G L A S I L O S O C I A L I S T I C N E ZVEZ DOLENJSKI LIST T, č N E i VEZE DE LOVNE C A , J U D S T V A O K R S JANO V O M E S T Q Množičnost in kvaliteta Bogate izkušnje, k i smo jih v kulturnem udejstvovanju pridobili s prirejanjem «vij, je treba gojiti še naprej — Ne podcenjujmo domačih skupin, saj so prav te dosegle zelo lepe uspehe — Samo skozi množičnost in povečanje kvalitete bcmo uresničili kulturno preobrazbo Revije mladih pevcev so zelo uspešna oblika mno- žičnega kulturnega udej- stvovanja. Postale so tradi- cija, s katero je potrebno nadaljevati. Glasbena vzgo- ja je v pripravah za revije dobila najširše osnove in Svobode bodo v tesnem so- delovanju z vodstvi šol in glasbenimi pedagogi skrbe- le za nadaljnje sistematično delo. Tudi v letu 1962 bo- do v vseh občinah podobne revije, in sicer v aprilu in niaiu. Ze letos so v nekaterih občinah združili nastope Pionirskih in mladinskih zborov, instrumentalnih so- listov in mladih recitator- jev v enotno prireditev. Na zadnji konferenci predsed- nikov občinskih svetov Naslednja seja 0L0 v Vidrpu-Krškem Na petkovi seji obeh zbo- rov OLO v Novem mestu so odborniki potrdili predlog. d a bi se prihodnjič sestal: v Spodnjem Posavju v Vidmu- Krškem. Na tej seji, ki so jo določili za prve dn; oktobra, bodo sprejeli družben; plan okraja z a 1962. leto. Modni večeri na beograjskem sejmu Od 1. do 8 oktobra bo v Prostorih beograjskega raz- stav.šča mednarodna revija hodnih oblačil. Ze četrt.č zapored bodo v okviru Med- narodnega modnega sejma Pr kazali nove modele nad *W domačih in tujih tekstil- nih podjetij. Med drugimi so s voje izdelke najav.li Center * a sodobno oblačenje iz Be- ograda, Center za prosto oblačenje in opremo iz Lju- ljane, Zavod za uporabno jnnetnost Iz Beograda Ud. psemnajst tujih podjetij iz Italije, Franc Je, Madžarske, zahodne Nemčije, Belgije in p °ljske bo razstavilo pretež- ko ženske modele. V osmih letih 3-tisoč ljudi Svobod je prevladovalo mnenje, naj bodoče revije ne bodo samo prikaz zbo- rovskih zmogljivosti mla- dih. Ce hočemo, da bodo take revije v resnici prikaz celotne glasbene dejavnosti mladine in pionirjev, pri- kaz dosežkov glasbene vzgoje in v to vloženih na- porov glasbenih strokov- njakov in pedagogov, potem morejo imeti same revije širše osnove. Uresničevanje tega je povsem mogoče že prihodnje leto. Občinske revije bodo tako prerasle v glasbene revije, kjer bo nastopala mladina v pev- skih zborih, v instrumen- talnih skupinah in gojenci glasbenih šol. V preteklih letih so Svo- bode posvečale glavno skrb masovnemu vključe- vanju mladine v pevske zbore. Uspeh je presenetlji- vo lep, ker so tudi vodstva šol in zborovodje podprli to akcijo. Kljub prvenstve- nemu poudarku na množič- nosti pa je bilo že lelos ču- litete. Ohraniti množičnost lr. še izboljšati kakovost pa je smoter, kd se mora ures- ničiti v pripravah za revijo <- letu 1962 Ker v bodoče okrajne re- vije mladinskega pevskega petja ne bodo več izbirne revije za celjski festival — ta bo odslej le vsako drugo leto — v letu 1962 tudi ne bo okrajne revije mladin- skih pevskih zborov. Par pa bo nekaj najbojših zbo- rov sodelovalo na okrajni reviji kulturne dejavnosti. Izredna razgibanost na področju dramatike, zabav- no-glasbene dejavnosti, re- citatorstva itd. je nareko- vala letos celo vrsto okraj- nih revij. Strokovni organi okrajnega sveta Svobod, ki so pripravljali in vodili te revije in potem delo in smotre analizirali, so ugo- tovili, da okrajna revija po- samezne dejavnosti ne mo- re biti več realen prikaz obširnega dela, ki se na po- sameznem področju odvija. Mnogo bolj spodbudno za nadaljnjo krepitev posa- jftl tsoč otrokom in odra- *'-m j e v osmih let.h obstoja n "d;i 0 prijetne počitnice, 0<J nior in zdravstveno okre- v * n Je okrevališče okrajnega ^hor a ZB v Bakru. Ker so j " Prostori v stavbi nema- °krat pretesni, so se v sen- ?* drevja na vrtu večkrat ,'iH šotori. Posebno otro- — in teh je bilo vedno največ — so v domu v Bakru ra zen zdravega razvedrila pridobili tudi mnogo korist- ma znanja in izkušenj. Pod Vu dstvom starejših so sami opravljali dom in se spozna- ' z osnovnimi pravicami in Ooižnostmi samoupravljanja, " kr «ti p a so si na kuharskih ** ta Jih, ki so jih prirejali j" Sa ko leto, poleg veselih ur j* r 'dobili tudi koristno zna- n ' e Prav zato je bil dom ZB y Bakru dom oddiha in kr :i tj tudi vzgojna ustano- i*' ki je otrokom borcev s*en prijetnih počitnic nu- • la tudi mnogo koristnega ar >ia in izkušeni. VRE n E I j * - "Pt. do 8. okt. 1981 "»lil v r e m « bo v sploi- V ok . ' r »Jalo dalje. Okrog kod; n .» 8 r Prlčaki'K'o Pre- e Padavine. Dr. V. M. mezne dejavnosti, na pri- mer mladinskih gledališč, za možnost uveljavljanja večjega števila ansamblov in s tem tudi za rast kvali- tete, bodo v letu 1962 sek- torske revije, v močnejših občinah pa tudi samostojne občinske revije. O tem bodo razpravljale tudi občinske skupščine Svobod, ki bodo naložile občinskim svetom, naj se med seboj pomenijo, katera oblika bo najboljša. Okrajni svet pa bo po svo- jih strokovnih organih — sosvetih nudil organizacij- sko iti tehnično pomoč. Tudi v finančnem pogledu bodo sektorske revije dosti laže izvedljive kot pa večje število okrajnih re- vij. Udeležba kulturnih sku- a'n novomeškega okraja na letošnjih republiških re- vijah in festivalih ter uspe- hi, ki so jih te skupine do- segle, pa dokazujejo, da mnogo hitreje narašča kva- liteta domačih skupin, kot pa izginja podcenjevanje lastnih sposobnosti. Se ve- dno je laže dobiti v našem okraju sredstva za gostova- za amaterske ustvaritve, čeprav te ne zaostajajo za tistimi, ki jih nudijo po- vprečne profesionalne sku- pine. Letošnje revije so dosti pripomogle, da se je odnos obiskovalcev močno spremenil, saj so prizade- vanja za kvaliteto številni obiskovalci revij res toplo nagradili. Da bi prikazala naši pub- lika najboljše slovenske amaterske gledališke ustva- ritve, bosta Zveza Svobod Slovenije in okrajni svet priredila v letu 1962 v N o - vem mestu republiško re- vijo dramske dejavnosti. To bo obenem tudi prizna- nje napredku domačih gle- daliških skupin. Najboljša pevski zbori, gledališke skupine, instru- mentalni in vokalni solisti, ansambli zabavne glasbe, lutkovna gledališča in re- citatorji bodo sodelovali na okrajni reviji kult. dejav- nosti maja 1962. V okviru revije bo največ 7 priredi- tev, ki bodo tudi zaključen prikaz celotne kult. aktiv- nosti Svobod, zato bo vklj u- čena v revijo tudi razstava . amaterske likovne dejav- nosti. U bol proti luherKulozi Od 24. do 30. septembra je teden boja proti tuberkulozi, ki ga vsako leto organizira jugoslovan- ski RK. Namen te široke in potrebne akcije je opozoriti ljudi na nevarnost tuberkuloze in posle- dice, ki jih zapusti ta zahrbtna in nevarna bolezen. Dejstvo je, da boluje za tuberkulozo vsak dvestoti Slovenec, da umre za to boleznijo na leto 400 Slo- vencev in da se te številke kljub napredku v zdravstvu ne dajo bistveno zmanjšati. Ce bi na to vprašanje gledali z drugega stališča, bi ugotovili, da zgubimo na leto ogromno delovne sile, zlasti še zato, ker ljudje zbolijo največ med 20. in 30. letom, torej takrat, ko so na vrhuncu moči. Razčlenjevanje vzrokov te bolezni in statistični podatki povedo, da je tuberkuloza zakoreninjena tam, kjer so slabe in neurejene socialne in ekonom- ske razmere, pretežno pa med kmečkim prebival- stvom. Mnogi bolniki s teh področij se tudi silno branijo zdravljenja, če pa se že zdravijo, vse pre- malo upoštevajo zdravniške nasvete in ukrepe. Teh primerov je sicer vedno manj, nedvomno po za- slugi krajevnih organizacij RK, a