., Devita, P., Racz, L., Barrier, J. in Hortobagyi, T. (1999). Foot

placement modifies kinematics and kinetics during drop jumping. Medicine & Science in

Sports & Exercise, 31(5), 708–716.

251

Lee, D.N., Young, D.S. in Rewt, D. (1992). How do somersaulters land on their feet?

Journal of Exp Psychology: Human Perception and Performance, 18 (4), 1195–1202.

Liebermann, D.G. in Goodman, D. (1991). Effects of visual guidance on the reduction of

impacts during landings. Ergonomics, 34(11), 1399–1406.

Luis, M. in Tremblay, L. (2008). Visula feedback use during a back tuck somersault:

evidence for optimal visual feedback utilization. Motor Control, 12 (3), 210–218.

Maeda, A., Shima, N., Nishizono, H., Kurata, H., Shigekazu, H in Motohashi, Y. (2003).

Lower extremity function in terms of shock absorbtion when landing with unsychronized

feet. Journal of Physiological Antrophology and Applied Human Science, 22(6), 279–283.

Marinšek, M. (2007). Napake pri doskokih pri saltih na parterju. Magistrska naloga,

Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Marinšek, M. in Čuk, I. (2007). Theoretical model for the evaluation of somersault

landings in floor exercise. V Smajlović, N. (ur.) Zbornik naučnih i stručnih radova (str.

63–68). Sarajevo: Univerzitet, Fakultet sporta i tjelesnog odgoja.

Marquez, W.Q., Masumura, M. in Ae, M. (2009). The effects of jumping distance on the

landing mechanics after a volleyball spike. Sports biomechanics, 8(2), 154-166.

McKinley, P. in Pedotti, A. (1992). Motor strategies in landing from a jump: the role of

skill in task execution. Experimental brain research 90 (2), 427–440.

McNitt-Gray, J. (1993). Kinetics of the lower extremities during drop landings from three

heights. Journal of Biomechanics, 26(9), 1037–1046.

McNitt-Gray, J., Takashi Y., in Millward, C. (1994). Landing strategies used by gymnasts

on different surfaces. Journal of Applied Biomechanics, 10, 237–252.

252

McNitt-Gray, J. L., Munkasy, B. A., Mathiyakom, W., in Somera, N. H. (1998).

Asymmetrical loading of lead and lag legs during landings of blocking movements.

Volleyball USA. 26, 14–16.

McNitt-Gray, J. L., Hester, D. M., Mathiyakom W. in Munkasy, B. A. (2001). Mechanical

demand and multijoint control during landing depend on orientation od the body segments

relative to the reaction force. Journal of Biomechanics, 34(11), 1471–1782.

Metral, S. in Cassar, G. (1981). Relationship between force and integrated EMG activity

during voluntary isometric anisotonic contaraction. European Journal of Applied

Physiology, 41(2), 185 – 198.

Mills, C., Pain, M.T.G. in Yeadon, M.R. (2009). Reducing ground reaction forces in

gymnastics' landings may increase internal loading. Journal of Biomechanics, 42(6), 671-

678.

Munaretti, J., McNitt-Gray, J.L. in Flashner, H. (2006). Modeling control and dynamics of

activities involving impact. Annual ASB meeting. Virginia Tech, VA. Pridobljeno 18. 2.

2008, iz www.asbweb.org/conferences/2006/ 2006.html.

Murphy, D.F., Beynnon, B.D., Michelson, J.D. in Vacek, P.M. (2005). Efficacy of plantar

loading parameters during gait in terms of reliability, variability, effect of gender and

relationship between contact area and plantar pressure. Foot Ankle Int., 26(2), 171-179.

Nielsen, J. in Pierrot-Deseilligny, E. (1996). Evidence of facilitation of soleus – coupled

Renshaw cells during voluntary co – contraction of antagonistic ankle muscles in man.

Journal of physiology, 493 (2), 603–611.

Nigg, B.M. in Herzog, W. (1998). Biomechanics of the musculo – skeletal system. Second

Edition. Wiley, Chichester.

Norman, R. W. in Komi, P. V. (1979). Electromechanical delay in skeletal muscle under

normal movement conditions. Acta Physiol Scand., 106(3), 241–248.

253

Panzer, V. P. (1987). Lower Extremity Loads in Landings of Elite Gymnasts. Doctoral

dissertation, Oregon: University of Oregon.

