-
dr. A. BIZJAK, B. ĐUROVIĆ, M. STELE JEGLIČ
- 70 - STRATEGIJA UPRAVLJANJAZ VODAMI – NUV 2015-2021
26. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2015
dr. Aleš BIZJAK* Blažo ĐUROVIĆ* Mojca STELE JEGLIČ*
DOLOČITEV NARAVNIH POPLAVNIH OBMOČIJ (POMEMBNEJŠIH OBMOČIJ
POPLAVNE NEVARNOSTI)
POVZETEK
Pomembnejša območja poplavne nevarnosti so del območij
poplavljanja, na katerih se lahko poplavna voda brez večje škode
razlije in tudi zadrži, kar lahko zmanjša škodne posledice
dolvodno. Poplavna direktiva zavezuje k upoštevanju vidika območij,
kjer bi se poplavne vode lahko zadržale (naravna poplavna območja).
Določitev območij je utemeljena tudi z obema relevantnima
podzakonskima aktoma, tj. uredbi o pripravi načrta in metodološkem
pravilniku za kartiranje. Pomen območij je prav tako poudarjen v
evropskih dokumentih v zvezi z naravnimi ukrepi zadrževanja voda,
zeleni infrastrukturi in doseganjem sinergije ukrepov poplavne in
vodne direktive. Osnovni namen izdelave strokovne podlage je
podpora vodnemu načrtovanju na področju zmanjševanja poplavne
ogroženosti s pomočjo administrativnega zavarovanja naravnih
poplavnih območij v načrtu zmanjševanja poplavne ogroženosti
2015-2021. Izbrana metoda dela, ki temelji na konceptu, že
uporabljenem pri določitvi območij pomembnega vpliva poplav (IzVRS,
2012), je večkriterijsko vrednotenje za podporo odločanju s pomočjo
izdelave 17 rastrskih prostorskih modelov primernosti z velikostjo
kvadratne mrežne celice 10m. Obravnavanih je šest dejavnikov, ki
povečujejo stopnjo primernosti ali jo zmanjšujejo. Za posamezen
dejavnik so bili izbrani ustrezni kazalniki stopnje primernosti ter
njihove normirane vrednosti. Poleg dejavnikov so bile izbrane tudi
štiri prostorske omejitve, primernost na ravni posamezne mrežne
celice pa se je izračunavala po enačbi, ki povezuje primernost z
dejavniki, utežmi dejavnikov in omejitvami. Rezultat modela
predstavlja razvrstitev poplavnih območij v pet razredov
primernosti in na tej podlagi tudi razvrstitev po mejah podrobnejše
namenske rabe prostora občin v tri razrede primernosti. Izdelani
podatkovni sloji so namenjeni uporabi na ravni merila 1:50.000. Na
podlagi rezultatov modela primernosti, podatkov posodobljene
opozorilne karte poplav in integralne karte poplavne nevarnosti,
katastra stavb, podrobnejše namenske rabe prostora občin in
digitalnih ortofoto posnetkov, je bilo ročno določenih in
karakteriziranih 218 pomembnejših območij poplavne nevarnosti v
Sloveniji. Strokovna podlaga predstavlja prispevek k doseganju
ciljev poplavne direktive. Ključne besede: pomembnejša območja
poplavne nevarnosti, naravna poplavna območja, razlivno območje
visokih voda, poplavna ravnica, poplavna območja, primernost,
poplavna nevarnost
1. IZHODIŠČA
Pravna in strokovna izhodišča za določitev naravnih poplavnih
območij so: Direktiva 2007/60/ES Evropskega Parlamenta in Sveta, z
dne 23. oktobra 2007 o oceni in
obvladovanju poplavne ogroženosti (člen 7.3 – pri načrtovanju
upoštevati območja, kjer bi se poplavne vode lahko zadržale)
Okvirni program izvajanja poplavne direktive (2007/60/EC) v
Republiki Sloveniji 2010-2015 EU policy document on Natural water
retention measures (WFD CIS WG PoM, 2014) Green Infrastructure (GI)
— Enhancing Europe’s Natural Capital (Sporočilo Komisije EU
COM/2013/0249 final) Links between the Floods Directive (FD
2007/60/EC) and Water Framework Directive (WFD
2000/60/EC), Resource document, Technical Report - 2014 – 078
(EU, 2014)
* dr. Aleš BIZJAK, univ. dipl. inž. kraj. arh., ∗ Blažo ĐUROVIĆ,
univ. dipl. inž. grad., ∗ Mojca STELE JEGLIČ, univ. dipl. inž.