še dosti preveč. V tednu boja proti tuberkulozi naj bi različne zdravstvene akcije še poostrili. Nikakor pri tem ne smejo sodelovati samo zdravniki, dispanzerji in bolnišnice, ker s tem akcija ne bi dosegla namena. Za reševanje zdravstvenih problemov so prav tako odgovorni upravni organi, organi družbenega in delavskega upravljanja ter družbene in politične organizacije, med katerimi mora vodilno mesto pre- vzeti RK. V tem času bo treba še posebej raziskati slabe življenjske pogoje delavcev v podjetjih in kmečkega prebivalstva ter tudi njihovo prehrano, saj sta to dva glavna vzroka za tuberkulozo. Vsaka občina naj sestavi program boja, predvsen pa naj oživi delo občinskih odborov RK. Vse ukrep je treba dosledno izvajati, saj bomo le tako lah', govorili o načrtnem zatiranju tuberkuloze. Plan: nad vse uspešno Nekaj besed o realizaciji letošnjega družbenega plana — Čeprav srno ugo- tavljali, da je »napet«, je šlo brez večjih težav — Ugodne posledice novega gospodarskega sistema — Investicije so uresničene zelo dobro V razgovoru s predstavniki okrajnega ljudskega odbora Novo mesto smo dobili jasno predstavo o rea- lizaciji družbenega plana v prvem polletju. Vedrih obrazov — plan je namreč uresničen — so nam našteli vrsto uspehov, pa tudi težav v prvem polletju in nekaj pomembnejših nalog, ki jih bomo morali še letos iz- vesti. V vseh panogah gospo- darstva smo družbeni bruto proizvod izpolnili z 48,6 %, narodni dohodek pa s 47,6 odst. Ce upoštevamo, da je v našem gospodarstvu so- razmerno precej sezonskih panog (gradbeništvo, lesna industrija, opekarne In po- dobno), smo z doseženimi uspehi lahko nadvse zado- voljni. V primerjavi z ena- kim razdobjem leta 1960 je letos družbeni bruto proiz- vod večji za 36,5 odst.. na- rodni dohodek pa za 32,1 odst. Ker je bilo v republi- škem planu to povečanje le 19-odstotno, v zveznem pa 16-odstotno. lahko smatra- mo našo realizacijo za več kot zadovoljivo. Plan torej le ni bil tako »-napet-", kot tkademski slikar Bogdan Borčič razstavlja 'e dni svoja olja v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, skupaj z mladima umetnikoma Aleksom Horvatom In Izidorjem Urbančičem se nam je zdel takrat, ko smo ga sprejemali, doseženi uspeh pa je v nemajhni meri posledica novega go- spodarskega sistema. Čeprav novi gospodarski sistem deluje malo časa, so njegove ugodne posledice že vidne. Največje uspehe so pri uresničevanju plana do- segla prav tista podjetja, ki so novi gospodarski sistem že v začetku sprejela resno. V takšnih kolektivih so se takoj spoprijeli s težavami, ki so jih trle. in v kolekti- vu iskali rešitve. Naj ome- nimo samo nekaj primerov: Kremen je v I. polletju iz- polnil plan s 60 odst., vsa leta doslej pa le s 40 odst.; Belokranjka iz Črnomlja je plan že izpolnila; Destila- cija Mirna ga je izpolnila s 73,8 odst. Se in še bi lahko naštevali. Vse vec je kolek- tivov, ki so v prvem pollet- ju izpolnili in presegli plan- ske naloge, in takšnih, ki se trudijo, da bi izpolnili plan pred rokom. Precej teže pa je v kolek- tivih, kjer sprejemajo novi gospodarski sistem in nje- gove ukrepe kot neke vrste kampanjo. Niso se še izko- pali iz težav, odpravili pa jih bodo le. če bodo iskali vzroke zanje v kolektivu. Problem obratnih sredstev še marsikje ni rešen, nav- zlic temu pa je proizvodnja v prvem polletju tekla brez večjih zastojev. Pozdraviti in pohvaliti moramo skupno reševanje vprašanja obrat- nih sredstev v okviru ko- mun, ki je nadvse zdravo. Uspehi, ki smo jih dosegli, so toliko večji, če pregleda- mo vrsto težav, s katerimi smo se spopadali. Plan investicij je bil po- stavljen dokaj optimistično. Ceorav je za marsika'ero naložbo manjkalo sredstev, smo ga realizirali s 44,8 %. Investicije so torej ostale v sorazmerju z realizacijo proizvodnje. Razmerje med gospodarskimi in negospo- darskimi investicijami pa je manj ugodno, saj smo v pr- vem polletju uresničili 50.2 odst. gospodarskih in le 23.7 odst. negospodarskih inve- sticij. Tudi proračun je v doto- ku sredstev in v izdatkih uspešnejši kot vsa leta do- slej. Dohodki so bili v pr- vem polletju uresničeni s 44 odst., izdatki pa s 40 odst. To pomeni, da so komune pričele letos dinamiki pro- računa posvečati več paž- nje. V jesenskem razdobju bo treba zagotoviti hitro iz- terjavo proračunskih do- hodkov, saj bomo le tako zagotovili normalno poslo- vanje vsem, ki so od teh dohodkov odvisni. Ne bo odveč še enkrat podčrtati, da so uspehi, ki smo jih našteli, posledica novega gospodarskega siste- ma. Prav zato moramo utr- jevanju tega sistema po- svečati v bodoče kar največ pozornosti. Vsi kolektivi morajo v razprave o pravil- nikih o delitvi čistega do- hodka in osebnih dohodkov vključiti slehernega proiz- vajalca. V novem sistemu se nihče več ne bo mogel izgovarjati da mu je kdo kaj d : ktiral. Vsi kolektivi si sami kujejo bodočnost. K o - mune i n O L O bodo posre- dovali le v primerih, ko bo to res nujno potrebno, si- cer pa jih morajo kolektivi Dojmovati kot skuonost pro- izvajalcev. S skrbnim in preudarnim gospodarje- njem, s hitrim obračanjem sredstev, s proizvodnjo, ki je prilagojena potrebam tr- žišča, bomo brez večjih te- žav tudi v bodoče izpolnje- vali plan.
7
Embed
DOLENJSKI LISTzbore. Uspeh je presenetlji vo lep, ker so tudi vodstva šol in zborovodje podprli to akcijo. Kljub prvenstve nemu poudarku na množič nosti pa je bilo že lelos ču-litete.
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
G L A S I L O S O C I A L I S T I C N E Z V E Z DOLENJSKI LIST T , č N E i V E Z E D E L O V N E C A , J U D S T V A O K R S J A N O V O M E S T Q
Množičnost in kvaliteta Bogate izkušnje, k i smo j ih v kulturnem udejstvovanju pridobili s prirejanjem « v i j , je treba gojiti še naprej — Ne podcenjujmo domačih skupin, saj so prav te dosegle zelo lepe uspehe — Samo skozi množičnost i n povečanje
kvalitete bcmo uresničili kulturno preobrazbo Rev i j e m l a d i h pevcev so
zelo uspešna o b l i k a m n o žičnega k u l t u r n e g a u d e j -s tvovan ja . Pos t a l e so t r a d i ci ja, s k a t e r o je po t r ebno nada l j eva t i . G l a s b e n a vzgoja je v p r i p r a v a h za rev i j e d o b i l a najširše osnove i n Svobode bodo v t e snem so de l o van ju z v ods t v i šol i n g l a sben im i pedagogi s k r b e le za nada l jn j e sistematično delo. T u d i v l e tu 1962 bo do v vseh občinah podobne revi je, i n s icer v a p r i l u i n n i a i u .
Z e letos so v n e k a t e r i h občinah združili nastope P i o n i r s k i h i n m l a d i n s k i h zborov, i n s t r u m e n t a l n i h sol is tov i n m l a d i h rec i ta to r -jev v enotno p r i r ed i t e v . N a zadnj i k on f e r enc i p redsedn ikov občinskih sve tov
Naslednja seja 0L0 v Vidrpu-Krškem
N a petkov i sej i obeh zborov O L O v Novem mestu so odborniki po t rd i l i predlog. d a bi se prihodnjič sestal : v Spodnjem Posav ju v V i d m u -Krškem. Na tej seji, k i so jo določili za prve dn; oktobra, bodo spreje l i družben; p lan okraja za 1962. leto.
Modni večeri na beograjskem sejmu Od 1. do 8 oktobra bo v
Prostor ih beograjskega raz-stav.šča mednarodna rev i ja h o d n i h oblačil. Ze četrt.č zapored bodo v okv i ru M e d narodnega modnega sejma Pr kazali nove modele nad *W domačih in tuj ih t eks t i l nih podjetij . Med d rug im i so s voje izdelke najav. l i Center * a sodobno oblačenje iz B e ograda, Center za prosto oblačenje in opremo iz L j u l j a n e , Zavod za uporabno jnnetnost Iz Beograda Ud. psemnajst tu j ih podjetij iz Italije, F r anc Je, Madžarske, zahodne Nemčije, Belg i je i n p ° l jske bo razstavi lo pretežko ženske modele.