Prassas, S. in Gianikellis, K. (2002). Vaulting Mechanics. V Applied Proceedings of the

XX International Symposimu on Biomechanics in Sport – Gymnastics. Caceres, Spain:

University of Extremadura, Department of Sport Science.

Prochazka, A., Schofield, P., Westerman, A. in Ziccone, S.P. (1977). Reflexes in cat ankle

muscles after landing from falls. Journal of physiology, 272, 705–719.

Rack, P.M.H. in Westbury, D.R. (1974). The short range stiffness of active mammalian

muscle and its effect on mechanical properties. Journal of Physiology, 240, 331–350.

Radin, E.L in I.L. Paul. (1970). Does cartilage compliance reduce skeletal impact loads?

Relative force attenuating properties of articular cartilage, synovial fluid, peri-articular

soft tissues and bones. Arthritis and Rheumatism, 13, 139–144.

Requejo, P.S., McNitt – Grey, J.L. in Flashner, H. (2002). Flight phase joint control

required for successful gymnastics landings. Medicine & Science in Sport & Exercise,

34(5), Supplement 1, 99.

Requejo, P.S., McNitt – Grey, J.L. in Flashner, H. (2004). Modification of landing

conditions at contact via flight. Biological Cybernetics, 90(5), 327–336.

Sabick, M. B., Goetz, R. K., Pfeiffer, R. P., Debeliso, M. in Shea, K.G. (2006). Symmetry

in ground reaction forces during landing in gymnasts and non – gymnasts. Medicine &

Science in Sports & Exercise, 38(5) Supplement: S23.

Santello, M., McDonagh, J. N. in Challis, J. H. (2001). Visual and non-visual control of

landing movements in humans. Journal of Physiology, 537(1), 313–327.

Schaffler, M.B., E.L. Radin in D.B. Burr. (1989). Mechanical and morphological effects

of strain rate of fatigue of compact bone. Bone, 10, 207–214.

254

Schmidt, R. A. (1999). Motor control & learning – behavioral emphasis. Champaign, IL:

Human Kinetics Books.

Self, B. P. in Paine, D. (2001). Ankle biomechanics during four landing techniques.

Medicine & Science in Sport & Exercise, 33(8), 1338–1344.

Steffen, T., Baramki, H.G., Rubin, R., Antoniou, J. in Aebi, M. (1998). Lumbar intradiscal

pressure measured in the anterior and posterolateral annular regions during asymmetrical

loading. Clinical Biomechanics (Bristol, Avon). 13(7), 495–505.

Stein, R.B. (1995). Presynaptic inhibition in humans. Progress in neurobiology, 47, 533 –

544.

Štuhec, S. (2001). Kinematična analiza nekaterih akrobatskih prvin z rotacijo naprej

okrog čelne in vzdolžne osi. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport.

Vuillerme, N., Danion, F., Marin, L., Boyadjian, A., Prieur, J.M., Weise, I. in Nougier, V.

(2001). The effect of expertise in gymnastics on postural control. Neurosci Lett, 4, 303

(2), 83–86.

Wilson, D.J., Smith, B.K. in Gibson, J.K. (1997). Accuracy of Reconstructed Angular

Estimates Obtained With the Ariel Performance Analysis SystemTM. Physical Therapy,

77(12), 1741-1746.

Windhorst, U. (1988). How brain-like is the spinal cord? Berlin: Springer – Verlag.

Yeadon, M.R. (1993a). The biomechanics of twisting somersaults. Part I: Rigid body

motions. Journal of Sports Sciences, 11, 187-198.

Yeadon, M.R. (1993b). The biomechanics of twisting somersaults. Part II: Contact twist.

Journal of Sports Sciences, 11, 199-208.

Yeadon, M.R. (1993c). The biomechanics of twisting somersaults. Part III: Aerial twist.

Journal of Sports Sciences, 11, 209-218.

255

Yeadon, M.R. (1999). ''Learning how to twist fast.'' V Sanders, R. H. in Gibb, B. J. (ur.)

Applied Proceedings of the XVII International Symposium on Biomechanics in Sports –

Acrobatics (str. 37–47). Perth, Western Australia: School of Biomedical and Sport

Sciences, Edith Cowan University.