grad., Inštitut za vode Republike Slovenije, Hajdrihova ul. 28c,
1000 Ljubljana
-
dr. A. BIZJAK, B. ĐUROVIĆ, M. STELE JEGLIČ
- 71 - STRATEGIJA UPRAVLJANJAZ VODAMI – NUV 2015-2021
26. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2015
Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04
– ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13 in 40/14) - poplavna območja
(zemljišča, kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov občasno prelije
izven vodnega zemljišča)
Uredba o vsebini in načinu priprave podrobnejšega načrta
zmanjševanja ogroženosti pred poplavami (Ur. l. RS, št. 7/2010) -
naravna poplavna območja
Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi
poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o
načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Ur. l. RS, št.
60/2007) - pomembnejša območja poplavne nevarnosti
Predhodna ocena poplavne ogroženosti 2009-2012 – pretekli
dogodki in opozorilna karta poplav, določitev in razvrstitev
poplavno ogroženih območij v Sloveniji
Kartiranje poplavne nevarnosti in ogroženosti 2011-2015 –
integralne karte poplavne nevarnosti, karte poplavne
ogroženosti
V dokumentu Pregled pomembnih zadev upravljanja voda na vodnih
območjih Donave in Jadranskega morja (MOP RS, september 2014) je
poudarjen pomen naravnih retencijskih območij pri zmanjševanju
poplavne ogroženosti in nujnost njihove določitve s ciljem
ohranitve in povečanja prostora, namenjenega poplavnim procesom. Za
pripravo načrtov zmanjševanja poplavne ogroženosti je bilo nujno
izdelati strokovno podlago za upoštevanje vidika območij, kjer bi
se poplavne vode lahko zadržale (naravna poplavna območja), z
ukrepoma U1 – Določevanje in posodabljanje poplavnih območij in U6
- Ohranitev in obnovitev obstoječih zadrževalnih površin in
koridorjev poplavnih voda. Strokovna podlaga predstavlja tudi
prispevek poplavne direktive k doseganju ciljev vodne politike in
ciljev drugih sektorskih politik (narava-biodiverziteta,
kmetijstvo, gozdarstvo, prostorski razvoj, prilagajanje podnebnim
spremembam, zelena infrastruktura itd.), saj ima naravno
zadrževanje voda lahko sinergijske učinke na: izboljšanje stanja
voda zaradi zmanjšanja učinka razpršenih onesnaženj, izboljšanje
hidromorfoloških razmer, zmanjšanje učinka pogostih poplav,
povečanje razpoložljivosti voda zaradi zadrževanja.
Osnovni namen je ohranitev in povečanje prostora, namenjenega
naravnim poplavnim procesom s pomočjo administrativnega zavarovanja
naravnih poplavnih območij v 17 mini načrtih zmanjševanja poplavne
ogroženosti 2015-2021. Cilj izdelave strokovne podlage je bila
določitev pomembnejših območij poplavne nevarnosti, naravnih
poplavnih območij oz. poplavnih območij v skladu z določbami 86(1).
člena ZV-1 po zgledu na varovana območja drugih sektorskih politik.
Zavarovanje območij bi se lahko izvedlo z ukrepom prilagoditve
namenske rabe prostora občin poplavnemu režimu – sprememba
namembnosti rabe zemljišč v območja voda (za razlivna območja),
odkupi vodnih in priobalnih zemljišč (za razlivne koridorje). v
okviru priprave strokovne podlage je bil izdelan opis značilnosti
17 porečij in povodij (hidrološke, geološke, geomorfološke,
topološke, itd.), prostorski model primernosti za podporo odločanju
na ravni merila 1:50.000, okvirna določitev pomembnejših območij na
podlagi njihovih značilnosti.