V osmih letih 3-tisoč ljudi
S v o b o d je p r e v l a d o v a l o mnen je , naj bodoče rev i j e ne bodo samo p r i k a z zbo r o v s k i h zmog l j i v o s t i m l a d i h . C e hočemo, d a bodo t ake r e v i j e v r e s n i c i p r i k a z ce lotne g lasbene de javnos t i m l a d i n e i n p i on i r j e v , p r i k a z dosežkov g lasbene vzgoje i n v to vloženih n a p o r o v g l a s b e n i h s t r o k o v n j akov i n pedagogov, po tem more jo i m e t i same rev i j e širše osnove. Uresničevanje tega je povsem mogoče že p r i h o d n j e leto. Občinske rev i je bodo tako pre ras l e v g lasbene rev i j e , k j e r b o nastopa la m l a d i n a v pevs k i h z b o r i h , v i n s t r u m e n t a l n i h s k u p i n a h i n go jenc i g l a sben ih šol.
V p r e t e k l i h l e t i h so S v o bode posvečale g lavno s k r b m a s o v n e m u vključev a n j u m l a d i n e v pevske zbore . U s p e h j e p resene t l j i vo lep, k e r so tud i v ods t va šol in zborovod je p o d p r l i to akc i j o . K l j u b p r v e n s t v e n e m u p o u d a r k u na množičnost i pa je b i l o že le los ču-l i tete. O h r a n i t i množičnost lr. še izboljšati kakovos t p a j e smoter , kd se m o r a ures ničiti v p r i p r a v a h za rev i jo <- l e tu 1962
K e r v bodoče ok ra jne r e v i j e m l a d i n s k e g a pevskega petja ne bodo več i z b i rne rev i j e za c e l j sk i f es t i va l — ta bo odslej le v sako drugo leto — v l e tu 1962 tud i ne bo ok ra jne rev i j e m l a d i n s k i h p e v s k i h zborov . P a r pa bo neka j najbojših zborov sode lova lo na o k r a j n i r e v i j i k u l t u r n e de javnos t i .
I z r edna razg ibanost na področju d r a m a t i k e , z abav -no-g lasbene de javnos t i , r e -c i t a t o r s t va i t d . je n a r e k o v a l a letos ce lo v rs to o k r a j n i h r e v i j . S t r o k o v n i o rgan i ok ra jnega sve ta Svobod , k i so p r i p r a v l j a l i i n v o d i l i te r ev i j e i n po tem de lo in smo t r e a n a l i z i r a l i , so ugot o v i l i , d a o k r a j n a rev i ja posamezne de javnos t i ne mo re b i t i več r ea l en p r i k a z obširnega de la , k i se na pos a m e z n e m področju odv i j a . M n o g o bo l j s p o d b u d n o za nada l j n j o k r e p i t e v posa -
j f t l tsoč otrokom i n odra-* '-m j e v osmih le t .h obstoja n " d ; i 0 pr i jetne počitnice, 0 < J n i o r in zdravstveno okre-v * n J e okrevališče okrajnega ^ h o r a ZB v B a k r u . K e r so j " Prostor i v s tavbi nema-°krat pretesni , so se v sen-
?* drevja na v r t u večkrat , ' i H šotori. Posebno otro-
— in teh je b i lo vedno največ — so v domu v B a k r u r a z e n zdravega razvedr i l a pr idob i l i tud i mnogo kor i s t m a znanja in izkušenj. P o d V u d s t v o m starejših so sami oprav l ja l i dom in se spozna-' z osnovnimi p rav i cami in
Ooižnostmi samouprav l janja , " k r « t i p a so si na k u h a r s k i h * * t a J i h , k i so j i h p r i r e j a l i j " S a k o leto, poleg vesel ih ur j * r ' d ob i l i tud i kor is tno zna -n ' e P rav zato je b i l dom Z B y B a k r u dom oddiha in
kr : i t j tud i vzgojna ustano-i * ' k i je otrokom borcev s*en pr i j e tn ih počitnic n u -• l a tudi mnogo koristnega
a r>ia in izkušeni.
V R E n E I j * - " P t . do 8. okt. 1981
"»lil v r e m « bo v sploi-V o k . ' r»Jalo dalje. Okrog k o d ; n . » 8 r Prlčaki'K'o Pre-
e Padavine. Dr. V. M.
mezne de javnos t i , n a p r i m e r m l a d i n s k i h gledališč, za možnost u v e l j a v l j a n j a večjega števila a n s a m b l o v in s t em t u d i za rast k v a l i tete, bodo v l e tu 1962 sekto rske rev i j e , v močnejših občinah p a t u d i samosto jne občinske rev i j e . O t e m bodo r a z p r a v l j a l e t u d i občinske skupščine Svobod , k i bodo naložile občinskim sve tom, na j se m e d seboj pomen i j o , ka t e ra o b l i k a bo najboljša. O k r a j n i sve t pa b o po s v o j i h s t r o k o v n i h o r g a n i h — sosve t ih n u d i l o r g a n i z a c i j sko i t i tehnično pomoč. T u d i v finančnem pog l edu bodo sek to rske r ev i j e dos t i laže i z v ed l j i v e ko t pa večje število o k r a j n i h r e v i j .
Udeležba k u l t u r n i h s k u -a ' n novomeškega o k r a j a na letošnjih republiških r e v i j ah i n f e s t i v a l i h ter uspeh i , k i so j i h te s k u p i n e dosegle, pa dokazu je jo , da mnogo h i t r e j e narašča k v a l i t e ta domačih s k u p i n , kot p a i z g in j a podcen jevan je l a s t n i h sposobnost i . Se v e
dno je laže d o b i t i v našem o k r a j u s r eds t va za gostova-za a m a t e r s k e us t va r i t v e , čeprav te ne zaostaja jo za t i s t i m i , k i j i h n u d i j o po vprečne p ro f e s i ona lne s k u p ine . Letošnje rev i j e so dost i p r i pomog l e , da se je odnos ob i skova l c e v močno s p r e m e n i l , saj so p r i z a d e v a n j a za k v a l i t e t o številni o b i s k o v a l c i r e v i j res top lo n a g r a d i l i .
D a b i p r i k a z a l a naši p u b lika najboljše s l ovenske a m a t e r s k e gledališke u s t v a r i t ve , bosta Z v e z a Svobod S l o v en i j e i n o k r a j n i svet p r i r e d i l a v l e tu 1962 v N o v e m m e s t u republiško r e v i jo d r a m s k e de javnos t i . T o b o o b e n e m t u d i p r i z n a nje n a p r e d k u domačih g ledaliških s k u p i n .
Najboljša p e v s k i z b o r i , gledališke s k u p i n e , i n s t r u m e n t a l n i i n v o k a l n i so l i s t i , a n s a m b l i z abavne glasbe, l u t k o v n a gledališča i n re -c i t a to r j i bodo sode l o va l i n a o k r a j n i r e v i j i k u l t . de jav nos t i m a j a 1962. V o k v i r u r ev i j e bo največ 7 p r i r e d i tev, k i bodo t u d i zaključen p r i k a z ce lotne k u l t . a k t i v nos t i Svobod , zato bo v k l j u -čena v r e v i j o t u d i razs tava . amate r ske l i k o v n e de javnos t i .
U bol proti luherKulozi Od 24. do 30. septembra je teden boja proti
tuberkulozi, ki ga vsako leto organizira jugoslovanski RK. Namen te široke in potrebne akcije je opozoriti ljudi na nevarnost tuberkuloze in posledice, ki jih zapusti ta zahrbtna in nevarna bolezen. Dejstvo je, da boluje za tuberkulozo vsak dvestoti Slovenec, da umre za to boleznijo na leto 400 Slovencev in da se te številke kljub napredku v zdravstvu ne dajo bistveno zmanjšati. Ce bi na to vprašanje gledali z drugega stališča, bi ugotovili, da zgubimo na leto ogromno delovne sile, zlasti še zato, ker ljudje zbolijo največ med 20. in 30. letom, torej takrat, ko so na vrhuncu moči.
Razčlenjevanje vzrokov te bolezni in statistični podatki povedo, da je tuberkuloza zakoreninjena tam, kjer so slabe in neurejene socialne in ekonomske razmere, pretežno pa med kmečkim prebivalstvom. Mnogi bolniki s teh področij se tudi silno branijo zdravljenja, če pa se že zdravijo, vse premalo upoštevajo zdravniške nasvete in ukrepe. Teh primerov je sicer vedno manj, nedvomno po zaslugi krajevnih organizacij RK, a še dosti preveč. V tednu boja proti tuberkulozi naj bi različne zdravstvene akcije še poostrili. Nikakor pri tem ne smejo sodelovati samo zdravniki, dispanzerji in bolnišnice, ker s tem akcija ne bi dosegla namena. Za reševanje zdravstvenih problemov so prav tako odgovorni upravni organi, organi družbenega in delavskega upravljanja ter družbene in politične organizacije, med katerimi mora vodilno mesto prevzeti RK. V tem času bo treba še posebej raziskati slabe življenjske pogoje delavcev v podjetjih in kmečkega prebivalstva ter tudi njihovo prehrano, saj sta to dva glavna vzroka za tuberkulozo.