Yu, B., Lin, C.F. in Garrett, W.E. (2006). Lower extremity biomechanics during the

landing of a stop-jump task. Clinical Biomechanics (Bristol, Avon), 21(3), 297-305.

Zequera, M., Stephan, S. in Paul, J. (2006). The "parotec" foot pressure measurement

system and its calibration procedures. V 28th Annual International Conference of the

IEEE Engineering in Medicine and Biology Society (str. 5212-5216). New York, NY.

Zhang, S. N., Bates, B. T. in Dufek, J. S. (2000). Contributions of lower extremity joints

to energy dissipation during landing. Medicine & Science in Sports & Exercise, 32(4),

812–819.

256

10. PRILOGA

Preglednica 63: Korelacijska matrika izbranih časovnih spremenljivk za salta naprej

ocena T [ms]

rT [ms]

Tmax [ms]

Tmax_TT [ms]

T1 [ms]

T2 [ms]

maxTv [ms]

maxTn [ms]

maxTr [ms]

ocena 1,000 T[ms] ,259 1,000 rT[ms] -,369 -,322 1,000 Tmax[ms] ,249 ,323 -,204 1,000 Tmax_TT[ms] ,101 ,682 -,174 -,281 1,000 T1[ms] ,093 ,248 -,002 ,017 ,267 1,000 T2[ms] ,176 ,257 -,063 ,181 ,158 ,659 1,000 maxTv[ms] ,013 ,201 ,032 ,497 -,148 -,018 ,120 1,000 maxTn[ms] ,052 ,244 ,006 ,766 -,209 ,087 ,225 ,531 1,000 maxTr[ms] -,083 ,639 -,060 ,043 ,503 ,092 ,166 ,130 ,097 1,000

Opomba: Krepki tisk določa statistično značilne (p < 0,05) povezave med spremenljivkami Preglednica 64: Korelacijska matrika izbranih kinematičnih spremenljivk (v trenutku prvega stika) za salta naprej

ocena HTT [m]

Vbokn [m/s]

Vbokv [m/s]

Stop [m]

Kol [m]

Kglen [0]

Kglev [0]

Kkoln [0]

Kkolv [0]

Obrat [0]

ocena 1,000 HTT[m] -,130 1,000 Vbokn[m/s] ,386 -,593 1,000 Vbokv[m/s] ,561 -,397 ,656 1,000 Stop[m] ,146 -,028 -,056 ,153 1,000 Kol[m] ,073 ,095 -,036 ,139 ,798 1,000 Kglen[0] -,167 ,232 -,048 -,364 -,199 -,049 1,000 Kglev[0] -,304 ,126 -,012 -,449 -,224 -,195 ,889 1,000 Kkoln[0] ,094 ,597 -,541 -,001 ,047 ,064 -,393 -,528 1,000 Kkolv[0] -,039 ,622 -,581 -,140 -,039 ,005 -,402 -,459 ,948 1,000 Obrat[0] ,087 ,049 -,021 ,058 -,386 -,354 ,058 ,115 ,134 ,115 1,000

Opomba: Krepki tisk določa statistično značilne (p < 0,05) povezave med spremenljivkami Preglednica 65: Korelacijska matrika izbranih kinematičnih spremenljivk (v trenutku najnižjega položaja) za salta naprej

ocena HTT [m]

Vbokn [m/s]

Vbokv [m/s]

Stop [m]

Kol [m]

Kglen [0]

Kglev [0]

Kkoln [0]

Kkolv [0]

Obrat [0]

ocena 1,000 HTT[m] ,099 1,000 Vbokn[m/s] ,156 ,498 1,000 Vbokv[m/s] ,097 ,571 ,973 1,000 Stop[m] ,106 -,135 -,123 -,136 1,000 Kol[m] -,008 -,007 ,037 ,047 ,831 1,000 Kglen[0] ,008 -,426 -,108 -,196 ,221 ,346 1,000 Kglev[0] ,035 -,389 -,127 -,162 ,230 ,351 ,763 1,000 Kkoln[0] ,140 ,732 ,286 ,372 -,018 -,043 -,704 -,634 1,000 Kkolv[0] ,030 ,756 ,472 ,524 -,101 -,093 -,561 -,569 ,774 1,000 Obrat[0] ,219 ,028 -,061 -,042 -,358 -,341 -,079 -,051 ,069 -,022 1,000