2. ZASNOVA IN METODA DELA
Najpomembnejša razlivna območja se nahajajo na območjih
poplavnega nevarnostnega potenciala z malo ogroženci oz. brez njih
in kjer se njihov vnos ne načrtuje (zlasti poplavni gozdovi-logi in
ekstenzivni travniki) (slika 2-1).
-
dr. A. BIZJAK, B. ĐUROVIĆ, M. STELE JEGLIČ
- 72 - STRATEGIJA UPRAVLJANJAZ VODAMI – NUV 2015-2021
26. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2015
Slika 2-1: Zasnova določitve pomembnejših območij poplavne
nevarnosti (IzVRS, 2012). Izbrana metoda dela je večkriterijsko
vrednotenje poplavnih območij za podporo odločanju pri določitvi
ključnih razlivnih območij na 17 porečjih in povodjih NZPO s
pomočjo izdelave 17 rastrskih prostorskih modelov primernosti z
velikostjo kvadratne mrežne celice 10m. Na sliki 2-2 je prikazan
model razvrščanja.
DEJAVNIKI + UTEŽI [0,1]
OMEJITVE (0 ali 1)
PRIMERNOST S=∑(F*w)*∏(C) (5 razredov primernosti)
+
podrobnejša namenska raba prostora občin
PRIMERNOST po mejah pNRP (3 razredi primernosti) Slika 2-2:
Model razvrstitve poplavnih območij. Modeliranje je potekalo po
naslednjih korakih:
1. Izbira cilja; izbira testnega porečja; določitev dejavnikov
F, uteži in omejitev.
psihološko-sociološki parametri - družbena vrednost - zavedanje
možnih škodnih posledic - zaznava nevarnosti - obveščenost in
ozaveščenost
ekonomski parametri - tržna vrednost - zavarovanost -
dobičkonosnost - čas odprave škod oz. obnove
statistično-fizikalni parametri- verjetnost nastopa - jakost
dogodka - trajanje nevarnosti
NNEEVVAARRNNOOSSTTNNII
PPOOTTEENNCCIIAALL nnaarraavvnniihh ppoojjaavvoovv
ŠŠKKOODDNNII PPOOTTEENNCCIIAALL ggrraaddnniikkoovv
pprroossttoorraa
TTVVEEGGAANNOOSSTT
TTVVEEGGAANNOOSSTT
statistično-fizikalni parametri- izpostavljenost - razsežnost -
prostorska razporeditev - ranljivost oz. odpornost
OOGGRROOŽŽEENNOOSSTT ggrraaddnniikkoovv pprroossttoorraa
-
dr. A. BIZJAK, B. ĐUROVIĆ, M. STELE JEGLIČ
- 73 - STRATEGIJA UPRAVLJANJAZ VODAMI – NUV 2015-2021
26. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2015
2. Izbire primernih podatkov (dostopnih in homogenih na državni
ravni!) za oceno dosega območij poplavljanja, dejavnikov
primernosti in prostorskih omejitev.
3. Pridobitev, analiza in priprava podatkov ter ocene
primernosti atributov; priprava rastrskih podatkovnih slojev;
standardizacija oz. normalizacija spremenljivk.
4. Vektorske in rastrske prostorske analize, izračun indeksa
primernosti. 5. Razvrščanje in generalizacija. 6. Verifikacija
rezultatov glede na podrobnejšo namensko rabo prostora občin in
načrtovane ureditve
na porečju. 7. Prilagoditev metode dela, uporabljenih podatkov
in uteži. Razvrščanje je izdelano na podlagi podatkov Opozorilne
karte poplave (raven merila 1:50.000 z bolj ali manj homogeno
pokritostjo obravnavanih porečij), zato so rezultati primerni za
uporabo na ravni merila 1:50.000. V kolikor bi bila pokritost
poplavnih območij s podatki integralne karte poplavne nevarnosti
zadostna, bi natančnost rezultatov lahko dosegla tudi raven merila
1:5.000.