Vsaka občina naj sestavi program boja, predvsen pa naj oživi delo občinskih odborov RK. Vse ukrep je treba dosledno izvajati, saj bomo le tako lah', govorili o načrtnem zatiranju tuberkuloze.
Plan: nad vse uspešno Nekaj besed o realizaciji letošnjega družbenega plana — Čeprav srno ugotavljali, da je »napet«, je šlo brez večjih težav — Ugodne posledice novega
gospodarskega sistema — Investicije so uresničene zelo dobro
V razgovoru s predstavniki okrajnega ljudskega odbora Novo mesto smo dobili jasno predstavo o realizaciji družbenega plana v prvem polletju. Vedrih obrazov — plan je namreč uresničen — so nam našteli vrsto uspehov, pa tudi težav v prvem polletju in nekaj pomembnejših nalog, ki jih bomo morali še letos izvesti.
V vseh panogah gospoda r s t va s m o družbeni b ru t o p r o i z v od i z p o l n i l i z 48,6 %, n a r o d n i dohodek pa s 47,6 odst . C e upoštevamo, d a je v našem gospodars tvu sor a z m e r n o precej s e zonsk ih panog (gradbeništvo, lesna i n d u s t r i j a , o p e k a r n e In podobno) , s m o z doseženimi uspehi l a h k o nadvse zado
v o l j n i . V p r i m e r j a v i z enak i m r a zdob j em l e ta 1960 je letos družbeni b r u t o p r o i z v o d večji z a 36,5 odst.. na rodn i dohodek pa za 32,1 odst. K e r je b i l o v r e p u b l i škem p l a n u to povečanje le 19-odstotno, v z v e znem pa 16-odstotno. l a h k o s m a t r a m o našo r ea l i z ac i j o z a več kot zadovo l j i v o . P l a n torej le n i b i l t a k o »-napet-", kot
tkademski slikar Bogdan Borčič razstavlja 'e dni svoja olja v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, skupaj z mladima umetnikoma Aleksom Horvatom In Izidorjem Urbančičem
se n a m je zde l t akra t , ko smo ga sp r e j ema l i , doseženi uspeh pa je v n e m a j h n i me r i pos l ed i ca novega gospodarskega s i s tema.
Čeprav nov i gospodarsk i s i s t em de lu je m a l o časa, so njegove ugodne pos ledice že v idne . Največje uspehe so pr i uresničevanju p l a n a do seg la p rav t i s ta podjet ja , k i so n o v i gospodarsk i s is tem že v začetku spre j e la resno. V takšnih k o l e k t i v i h so se tako j s p o p r i j e l i s težavami, k i so j i h tr le . i n v k o l e k t i v u i s k a l i rešitve. Na j omen i m o s a m o nekaj p r i m e r o v : K r e m e n je v I. po l l e t ju i z p o l n i l p l a n s 60 odst., v sa le ta dos le j pa le s 40 odst . ; B e l o k r a n j k a i z Črnomlja je p l a n že i z p o l n i l a ; Des t i l a c i j a M i r n a ga je i z p o l n i l a s 73,8 odst. Se in še b i l a h k o naštevali. V s e vec je ko l ek t i vov , k i so v p r v e m pol le t ju i z p o l n i l i i n presegl i p l a n ske naloge, in takšnih, k i se t rud i jo , d a b i i z p o l n i l i p l a n pred r o k o m .
Prece j teže pa je v ko l ek t i v i h , k j e r spre j emajo nov i gospodarsk i s i s tem in njegove uk r epe kot neke vrs te k a m p a n j o . N i s o se še i zko pa l i i z težav, o d p r a v i l i pa j ih bodo le. če bodo i ska l i v z roke zanje v k o l e k t i v u . P r o b l e m o b r a t n i h sredstev še m a r s i k j e n i rešen, nav z l i c t emu pa je p ro i z vodn ja v p r v e m po l l e t ju t ek la brez večjih zastojev. P o z d r a v i t i i n p o h v a l i t i m o r a m o s k u p n o reševanje vprašanja obra t n i h sredstev v o k v i r u ko m u n , k i je nadvse zdravo . U s p e h i , k i smo j i h doseg l i , so t o l i k o večji, če preg l edam o v rs to težav, s k a t e r i m i s m o se s p o p a d a l i .
P l a n i nves t i c i j je b i l pos t a v l j en d o k a j optimistično.
Ceo rav je za m a r s i k a ' e r o naložbo m a n j k a l o sredstev, smo ga r e a l i z i r a l i s 44,8 %. Invest ic i je so torej osta le v s o ra zmer ju z r ea l i zac i j o pro i zvodn je . Razmer j e m e d gospodarsk im i i n negospod a r s k i m i i n v e s t i c i j am i pa je manj ugodno, saj smo v p r vem po l l e t ju uresničili 50.2 odst. gospodarsk ih i n le 23.7 odst. negospodarsk ih inves t i c i j .
T u d i proračun je v do to k u sredstev i n v i z d a t k i h uspešnejši ko t vsa l e ta d o sle j . D o h o d k i so b i l i v p r v em po l le t ju uresničeni s 44 odst., i z d a t k i pa s 40 odst . T o pomen i , d a so k o m u n e pričele letos d i n a m i k i p ro računa posvečati več pažnje. V j esenskem ra zdob ju bo t reba zagotov i t i h i t r o i z ter javo proračunskih d o hodkov , saj b o m o le t a k o zago tov i l i n o r m a l n o pos lo van je vsem, k i so od teh dohodkov o d v i s n i .
N e bo odveč še e n k r a t podčrtati, d a so uspeh i , k i s m o j i h našteli, pos l ed i ca novega gospodarskega s i s t e ma . P r a v zato m o r a m o u t r j e v an ju tega s i s t ema posvečati v bodoče k a r največ pozornost i . V s i k o l e k t i v i mo ra j o v r a zp rave o p r a v i l n i k i h o d e l i t v i čistega d o h o d k a i n o s ebn ih d o h o d k o v vključiti s l ehernega p r o i z va ja l ca . V n o v e m s i s t e m u se nihče več ne bo moge l i zgovar ja t i da m u je kdo kaj d : k t i r a l . V s i k o l e k t i v i s i sami kujejo bodočnost. K o m u n e in O L O bodo posredova l i le v p r i m e r i h , ko bo to res nu jno potrebno, s i cer pa j i h morajo k o l e k t i v i Dojmovati kot skuonos t p r o i zva ja lcev . S s k r b n i m i n p r e u d a r n i m gospodar je n j em, s h i t r i m obračanjem sredstev, s p ro i z vodn jo , k i je p r i l a go j ena po t r ebam t r žišča, b o m o b r e z večjih t e žav t u d i v bodoče i z p o l n j e
v a l i p l a n .
Na Bizeljskem Sredi bizeljskih vlnogra-
Bov in sadovnjakov prebijalo tamkajšnji kmetovalci marsikateri dan. Letošnja letina je bogato obrodila. To ao potrjevali tudi njihov! nasmejani obrazi, ko se » praznimi vozovi vračali od
V »Zlata košuta« na sejmu oblačil
r in mode O d 30. septembra do 8. ok
tobra bo v Beogradu mednarodn i sejem oblačil i n mode. Vodstvo sejma se je odločilo zmanjšati število pr i znan j , da bi povečalo n j ihovo v r ed nost. Odslej bodo za nove i z delke jugos lovansk ih raz stav l javcev podel jeval ; p r i m a n j e »Zlato košuto« i n d i plome. P o eno košuto bodo lahko dob i l i najboljši i zde lk i na razstavi tekst i la , konfekcije, trikotaže, per i la in tekst i lne galanteri je ter na j boljše delo na razstav i ob lačilnih kro jev i n na modni r e v i j i v o k v i r u sejma. Vsak Izdelek, nagrajen z »Zlato košuto,« bo mora l i zpolnjevat i t r i pogoje: mora l bo funkc iona lno ustrezat i n a menu, b i t i ekonomičen za pro izvodnjo in hkra t i estetsk i .
zadružnega skladišča, k a mor so p r ipe l j a l i svoje p r i de lke.
N a up rav i kmet i j ske z a druge B i ze l j sko so nam r a d i postregl i s podatk i . Do 31. avgusta so odkup i l i 242.780 k i l og ramov sadja; od tega samo jabo lk 90.277 k g (po 15 do 25 dinarjev) , mare l i c 67.530 kg (po 30 do 65 din), hrušk 40.875 kg (po 20 do 25 dinarjev) , s l i v 34.762 k g (po 20 do 30 din) in v inog radn i ških breskev 5.216 k g (po 18 do 30 dinarjev) .