Opomba: Krepki tisk določa statistično značilne (p < 0,05) povezave med spremenljivkami

Preglednica 66: Korelacijska matrika dinamičnih spremenljivk za salta naprej

ocena pF [TT]

pFv [TT]

pFn [TT]

Fps [TT]

Fmax [TT]

Fv [TT]

Fn [TT]

Fv / Fn F1 [TT]

F2 [TT]

maxFv [TT]

maxFn [TT]

rFmax [TT]

I [Ns]

Iv [Ns]

In [Ns]

ocena 1,000 pF[TT] ,143 1,000 pFv[TT] ,199 ,831 1,000 pFn[TT] ,190 ,870 ,503 1,000 Fps[TT] -,020 ,104 ,197 -,048 1,000 Fmax[TT] ,086 ,952 ,804 ,825 ,086 1,000 Fv[TT] ,075 ,816 ,871 ,560 ,178 ,858 1,000 Fn[TT] ,076 ,830 ,527 ,859 -,024 ,872 ,496 1,000 Fv / Fn ,108 -,134 ,194 -,292 ,158 -,170 ,276 -,549 1,000 F1[TT] ,022 ,656 ,608 ,492 ,033 ,598 ,504 ,527 -,120 1,000 F2[TT] ,015 ,720 ,595 ,567 ,055 ,719 ,684 ,564 -,015 ,530 1,000 maxFv[TT] ,190 ,823 ,891 ,609 ,158 ,862 ,939 ,562 ,194 ,537 ,649 1,000 maxFn[TT] ,068 ,840 ,540 ,879 -,072 ,885 ,577 ,945 -,395 ,515 ,611 ,638 1,000 rFmax[TT] ,446 ,145 ,090 ,369 -,059 ,168 ,121 ,171 ,153 ,011 ,003 ,257 ,271 1,000 I[Ns] ,268 ,764 ,605 ,749 ,117 ,759 ,570 ,739 -,172 ,506 ,398 ,641 ,717 ,258 1,000 Iv[Ns] ,323 ,656 ,716 ,499 ,232 ,662 ,611 ,535 ,060 ,498 ,338 ,685 ,511 ,216 ,918 1,000 In[Ns] ,187 ,758 ,433 ,866 ,004 ,745 ,461 ,817 -,348 ,448 ,398 ,521 ,801 ,261 ,941 ,731 1,000

Opomba: Krepki tisk določa statistično značilne (p < 0,05) povezave med spremenljivkami Preglednica 67: Korelacijska matrika izbranih časovnih spremenljivk za salta nazaj

ocena T[ms] rT[ms] Tmax[ms] Tmax_TT[ms] T1[ms] T2[ms] maxTv[ms] maxTn[ms] maxTr[ms] ocena 1,000 T[ms] -,311 1,000 rT[ms] ,129 -,151 1,000 Tmax[ms] -,389 ,332 ,192 1,000 Tmax_TT[ms] -,164 ,916 -,241 -,074 1,000 T1[ms] -,023 ,086 -,219 ,058 ,066 1,000 T2[ms] -,070 ,332 -,222 ,123 ,298 ,662 1,000 maxTv[ms] -,237 ,185 -,186 ,404 ,024 ,121 ,234 1,000 maxTn[ms] -,223 ,309 ,082 ,445 ,138 -,085 -,032 ,072 1,000 maxTr[ms] -,045 ,218 -,091 -,209 ,319 -,123 -,015 -,033 -,106 1,000


258

Preglednica 68: Korelacijska matrika izbranih kinematičnih spremenljivk (v trenutku prvega stika) za salta nazaj

ocena HTT [m]

Vbokn [m/s]

Vbokv [m/s]

Stop [m]

Kol [m]

Kglen [0]

Kglev [0]

Kkoln [0]

Kkolv [0]

Obrat [0]

ocena 1,000 HTT[m] -,415 1,000 Vbokn[m/s] ,475 -,600 1,000 Vbokv[m/s] ,339 -,485 ,827 1,000 Stop[m] ,208 -,147 ,164 ,083 1,000 Kol[m] ,205 -,045 ,006 -,002 ,851 1,000 Kglen[0] ,141 ,450 -,047 -,140 ,009 ,135 1,000 Kglev[0] ,168 ,344 -,059 -,226 ,105 ,136 ,905 1,000 Kkoln[0] -,584 ,492 -,522 -,351 -,311 -,355 -,296 -,336 1,000 Kkolv[0] -,577 ,480 -,530 -,379 -,298 -,398 -,331 -,338 ,963 1,000 Obrat[0] -,087 ,248 -,314 -,349 -,376 -,205 ,411 ,386 ,076 ,038 1,000