3. DEJAVNIKI IN OMEJITVE
Obravnavanih je bilo šest dejavnikov, ki povečujejo stopnjo
primernosti ali jo zmanjšujejo. Za posamezen dejavnik so bili
izbrani ustrezni kazalniki stopnje primernosti in njihove normirane
vrednosti, kjer je to bilo mogoče. 1. Območja poplavljanja Sloj:
Ovojnica dosegov pogostih, zelo redkih in redkih poplav in
razširjenih odsekov, ki poplavljajo
(Opozorilna karta poplav, IzVRS, 2014), združena z dosegi Q500
(Integralna karta poplavne nevarnosti, IzVRS, maj 2015)
2. Raba zemljišč Sloj: Dejanska raba zemljišč (MKGP, 2015) 3.
Prilagojenost habitatov – izbrano na podlagi relevantnih varstvenih
ciljev PUN2014-2020, ki
obravnavajo tudi hidromorfološke značilnosti Sloj: Cone
habitatov vrst in habitatnih tipov (ZRSVN, 2015) 4. Mokrišča Sloj:
Inventarizacija mokrišč v Sloveniji (VGI, 2000), raven merila
1:25000 5. Hidromorfološke značilnosti vodotokov – pomembnost
ohranitve naravnih vodotokov tudi s
pomočjo ohranitve razlivnih območij visokih voda Sloj: EMK
(IzVRS, 1999), razvodnice (IzVRS, 2007), referenčni odseki (IzVRS,
2014) 6. Pozidanost in poseljenost Sloj: centroidi katastra stavb,
centralni register prebivalstva, RPE E-HIS, dejanska raba
zemljišč
(kategorija 3000)
Na porečju Savinje so bila testirana utežna razmerja med
posameznimi dejavniki, ki so pozneje uporabljena tudi na preostalih
16 porečjih in povodjih:
+ Poplavnost 1,0 + Mokrišča 0,3 (kakovost in starost sloja) +
Habitati 0,05 (subjektivnost ocene; glej utež za 1100-njiva) +
Hidromorfološke značilnosti (vzročna povezanost) 0,15
‐ Pozidanost in poseljenost 1,0 ‐ Raba zemljišč brez pozidave
0,5
Izbira uteži temelji na predpostavki uravnoteženja situacije oz.
določitvi nulte vrednosti, ko se na istem mestu nahaja kombinacija
prostorskih rab, ki povečujejo primernost poplavnih območij in rab,
ki to primernost zmanjšujejo:
-
dr. A. BIZJAK, B. ĐUROVIĆ, M. STELE JEGLIČ
- 74 - STRATEGIJA UPRAVLJANJAZ VODAMI – NUV 2015-2021
26. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2015
+ poplavnost + naravne danosti (mokrišča, habitati,
hidromorfologija) - pozidanost in poseljenost - vrednost
nepozidanih zemljišč = +1 + 0,5 -1 - 0,5 = 0 Poleg dejavnikov so
bile izbrane tudi naslednje štiri omejitve:
1. Gospodarske dejavnosti Sloj: razvrstitev poplavno ogroženih
območij – gospodarske dejavnosti (IzVRS, 2012)
2. Kulturna dediščina Sloj: razvrstitev poplavno ogroženih
območij – kulturna dediščina (IzVRS, 2012)
3. Občutljivi objekti Sloj: razvrstitev poplavno ogroženih
območij – občutljivi objekti (IzVRS, 2012)
4. Okolje – IPPC in SEVESO zavezanci Sloj: IPPC in SEVESO
zavezanci (ARSO, 2015)
4. IZRAČUN PRIMERNOSTI IN REZULTATI PROSTORSKIH ANALIZ
4.1 RAZVRSTITEV POPLAVNIH OBMOČIJ V 5 RAZREDOV PRIMERNOSTI
Primernost na ravni posamezne mrežne celice dimenzije 10 m se je
izračunala po naslednji enačbi: S = ∑(dejavniki*uteži dejavnikov) *
∏(omejitve) = (omejitev1*omejitev2*…)*dejavnik1*utež_dejavnika1 +
(omejitev1*omejitev2*…)*dejavnik2*utež_dejavnika2 + …
(omejitevN*omejitevN*…)*dejavnikN*utež_dejavnikaN Poplavna območja
so bila razvrščena v 5 razredov primernosti z naslednjo okvirno
strukturo rabe zemljišč: R1 [vodnata in odprta zemljišča z malo
vegetacije; mokrišča; naravni vodotoki; zelo malo pozidana
zemljišča] R2 [zemljišča z nižjim katastrskim dohodkom G-S – gozd,
log, travnik, zaraščena zemljišča; mokrišča; prilagojeni habitati;
malo pozidana zemljišča] R3 [zemljišča z višjim katastrskim
dohodkom G-N – gozd, travnik, njiva; pozidano] R4 [zemljišča
najvišjega katastrskega dohodka S – sadovnjak, vinograd; večja
gostota poselitve in pozidave ter pozidana zemljišča] R5 [zemljišča
z gosto pozidavo in poselitvijo; poplavno ogrožena območja –
gospodarske dejavnosti, kulturna dediščina, okolje, občutljivi
objekti] Za uporabo v funkciji pomembnejših območij poplavne
nevarnosti so najbolj primerna zemljišča razredov 1, 2 in 3
(travniki, njive, gozd), ponekod v omejenem obsegu pa tudi razreda
4 (najbolj vredna zemljišča, pozidana zemljišča).