Zadruga odkupuje t u d ; živino. Letos je že odkupi la 64.740 kg govedi, (povprečno po 152 d inar jev k i logram) , 30.537 kg telet (po 236 d i n a r jev) In 35. 349 kg» prašičev po 232dinarjev. P roda jna cena pa je b i l a : za goveje meso 159 d in , za telečje 254 d in in za prašičje 244 d in .
O d k u p i l i so tud i 164.750 jajc.
Zadruga je brez posestva dosegla v prvem pol let ju 10.197.000 d inar jev čistega dohodka od 18.804.000 dinar jev , p l an i ran ih v tem letu.
K o smo zapuščali B i z e l j sko, smo spet srečali kmete z vozovi , naloženimi s sadjem. Pe l j a l i so ga v kmet i j sko zadrugo, k j e r ga dobro plačujejo
Semič: novo obrtno podjetje Poročali smo i e , da bo v
Semiču u s t a n o v l j e n o b r t n i center . Črnomaljska O b L O j e že i z d a l po t r ebno odločbo, h k r a t i pa so že ure jene t u d i ostale f o rma lnos t i JJpamo , da bo podjet je za -
Pletilnica v Dobovi -46,2 odstotka
V P l e t i l n i c i v Dobov i so v p r v e m pol let ju dosegi k o l i činski p lan proizvodnje v o l n e n i h i n bombažnih izdekov a 46,2 odst. Podjetje je imelo težave zaradi bolezni zapos len ih , saj je v tem razdobju znašal izpad de lovn ih ur 7,4 odst. L e t n i p lan predv ideva 70 mi l i jonov dinarjev bruto pro i zvoda , dosegli pa so 32 mi l i j onov 662 tisoč dinar jev a l : 46,8 odst p lana. N a r o d n i dohodek so rea l i z i ra l i s 47,9 odst. Nadal je predv ideva ko ličinski letni p lan izdelavo 1,6 ton vo lnen ih i n 1,5 ton bombažnih izdelkov. V o l n e T
n i h izdelkov so Izdelal i 3.568 kg a l i 46,9 odst., bombažnih pa 637 kg a l i 42,5 odst.
Ko l ek t i v P l e t i ln i ce v Do bov i s i pr i zadeva k l j u b vel i k e m u Izpadu de lovn ih u r doseči l e tn i p ro i z vodn i p lnn
čelo ob ra t o va t i že sred i ok t ob ra . N a bivšem s e j m i šču, k j e r bo sedež pod je t ja , ure ja jo p ros to r ; kovaendca je p r i p r a v l j e n a , o k o l i c o pa bodo še očistili. P o načrtu bodo do decembra z apos l i l i o k r o g 15 l j u d i , po po t r eb i pa še več i n t ako zapos l i l i vsa j de l moške de lovne s i le iz Semiča.
•L judje z vese l j em pričaku je jo , kda j bo podjet je z a čelo ob ra tova t i . Črnogleda ne napovedu j e j o nič dobre ga, češ da se podjet je ustan a v l j a m a l c e v n e u g o d n e m času, drži pa. da bo m o r a l k o l e k t i v p r e k r m a r i t i ob i l o težav, p reden se bo postav i l na t rdne noge. T o bo dosegel najlepše s k a k o vost jo i zde l kov i n u s l u g V s a k o šušmarjenje bodo m o r a l i že v k a l i z a t r e l i . Žel imo , d a b i za p r i h o d n j i k r a j e v n i p r a z n i k Semiča že l a h k o poročali o u s p e h i h tega pod je t ja .
• V primerjavi z ustreznim lanskim razdobjem M> j<- v prvih sedmih mesecih letos nas lzww povečal za 3,5 odstotka. Dosežena vrednost z.r.«is »5 tnl-lifnrd dinaripv
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Po parlamentarnih volitvah v Zvezni
republiki Nemčiji je prišlo v Bonnu do zanimivih dogodkov. Znano je, da je Adenauerjeva Krščanskodemokratska unija prvič izgubila absolutno večino v parlamentu. To pomeni, da so krščanski demokrati izšli iz volitev oslabljeni, socialni demokrati in liberalci pa okrepljeni. Ali z drugimi besedami: Krščanskodemokratska unija ne more sama sestaviti vlado, kakor je bilo doslej, ampak mora pritegniti k sodelovanju eno izmed dveh drugih najmočnejših strank — bodisi socialne demokrate ali liberalce.
Eni in drugi bi radi prišli v vlado, saj bi to pomenilo konec popolnega monopola Adenauerjeve stranke na oblast. Toda voditelj liberalcev Mende je že jasno povedal, da liberalci ne bodo sodelovali v nobeni vladi, v kateri bi bil za kanclerja oziroma ministrskega predsednika stari Adenauer. Mende sodi, da je Adenauer pri šest-inosemdesetih letih pač že prestar, da bi bil četrtič kancler.
Toda Adenauer se na vse kriplje bori, da bi. obdržal položaj zveznega kanclerja. Prav zdaj, ko stoji Bonn na razpotju in se bodo v kratkem začela pogajanja med Vzhodom in Zahodom o Berlinu, hoče ostati stari kancler pri krmilu. Ze s svojo prvo potezo je pokazal, da je pripravljen tudi na »žrtve«, da bi si utrdil položaj. Povabil je namreč k sebi socialnodemokrat-ske prvake OUenhauerja, VVehnerja in Brandta. Med razgovorom, ki je trajal dve uri, jih je seznanil »s perečimi mednarodnimi problemi in posebej s sadovi stikov, ki so jih uradni zahod-nonemški predstavniki imeli v zvezi z berlinskim in nemškim vprašanjem«.
Predvsem je nenavadno to, da kanc
ler Adenauer ni hotel nikoli prej vabiti, izrazil mnenje, da bo Zahodna Nemčija na »posvet« socialnih demokratov, čeprav so to zahtevali. Njegovo najnovejšo potezo zato tolmačijo ne samo kot posledico resnega položaja, ampak tudi kot manever kanclerja Adenauerja, da bi posredno zagrozil liberalcem. Socialni demokrati so namreč povedali, aa jim je vseeno, kdo bo novi kancler, le da bi bili tudi oni poklicani v koalicijsko vlado. Hkrati poudarjajo potrebo po »koncentraciji nacionalne odgovornosti«.
Ta »koncentracija« pa naj bi bila potrebna zaradi najnovejšega razvoja
najlaže dosegla združitev obeh Nemci j , če se bo pogajala z Vzhodno Nemčijo. Seveda se bo morala prej sprijazniti z obstojem Nemške demokratične republike. Čeprav je bila ta Claveva izjava izražena zelo previdno in nejasno, je kljub temu dvignila dosti prahu.
Toda ni ostalo pri tem. Ameriški predsednik Kennedv je v govoru pred Generalno skupščino OZN med drugim dejal, da je miroljubna ureditev berlinske krize možna celo, »če bi ZSSR sklenila z Vzhodno Nemčijo ločeno mirovno pogodbo«.
zahodnonemšKa nervoza dogodkov oziroma namigov in govoric, da se je stališče ZDA do berlinskega vprašanja spremenilo na škodo Adenauer jevi politiki enotne Nemčije in nepriznavanja Nemške demokratične republike, ki jo uradni krogi v Bonnu dosledno imenujejo sovjetska cona.
Najprej so se pojavile vesti ameriške agencije Associated Press, ki je poročala, da je VVashington spremenil svoje stališče in se sprijaznil z realnostjo, to je z obstojem dveh nemških držav. Kennedvjeva vlada je po isti agenciji storila prve korake za revizijo zahodne politike do nemškega vprašanja, da bi pripravila pogajanja z ZSSR.
Potem je prišla »vznemirljiva« izjava Kennedvjevega odposlanca v Nemčiji generala Clava, organizatorja znanega berlinskega mostu med blokado Berlina, ki je v razgovoru z novinarji
Vrnimo se k Associated Pressu. Ta agencija dalje poroča, da je general Clay tolmač nove linije ZDA do berlinskega problema. Zahodni Nemčiji je bilo priporočeno, naj sprejme to linijo, kar bi potem olajšalo Zahodu priznati »v omejeni obliki« Vzhodno Nemčijo in začeti s Sovjetsko zvezo pogajanja o udeležbi vzhodnonemških oblastev pri nadzorstvu nad berlinskimi dohodi.
Nekateri zahodni časopisi pa so zatrobili preplah. Pišejo o kapitulaciji, novem Miinchenu, o ogrožanju »svobodnega sveta«! Gre pa šele za prvo napoved nekoliko realnejšega stališča na Zahodu, ki utegne omogočiti plodna pogajanja o Berlinu. Upati je le. da tisti krogi na Zahodu, ki so morda uvideli korist te realnejše linije ali politike, ne bodo popustili pred kričanjem reakcionarjev in se ne bodo ustrašili njihovega vpitja o »nevarnosti drugega Mtinchena«.