Opomba: Krepki tisk določa statistično značilne (p < 0,05) povezave med spremenljivkami Preglednica 69: Korelacijska matrika izbranih kinematičnih spremenljivk (v trenutku najnižjega položaja) za salta nazaj

ocena HTT [m]

Vbokn [m/s]

Vbokv [m/s]

Stop [m]

Kol [m]

Kglen [0]

Kglev [0]

Kkoln [0]

Kkolv [0]

Obrat [0]

ocena 1,000 HTT[m] -,537 1,000 Vbokn[m/s] -,297 ,774 1,000 Vbokv[m/s] -,349 ,810 ,990 1,000 Stop[m] ,324 -,295 -,084 -,147 1,000 Kol[m] ,444 -,518 -,163 -,241 ,804 1,000 Kglen[0] ,498 -,323 -,129 -,187 ,444 ,525 1,000 Kglev[0] ,528 -,458 -,263 -,298 ,475 ,541 ,743 1,000 Kkoln[0] -,080 ,411 ,152 ,204 -,394 -,570 -,443 -,230 1,000 Kkolv[0] ,434 -,094 -,161 -,185 -,026 -,038 -,014 ,185 ,563 1,000 Obrat[0] -,121 -,106 -,333 -,294 -,104 -,295 -,281 -,001 ,175 ,202 1,000


259

Preglednica 70: Korelacijska matrika izbranih dinamičnih spremenljivk za salta nazaj

ocena pF [TT]

pFv [TT]

pFn [TT]

Fps [TT]

Fmax [TT]

Fv [TT]

Fn [TT]

Fv / Fn F1 [TT]

F2 [TT]

maxFv [TT]

maxFn [TT]

rFmax [TT]

I [Ns]

Iv [Ns]

In [Ns]

ocena 1,000 pF[TT] -,047 1,000 pFv[TT] -,006 ,807 1,000 pFn[TT] ,021 ,895 ,505 1,000 Fps[TT] -,163 ,132 -,030 ,108 1,000 Fmax[TT] -,021 ,864 ,726 ,800 ,006 1,000 Fv[TT] -,066 ,738 ,880 ,477 -,062 ,810 1,000 Fn[TT] ,024 ,717 ,382 ,839 ,064 ,867 ,409 1,000 Fv / Fn -,090 -,009 ,405 -,350 -,094 -,112 ,457 -,561 1,000 F1[TT] -,060 ,460 ,391 ,350 ,224 ,220 ,276 ,109 ,152 1,000 F2[TT] ,146 ,666 ,557 ,600 ,031 ,661 ,531 ,577 -,147 ,344 1,000 maxFv[TT] -,041 ,749 ,896 ,473 -,038 ,789 ,950 ,419 ,432 ,238 ,488 1,000 maxFn[TT] -,014 ,772 ,523 ,831 ,035 ,917 ,575 ,938 -,337 ,164 ,590 ,572 1,000 rFmax[TT] ,118 ,060 ,312 -,038 -,089 ,085 ,297 -,122 ,456 ,040 -,095 ,355 ,120 1,000 I[Ns] -,310 ,747 ,641 ,601 ,154 ,753 ,698 ,577 ,066 ,384 ,573 ,672 ,677 ,171 1,000 Iv[Ns] -,313 ,631 ,733 ,340 ,120 ,623 ,753 ,329 ,339 ,384 ,509 ,745 ,459 ,223 ,925 1,000 In[Ns] -,266 ,754 ,470 ,762 ,165 ,772 ,553 ,730 -,196 ,333 ,556 ,515 ,789 ,100 ,936 ,731 1,000


DOSKOKI PRI SALTIH Z OBRATI NA PARTERJU · 2011. 5. 4. · naraste pri najbolj zahtevnih prvinah, pri katerih so obremenitve na lokomotorni aparat izjemno velike. Zaradi pomembnega

Documents