4.2 RAZVRSTITEV POPLAVNIH OBMOČIJ PO MEJAH PNRP V 3 RAZREDE
PRIMERNOSTI
Vrste območij osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora
določa na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS,
št. 33/07) priloga 1 Pravilnika o vsebini, obliki in načinu
priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev
območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev
naselij (Uradni list RS, št. 99/07). Podatki o rabi prostora
posameznih občin so bili pridobljeni z internega spletnega mesta
http://arhiv.mm.gov.si/mop/interno/, kjer so vsebine občinskih
prostorskih načrtov razvrščene v naslednje rubrike:
osnutek-smernice, dopolnjen osnutek,
-
dr. A. BIZJAK, B. ĐUROVIĆ, M. STELE JEGLIČ
- 75 - STRATEGIJA UPRAVLJANJAZ VODAMI – NUV 2015-2021
26. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2015
predlog – mnenje, predlog - sklep o ugotovitvi usklajenosti,
veljavni OPN. Nekateri manjkajoči podatki so pridobljeni neposredno
od občin, v celoti pa manjkajo podatki štirih občin (Kranjska Gora,
Velenje, Šmartno ob Paki in Bistrica ob Sotli). Podrobnejša
namenska raba prostora je razvrščena v tri kategorije (preglednica
4-1). Preglednica 4-1: Kategorije podrobnejše namenske rabe
prostora občin. I
V, VC, VI, VM; G; K, K2; OO Območja voda; območja gozdnih
zemljišč; območja kmetijskih zemljišč (druga kmetijska zemljišča);
ostala območja drugih zemljišč
II
K1 Najboljša kmetijska zemljišča
III
Območja stavbnih zemljišč; območja drugih zemljišč (razen
ostalih območij); Manjkajoči podatkovni zapisi
Podatki pNRP so uporabljeni pri določitvi pomembnejših razlivnih
območij v skladu s kriteriji (preglednica 4-2). Preglednica 4-2:
Matrika določitve končnega razreda primernosti. Model_5R pNRP_3kat
RO_3R 1 I Razlivno območje 1 2 I Razlivno območje 1 1, 2 0 (ni
podatka o pNRP občine) Razlivno območje 1 1 II Razlivno območje 2 2
II Razlivno območje 2 3 I, II Razlivno območje 2 4 I, II Razlivno
območje 2 3, 4 0 (ni podatka o pNRP občine) Razlivno območje 2 5
III Ogroženo območje 3 5 0 (ni podatka o pNRP občine) Ogroženo
območje 3
Ostale kombinacije Ogroženo območje 3 Za uporabo v funkciji
pomembnejših območij poplavne nevarnosti so najbolj primerna
zemljišča razredov 1 in 2, ponekod pogojno tudi zemljišča razreda
3.