Proizvodnja premoga v mesecu avgustu
« 1 . » T , . . / »
f™r.!,Tiiri V avgustu so jugos lovan
sk i p remogovn ik i presegl i p lanirano proizvodnjo za 0,1 odst., in to na račun l ign i ta ,
Moda z nakiti in uranu
N a beograjskem sejmu modnega oblačenja bo gotovo zelo obiskan oddelek, v katerem bodo razstav i l i dopolni lne modne predmete Več domačih in tu j ih f i rm , med ka te r im i bodo v zbud i l i posebno pozornost švicarski urar j i in i ta l i j ansk i z latar j i , bo pr ikaza lo več vrst n a k i -tov, zapestnic in ročnih u r Predmete bodo tudi proda-jaM. U re znamke »Juvela« bodo naprodaj po 7 do 14 t i soč dinar jev , specialne ure z avtomatičnim navi janjem, s štoparico in ko ledar jem Pa po 20.000 dinar jev .
katerega so nakopa l i 2,6 Vo preko plana. Ce lokupna p r o izvodnja je znašala 2,105.000 ton premoga, in s icer : 105.000 ton črnega premoga, 829.000 ton r javega premoga i n 1,171.000 ton l i gn i ta . V p r i mer jav i s povprečno dnevno proizvodnjo, doseženo lan i v avgustu, se je letošnja povečala za 4,8*/«.
Iz pr imer jave povprečne dnevne proizvodnje premoga, k i jo predv ideva družbeni p lan za leto 1961, je raz v idno, da dosežena pro i zvodnja občutno zaostaja, posebno p r i črnem in r javem premogu. Pro i zvodnja črnega premoga je b la v avgustu pod planom za 16 odst., p r i r javem pa za 9,8 odst. P r i mer java ce lokupne letošnje proizvodnje premoga, dosežene v dobi januar—avgust , z družbenim planom za leto
1961, kaže, da zaostaja za
4,9 odst., k a r ne zagotavl ja, da bo do konca leta p l a n i rana količina premoga dosežena.
N a zaostajanje pro zvodnje vp l i va v g lavnem tržišče, kajt i premogovnik i so v šino pro izvodnje p r i l a god i l i obsegu povpraševanja. Vsa ko ličina pro izvedenih debel ih vrst premoga j « b i la prodana, dočim so mora l ; premogovn ik i povečati svoje depo-je drobnega premoga za 22 tisoč ton. Celotne zaloge premoga na depoj ih so znašale ob koncu meseca 476.700 ton, p r i čemer prednjači ve lenj ski premogovnik s 88 800 tonami .
P remogovn ik i v novomeškem okra ju Senovo, K r m e l j in Kanižarica so dosegli v avgustu pro izvodn plan s 95,3 odst. V depoju imajo t i r u d n i k i 9.700 ton drobnega premoga. -pb-
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Danes bo Ljudska skupščina i.lts razprav
ljala med drugim tudi o predlogih Resolucije 0 vlogi komun in stanovanjskih skupnostih pri varstvu otrok in Priporočila o izvajanju družbene pomoči v občini. Oba dokumenta bosta, ko bosta sprejeta, spodbudila k hitrejšemu aktualiziranju družbeno-političnega dela na tistih področjih, kjer se predvsem obravnava skrb za človeka — v komuni in stanovanjski skupnosti. Dokumenta bosta opozorila, da je treba povečati napore za izvajanje znane resolucije o perspektivnem razvoju družbene potrošnje, ki je bila sprejeta že pred leti in ki danes ni nič manj aktualna. Dejansko imamo danes še več možnosti za njeno uspešno Izvajanje, le treba se je zavedati, da skrbi za človeka ni moč prepuščati administrativnemu aparatu, zgolj višjim teritorialnim enotam, temveč je to zadeva predvsem komune kot •asociacije neposrednih proizvajalcev in upravljavcev, ki ustvarja in seveda tudi deli večidel narodnega dohodka.
V miselnosti ljudi se pogosto srečujemo s pojavom, da pridno uresničujemo načrte glede perspektivnega razvoja osebne potrošnje, nemalokrat celo v neskladju z naraščanjem produktivnosti. Tu smo potemtakem dobro razumeli delitev po delu in jo tu pa tam celo 1 •; 11, - i (i I;. Težko pa ponekod ljudje razumejo, da se moramo z merili delitve no delu sreče-va ' i tudi v družbeni potrošnji. Treba je namreč vedeti, da je usmerjanje na večje osebne dohodke nujno vplivalo na zmanjšanje družbenih skladov. Zategadelj se mora nujno stekati v družbeno potrošnjo tudi del osebnih dohodkov; pa tudi sicer, kadar finansiramo potrebe družbene potrošnje iz družbenih
skladov, je treba splošno potrošnjo vezati na proizvodnjo tistega področja, na rast produktivnosti. Nikakor ne bi smeli dopuščati, da bi za kritje potreb splošne družbene potrošnje pritiskali navzgor, na višje teritorialne enote, ker s tem hkrati pritiskamo na ponovno centralizacijo sredstev. Ta, namreč centralizacija sredstev, čeprav samo za potrebe splošne družbene potrošnje, pa bi nujno vplivala tudi na
Občina - nosilec družbene pomoči državljanu
centralizacijo sredstev v gospodarstvu, ker je pač jasno, da je gospodarstvo osnovni vir sredstev za kritje potreb splošne družbene potrošnje.
Teh nekaj principov mora stalno spremljati razprave in vso dejavnost okoli družbene pomoči v občini, tako seveda tudi dejavnost na področju varstva otrok. Vedeti je treba, da se z razvojem industrializacije naglo spreminja struktura prebivalstva in se vse bolj vključujejo ženske v družbeno proizvodnjo. To in pa dejstvo, da čedalje bolj pospešujemo urbanizacijo odpira vedno nove pereče probleme varstva otrok zaposlenih staršev, posebno zaposlenih mater. Teh problemov nikakor ni mogoče zadovolUvo rešili, če bomo tudi v pr i hodnje usmerjali sk-b za otroke le v ustanavljanje višje organiziranih ustanov za varstvo otrok in ne bomo iskali še drugih, cenejših, najraznovrstnejših oblik. Državljani bodo prispevali k temu s tem, da bodo dvigali pro
duktivnost dela in s tem ustvarjali tudi večjo materialno osnovo svoje komune, nadalje z iniciativo in neposrednim vlaganjem sredstev.
Družbena pomoč človeku v komuni pa je seveda širši pojem in se ne omejuje samo na varstvo otrok, čeprav je to njeno izredno važno področje. Družbena pomoč mora zaobseči delovnega človeka in njegovo družino. Pri tem pa nikakor ne smemo zanemariti preventivnega varstva. Pomoč se namreč ne sme omejiti zgolj na nekatere ukrepe oddajanja oseb v socialne zavode in dajanja denarne pomoči. Zdaj so dozoreli pogoji za organiziranje najraznovrstnejših oblik pomoči državljanom. Tako ne smemo zapostavljati drugih oblik, kot na primer zaposlovanja, nege v primeru bolezni, urejanja osebnih in stanovanjskih pr i lik, prehrane, razvedrila itd. Denarna pomoč je le ena Izmed oblik družbene pomoči. T a bo lahko izdatnejša le tedaj, če se bo vzporedno večala materialna osnova komune, če se bodo v dovoljni meri razvijale iniciative driavi.la-nov, medsebojna pomoč in solidarnost. Pri tem pa mora biti vsakomur jasno, da te skrbi nI mogoče prenašati navzgor. Osnovni nosilec družbene pomoči je in mora biti komuna, to je osnovna teritorialna družbena skupnost, kjer živijo in delajo državljani.
Skupščina bo danes bržčas sprejela tudi priporočilo, da bi ustanovili občinske sklade za finansiranje socialnega varstva s samostojnim družbenim unravljanjcm. V te sklade bi se stekala vsa sredstva, ki bi jih občini mobilizirala za naloge socialnega varstva, vključno tudi sredstva, ki jih je občina doslej v obliki denarne p o m o r i namenila socialnega varstva potrebnim državljanom.
• V Moskvi so sporočili, da bodo manevri štabov in če* oboroženih sil đriav, ki so članice Varšavskega pakta, oktobra in novembra na ozemlju držav članic.
• Harry Ju lian. 37-letni ameriški vojak, ki Je edini preživel nesrečo v Hammarskjoldovem letalu, Je tudi umrl za posledicami opeklin in rsm. Pripominjajo, da bi mu rešili >. 11-nje. če bi prišla pomoč hitreje. J u lian Je bil predolgo Izpostavljen sončni pripeki.
• Pred Generalno skupščino Združenih narodov Je govoril ameriški predsednik Kennedv, k i Je med drugim obrazložil ameriški program za razorožitev, predlagal, naj bi Imenovali naslednika za pokojnim i i . u n -ntarskjfildoni, nastopil proti sovjetskemu predlogu o treh sekretarjih, za berlinsko krizo pa je dejal, da tudi sovjetska mi rovna pogodba z Vzhodno Nemčijo ne bo ovirala miroljubne rešitve.
• Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je Izjavil, da je britanska vlada pro-protcstlrala pri iraški vladi zaradi izjave, ki Jo je dal iraški premier K a s e t u o tem, da je bila Velika Britanija vmešana v upor kurdskih plemen.