5. DOLOČITEV POMEMBNEJŠIH OBMOČIJ POPLAVNE NEVARNOSTI
Na podlagi rezultatov iz prejšnjega poglavja, opozorilne karte
poplav in integralne karte poplavne nevarnosti, katastra stavb,
podrobnejše namenske rabe prostora občin in digitalnih ortofoto
posnetkov DOF5 je bilo ročno zamejenih 218 pomembnejših razlivnih
območij (tj. pomembnejših območij poplavne nevarnosti oz. naravnih
poplavnih območij) na 17 porečjih/povodjih NZPO v Sloveniji (slika
5-1) in izračunane njihove karakteristike. Pri določitvi so
upoštevana območja z manjšo poselitvijo, območja z večjo površino,
območja rečnih koridorjev ter kraška polja. V kolikor je bilo
mogoče, je bilo gorvodno od posameznega OPVP določeno vsaj eno
primerno razlivno območje.
-
dr. A. BIZJAK, B. ĐUROVIĆ, M. STELE JEGLIČ
- 76 - STRATEGIJA UPRAVLJANJAZ VODAMI – NUV 2015-2021
26. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2015
Slika 5-1: Pomembnejša območja poplavne nevarnosti na 17
porečjih/povodjih NZPO (218 območij). Na sliki 5-2 je prikazan
primer rezultatov dela na porečju Ljubljanice, tj. razvrstitev
poplavnih območij v tri razrede glede na primernost
administrativnega zavarovanja v funkciji pomembnejših območij
poplavne nevarnosti (naravnih poplavnih območij) ter meje
pomembnejših razlivnih območij, ki v grobem obsegajo zelo primerna
in primerna poplavna območja, redkeje tudi dele manj primernih
območij. V splošnem velja, da na sliki prikazana manj primerna
območja prostorsko ustrezajo tistim območjem, ki so bila v študiji
IzVRS (2012) opredeljena kot poplavno ogrožena območja (1190 v
Sloveniji), kar pomeni, da rezultati analize ustrezno dopolnjujejo
splošni koncept analize tveganj (slika 2-1).
-
dr. A. BIZJAK, B. ĐUROVIĆ, M. STELE JEGLIČ
- 77 - STRATEGIJA UPRAVLJANJAZ VODAMI – NUV 2015-2021
26. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2015
Slika 5-2: Karta razvrstitve poplavnih območij na porečju
Ljubljanice. Izračunane karakteristike pomembnejših območij
poplavne nevarnosti (deleži površin zemljišč v posameznih razredih
primernosti in druge karakteristike) za porečje Ljubljanice se
nahajajo v preglednici 5-1 Preglednica 5-1: Značilnosti
pomembnejših območij poplavne nevarnosti na porečju Ljubljanice
(deleži površin)
-
dr. A. BIZJAK, B. ĐUROVIĆ, M. STELE JEGLIČ
- 78 - STRATEGIJA UPRAVLJANJAZ VODAMI – NUV 2015-2021
26. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2015
SKLEPI
Poplavna direktiva zavezuje k upoštevanju vidika območij, kjer
bi se poplavne vode lahko zadržale (naravna poplavna območja) in
določitev območij je utemeljena v obeh relevantnih podzakonskih
aktih, tj. uredbi o pripravi načrta in metodološkem pravilniku za
kartiranje. Osnovni namen je ohranitev in povečanje prostora,
namenjenega naravnim poplavnim procesom. Izbrana metoda dela
temelji na konceptu, uporabljenem pri določitvi območij pomembnega
vpliva poplav (IzVRS, 2012). Obravnavanih je šest dejavnikov, ki
povečujejo stopnjo primernosti ali jo zmanjšujejo, poleg dejavnikov
so bile izbrane tudi štiri prostorske omejitve. Rezultat dela
predstavlja razvrstitev poplavnih območij v pet razredov
primernosti in na podlagi tega tudi razvrstitev poplavnih območij
po mejah pNRP v tri razrede primernosti, upoštevaje podatke o
podrobnejši namenski rabi prostora občin. Izdelani podatkovni sloji
so primerni za uporabo na ravni merila 1:50.000. Na podlagi
rezultatov modela primernosti, podatkov opozorilne karte poplav
(IzVRS, 2014) in integralne karte poplavne nevarnosti (IzVRS,