• Vzhodnonemškn oblastva že nekaj dni preseljujejo ljudi, ki stanujejo v hišah na meji med vzhodnim in zahodnim sektorjem Berlina. Kakor Je znano, Je v zadnjih dneh prlbe-žalo nekaj ljudi skozi te hiše v zahodni del mesta.
• Predstavnik OZN v Kongu Je sporočil, da Je misija sklenila nov dogovor s secesionistom Combejem o preselitvi beguncev Iz plemena Baluha Iz zbirnih taborišč v njihova naselja na severu Kalange.
• V Rimu se Je začela peta mednarodna konferenca za okroglo mizo o temi Vzhod-Za-hod. Na konferenci sodelujejo mnogi javni In politični delavci iz evropskih držav in ZDA . tudi Jugostavlla je zastopana v dvema udeležencema.
• Kubansko revolucionarno sodišče Je obsodilo na trinajst Vet zapora britanskega državljana Roberta Oeddesa pod obtožbo, da Je bil agent za zvezo med ameriško obveščev ! no službo C. I. A. In kubanskimi kontrarevoluclonarji.
VaS najboljSi obveščevalec |e DOLENJSKI LIST; odločite se tudi vi in s i naročite domači tedni '1
» (601) D O L E N J S K I L I S T Stran S
PLENUM ObK ZK NOVO MESTO
Iz vodstev na proizvajate Družbene organizacije v kolektivih naj zagotovijo široko razpravo o delitvi dohodka — Gale številke povedo premalo — S pravi lniki smo še vedno v zamudi — Ozek krog ljudi v vodstvu podjetja ne more in ne sme več
odločati sam
Ze j u l i j s k i p l e n u m občinskega k o m i t e j a Z K v N o vem m e s t u je n a k a z a l v e l i ke na loge k o m u n i s t o v p r i u v e l j a v l j a n j u novega gospodarskega s i s t ema . P l e n u m , k i je zaseda l 20. sep t e m b r a , p a j e o c e n i l d e l o v p r e t e k l i h t r e h mesec ih . Osnovne o r gan i zac i j e Z K v k o l e k t i v i h novomeške k o m u n e so se zato, k e r so p r e m a l o pozna l e vseb ino novega s i s t ema i n n jegove v e l i k e pos led ice , znašle v d r u g o r a z r e d n i v l o g i . K o m u n i s t i so k o t s u b j e k t i v n a s i l a p r e m a l o a k t i v n o pose ga l i v r a zvo j i n n i so dovo l j Pozo rno s l e d i l i doga j an j em v z v e z i z u v e l j a v l j a n j e m novega gospodarskega s i s tema. R a z p r a v e o n o v e m g o s p o d a r s k e m s i s t e m u so b i l e vse preveč učene i n
p r e m a l o k o n k r e t i z i r a n e n a s tan je v pod je t j ih . P r e m a l o so p o k a z a l e g l oboke družbene sp r emembe , k i bodo n u j n a pos l ed i ca gospodar s k i h u k r e p o v . P o l l e tn e r e a l i zac i j e p l a n a so b i l e t u d i letos k o l e k t i v o m p r i k a z a n e preveč t e h n o k r a t s k o , zgol j v številkah. P r e m a l o je b i l o g l o b l j i h ana l i z , k i b i opozo r i l e n a no t ran j e doga ja nje v k o l e k t i v u i n n a v r s t o s p r e m e m b v družbenih o d nos ih , k i j i h je sprožil n o v i s i s t em. D o p u s t i l i smo, da so p o s t a l i tolmač novega s i s t e m a v o d i l n i , s t r o k o v n i i n a d m i n i s t r a t i v n i uslužbenci, names to da b i to na logo o p r a v i l e politične o r g a n i z a c i j e : Z K i n s i n d i k a t . T o i m a l a h k o za pos l ed i co s a m o v o l j o i n c e n t r a l i z e m p r i r a z d e l j e v a n j u sredstev ,
oboje p a b i b i l a v e l i k a o v i r a p r i r a z v o ju družbenih odnosov .
I zde l a va p r a v i l n i k o v i n s i s t ema de l i t v e d o h o d k a v g o s p o d a r s k i h o r g a n i z a c i j a h se r a z v i j a prepočasi. T o j e posebno boleče v m a l i h po d j e t j i h . V s e preveč še v e d no iščemo nekakšne recepte. R a z p r a v e o tej ze lo pom e m b n i na l og i so p o n e k o d omejene n a ozek k r o g l j u d i . P r i d e l i t v i o s ebn ih d o h o d k o v smo ponekod priča v e l i k i h neso razmer i j m e d p r e j e m k i de lavcev i n v o d i l n i h uslužbencev.
N o t r a n j e m u s o r a z m e r j u m e d s k l a d i i n o s e b n i m i do h o d k i m o r a m o posve t i t i k a r največ pozornos t i . O s e b n i d o h o d k i sme jo r as t i s a m o n a račun po ras ta p r o i z v o d nos t i de la . O t eh p r o b l e m i h
mora j o r a z p r a v l j a t i v s i del a v c i , s k r a t k a ves k o l e k t i v . N e s m e m o več dopuščati, da b i še nap r e j r a z p r a v l j a l a i n odločala o t e m v o d s t v a pod je t i j a l i ozek k r o g l j u d i v k o l e k t i v u . Politične o rgan i zac i j e , k o t s ta Z K i n s i n d i k a t m o r a j o to zagotov i t i , k a r j e h k r a t i t u d i n j i h o v a najpomembnejša n a loga . B o g d a n B o r č i č : V O Z
Pohiteti s pravilniki
Mladinski zbor v Topuskem Vse od leta 1957, ko je
novomeški okraj prvič sodelova l na V . z le tu »Bratstva «n enotnosti« -v Bihaču, so skupne pr i red i tve osmih okrajev Bosne, H r va t ske In Sloveni je že v navad i . S k o raj ne mine leto brez skupne Politične a l i športne m a n i festacije.
K e r letos n i b i lo z leta (Pred le t i so sk l en i l i , da bo !e vsako drugo leto), p raz nujemo pa 20. obletnico re -voluc. je, so predstavn ik ; osmih okra jn ih komite jev m l a dine sk l en i l i , da bodo letos vseeno p r i p r a v i l i večjo ^ " P n o pr iredi tev . To bo ve-j ' k m lad insk i zbor »Bratstva »n enotnosti«, k i ga bodo 7. in 8. oktobra p r i r ed i l i v T o puskem pr i K a r l o v c u .
P r i r ed i t e l j i računajo, da se bo mladinskega zbora udeležilo preko 10.000 mladincev in m lad ink iz okrajev S isak, Bihač, Pr i j edor , Ogu l in , Ka r l o vac , Novo mesto i td . K o t običajno bo S loven i ja zastopal le novomeški okraj , in s icer s športnimi ek ipami ter s f o lk lorno skupino !z Adlešičev in m lad insk im pevsk im zborom novomeškega učiteljišča.
Gotovo bo mars ikoga za nimalo , kakšen bo dvodnevni program omenjenega m l a dinskega zbora v Topuskem. Zbor se bo pričel v soboto, 7. oktobra, s Športnimi tekmovan j i . M e d seboj se bodo pomer i l e okrajne mlad inske reprezentance v namiznem tenisu, odbojki in šahu. V
Osmi zlet bratstva in enotnosti v Prijedoru N a sestanku stalnega se-
kretur.ata Zletov bratstva in enotnosti, k i je b i l v L j u b i j i , rudarskem mestu b l i zu P r i jedora, je b i lo sklenjeno, da bo v i l i . zlet bratstva i n enotnosti v P r i j e do ru 1962. leta. Tud i na tem bo naš okraj sodeloval . V p r i p r a v a h za udeležbo v P r i j edo ru bo Pr i okra jnem odboru S Z D L osnovan odbor, k i bo povezoval društva in organizac i je.
V i l i . zlet posvečen 20-let-nie; ve l ike borbe na K o z a r i . To predv ideva tud i p rogram Pr reditev. Razen pohoda na Kozaro bodo na sporedu v Klavnem tiste zv rs t i , k i so b ; l e na V I I . z letu v Novem »nestu. T u d i tokrat bo štafe-i
Podelitev priznanj K r v o d a j a l c i i z V i d m a -
K r i k c g a so 15. s e p t e m b r a Prejeli n a svečani se j i o b -C | n s k e g a o d b o r a R K s r e b r -Jje značke, k i j i m j i h je pode l i l p o d p r e d s e d n i k o r ga n izac i j e L o j z e M l a k a r . Staje Drobni«-, Janez Drnov-
Martin Bizjak, Franc ?°zic. Lado Hartman, 1 ran,. Blatnik, Dane Za lo i -
Jul i j Gl ina, Ivan Fe-*°nja, Anica Zupančič, A n -*°n Rctel, Aloja Kostanj-»ek. Vlado Kravos. Peter
u D o v ž i n Milenko Roš so Pada l i k r i pet d o s e d e m -
, V i m e n u občinskega I j ud -o d b o r a se je k r v o d a
j a l c e m z a h v a l i l z a p l e m c n i -J9 Pomoč podp r eds edn ik K ;"-e) s t e r h a n , d r . H v a l a -A r | o. ' i jašev ičeva p a je go-y . o r <a o p o m e n u k r v o d a j a l c i a k c i j .