2015), katastra stavb, podrobnejše namenske rabe prostora občin in
digitalnih ortofoto posnetkov je bilo ročno zamejenih 218
pomembnejših območij poplavne nevarnosti v Sloveniji in izračunane
njihove karakteristike. Model razvrstitve bi bilo mogoče izboljšati
z vpeljavo dodatnih spremenljivk ali njihovo izločitvijo,
razširitvijo zaloge vrednosti spremenljivk oz. prirejanjem
ustreznih uteži, umerjanjem modela s korekcijo uteži posameznih
dejavnikov. Smiselno bi bilo izdelati tudi: 1. Razvrstitev območij
na podlagi njihovih značilnosti in njihovo določitev na ravni
merila 1:5.000. 2. Primerjavo z drugimi prostorskimi režimi
(prostorskimi in sektorskimi omejitvami) in oceno
potencialnega hidrološkega učinka, na kar vplivajo: naklon
terena in padec struge vodotoka (če voda na razlivnem območju
zastaja, potem
so potrebni le manjši gradbeni posegi), velikost prispevnega
območja do razlivnega območja, sQs, Q100, čas propagacije od
razlivnega območja do OPVP, čas zakasnitve do razlivnega območja,
velikost prispevnega območja med razlivnim območjem in OPVP (manjša
vmesna
površina - manj negotovosti njenega prispevka k poplavnemu
valu), dolžina struge vodotoka med razlivnim območjem in OPVP
(manjša razdalja - boljša
kontrola izlivanja in krajši čas potovanja vala), kapaciteta
razlivne površine (prostornina) in njeno vplivno območje.
3. Oceno potencialnega učinka na hidravlične razmere, primerjava
območij npr. po metodi FEM (ocena vpliva na zmanjšanje ogroženosti
dolvodno).
4. Preveriti možnosti aktivnih ukrepov za povečanje kapacitete
zadrževanja visokih voda glede na razpoložljiv prostor, količino
potrebnega materiala za nasip in potrebni volumen zadrževanja.
V prostorskih aktih je treba ključne razlivne površine visokih
voda zavarovati pred vnosom škodnega potenciala ter preveriti
možnosti aktivnih ukrepov za povečanje kapacitete zadrževanja
visokih voda in vpliva na zmanjšanje ogroženosti dolvodno.
Obstoječo stopnjo ogroženosti na nekaterih razlivnih območjih je
treba dolgoročno zmanjševati z aktivnimi in pasivnimi ukrepi
(prilagoditev objektov in načina življenja poplavni nevarnosti,
premestitev škodnega potenciala itd.).
LITERATURA
IzVRS 2015. Preliminarna identifikacija ključnih razlivnih
površin visokih voda na območju Slovenije. Letno poročilo o delu na
nalogi I/2/8, nosilec naloge: Mojca Stele Jeglič. Inštitut za vode
Republike Slovenije, junij 2015. Naročnik: MOP, program dela IzVRS
za leto 2015.
IzVRS, 2012. Razvrstitev poplavno ogroženih območij in določitev
območij pomembnega vpliva poplav v Sloveniji. Letno poročilo o delu
na nalogi I/2/1.1, nosilec naloge: Blažo Đurović. Inštitut za vode
Republike Slovenije, maj 2012. Naročnik: MOP, program dela IzVRS za
leto 2012; Dostopno z:
http://evode.arso.gov.si/direktive/FD_tabela.htm
IzVRS, 2014. Posodobitev integralne karte poplavne nevarnosti in
integralne karte razredov poplavne nevarnosti za objavo v Atlasu
okolja (60 novih HH študij) in izdelava integralne karte globin pri
Q100. Letno poročilo o delu na nalogi I/2/6, nosilec naloge: Mladen
Ajdič. Inštitut za vode Republike Slovenije, december 2014.
Naročnik: MOP, program dela IzVRS za leto 2014 (naloga se izvaja od
leta 2012); Dostopno z:
http://evode.arso.gov.si/direktive/FD_tabela.htm
IzVRS, 2014. Posodobitev Opozorilne karte poplav. Letno poročilo
o delu na nalogi I/2/7, nosilec naloge: Darko Anzeljc. Inštitut za
vode Republike Slovenije, december 2014. Naročnik: MOP, program
dela IzVRS za leto 2014