K r v o d a j a l c e m so p r i p r a -1 1 1 n a svečani se j i p r i j e t
i j * Presenečenje: p i on i r j i , ' P^lni'.nđkarji R K , so j i m Podar i l i šopke rož i n d e k l a -
K j J r a ' i z bo rno d e k l a m a c i j o J^voda j a l c em« . N a k o n c u w Je b i l a pogost i tev .
ta obšla vsa mesta okra jn ih središč, zlet pa bodo z a k l j u čili z masovn im nastopom v Pr i j edoru .
P r i p rave za VI I I . zlet naj bodo temelj ite. M l a d i n c i naj b i t ekmova l i za prvenstvo šole, občine in okraja . Okra jn i prvak pa bi tekmova l v medokra jnem tekmovanju na Z l e tu bratstva i n enotnosti.
D e — K a
ek ipah bodo smel i Igrati m lad inc i do 25. leta starost i .
V soboto zvečer bo še svečana akademi ja , po njej pa bsM>t/a in ognjemet. Ist i das> l»o še zan imivo tekmovanje med Bihačem in K a r lovcem v poznavanju zgodovine i n v i zva janju zabavn ih i n narodn ih melodi j .
V nedeljo bodo glavne pr i red i tve mladinskega zbora . Z jutra j bodo vse okrajne delegacije položile vence na spomenik pad l im v T o p u skem, ob 10. u r i pa bo na stadionu ve l iko mlad insko zborovanje na katerem bo govor i l tudi predsednik C K L M J M i k a T r ipa lo . Po zbor u bodo na stadionu izvedl i še k u l t u r n i program, k jer bosta sodeloval i tudi obe skup in i i z našega okra ja : m lad insk i pevsk i zbor učiteljišča iz Novega mesta in fo lk lorna skupina iz Adlešičev.
Popoldne bodo na sporedu f inalne tekme v odbojki , n a miznem tenisu in šahu, na stadionu pa bodo i g ra l i nogometno tekmo med reprezentancama Bihaća in K a r lovca.
fm I
K o je p l e n u m Občinskega k o m i t e j a Z K v Brežicah r a z p r a v l j a l o u v e l j a v l j a n j u novega gospodarskega s i s tema, so ugo t o v i l i , da j e op rav l j eno že precejšnje delo. Ze lo pod robno so r a z členili p r e d v s e m s labost i i n ugo t o v i l i t ro j e :
P o samezne gospodarske o r gan i zac i j e so p r i p r a v i l e p r a v i l n i k e o d e l i t v i o s ebn ih dohodkov p reden so ugotov i l e čisti dohodek. Takšen postopek i m a l a h k o doka j s labe pos led ice , saj j e v no v e m gospodarskem s i s t emu osnova z a de l i t ev osebn ih dohodkov v p r o i z v odnos t i de l a v n o t r a n j i o r g a n i z a c i j i p r o i z vodn j e i n v o d k r i v a n j u s k r i t i h rezerv .
V večini k o l e k t i v o v se je r a z p r a v a o d e l i t v i d o h o d k a o m e j i l a na preozek k r o g l j u d i . P o s l e d i c a tega so vse pogostejša vprašanja del a v c e v »kolikšno plačo b o m p a zdaj dobi l « , k i so dokaz , da d e l a v c i novega s i s t ema ne r a zume j o . D e l a v e c m o r a s p o z n a v a t i načine k a k o bo zaslužil več s pr idnos t jo , s p r i zadevnos t j o i n večjo
p r oduk t i vnos t j o , to pa b o m o doseg l i le, če m u borno no v i g o spodarsk i s i s t em p r a v i l n o i n n a r a z u m l j i v n a čin r a z l a g a l i . C e b i že d o slej d e l a l i t ako i n r a z p r a v l j a l i o n o v e m s i s t emu v širšem k r o g u t e r ga politično tolmačili, ne b i b i l o takšnih vprašanj, k i so odraz zaosta le mezdne m i se lnos t i .
Pod je t j a , k i so o n o v e m s i s t emu r a z p r a v l j a l a z v s e m k o l e k t i v o m , so se i z težav, v k a t e r i h so se znašli v s i
k o l e k t i v i , rešila h i t r e j e i n v. n o v e m s i s t em že zaživela. Pod je t ja , k j e r n i b i l o t ako se še v e d n o bo r e s težavam i . N a p l e n u m u so sp r e j e l i sk l ep , d a mora j o vse osnovne o rgan i zac i j e Z K i z p o d jet i j še enk ra t pričeti z r a z p ravo o n o v e m s i s t emu d e l i t v e dohodka , k o m u n i s t i pa mora j o v k o l e k t i v i h p o j a sn j e va t i načela v o k v i r u k a t e r i h bodo gospodarske o rgan i zac i j e reševale svo jo naloge.
Pred praznikom Novega mesta Ze devetič bomo letos 29.
oktobra praznova l i občinski prazn ik Novega mesta — spomin na izredno pomemben dogodek v jeseni 1941, ko so se zbra l i part izani i z Novega mesta i n d rug ih k r a jev Dolenjske ter na B r e z o v i r ebr i us tanov i l i P r v o novomeško part izansko četo.
Naše mesto bo ta dan dočakalo v precej drugačni podobi kot pred le t i . Poseben odbor, k i so ga osnoval i p r i O b L O , ima že polne roke dela s sestavo programa za praznične dn i . Posebno na lo-
Vpis v dopisno tehniško šolo Kot smo že poročali, bo v
letošnjem šolskem letu pri Dopisni Soli v Ljubljani p i i -čela delovati tehniška srednja šola s strojnim, elcklri-škim, lesnim in kemijskim oddelkom. V naštete oddelke Dopisne šole se lahko vpišejo vsi borci N O V , ki so opravili izpit za kvalificiranega delavca ustrezne stroke, na primer: kvalificirani strojni ključavničar se lahko vpiše v strojni oddelek te šole. Za vse delavce, ki izpita za kva
lifikacijo še nimajo, prireja šola pripravljalni tečaj, da b| izpit laže opravili in pridobili pogoj za vpis. Tečaj bo trajal 6 mesecev.
Rok za prijavo v Dopisno teniško srednjo šolo in sa pripravljalne tečaje je 10. oktober 1961. Vse bivše boree NOB vabimo, naj pohite z vpisom in naj ne zamude izredne priložnosti. Podrobnejše informacije bodo dobili! pri vseh občinskih odborih ZB iz NOV.
go imajo stanovanjske s k u p nost i , k; bodo poskrbele za olepšavo mesta, prebel i le h i še ter ured i le po t i i n cestišče. V to akc i jo naj b i prU tegnile čimveč l jud i i n začele čimprej delati.
Osnutek programa p r i r e d i tev obsega več točk, k i jih' bodo izvajal i od 22. do 29, oktobra. Organ i z i r an ih bo več športnih tekmovanj , r a z stav i n kulturniških nastopov. G l a v n i de l svečanosti bo na G lavnem trgu, k j e r bo 29. oktobra zborovanje občanov. T u bodo sprejeti tudi udeleženci pohoda po poteh novomeške part izanske če» te.
Z a občinski prazn ik bo od prta nova pošta v N o v e m mestu ter dograjeno in as fa l t i rano cestišče do kandij-skega mostu.
Občni zbor OSS Okrajni sindikalni svet
Novo mesto bo danes razpravljal na občnem zbora • delu in uspehih sindikalnih organizacij T preteklem dvoletnem obdobju in sprejel vrsto pomembnih smernic ia sklepov za bodoče delo.
MITING KOZJANSKEGA ODREDA
9. i n 10. s ep t embra j e b i l v K o z j e m v e l i k p a r t i z a n s k i m i t i n g bivšega K o z j a n s k e ga od r eda . B o r c i i z V i d m a -Krškega, Senovega , C e l j a i n d r u g o d so prišli y svečano okrašeno K o z j e v p a t r u l j a h že v soboto. S n i d e n j e je b i l o prisrčno i n gan l j i v o . K r e s o v i so go r e l i i n neštete r a k e t e so osve t l j e va l e p a r t i z a n s k i k r a j , i z ust bivših bo rcev pa se je ponovno raz l ega la p esem: » L e n a pre j , od r ed Koz j ansk i . . . « . V nede l j o sta na p a r t i z a n s k e m m i t i n g u go vo r i l a b i v ši k o m a n d a n t K o z j a n s k e g a o d r e d a tov. M a r i j a n J e r i n i n p r e d s e d n i k občinskega l judskega odbo ra iz Šmarja p r i Jelšah.
B o r c i K o z j a n s k e g a od reda i n vs i p r e b i v a l c i K o z j anskega so dosto jno p r o s l a v i l i 20- le tn ico vstaje i n l j udske r evo luc i j e . D . K .
Vsak naj prispeva svoj delež V zadnji številki našega tednika smo pisali o pere
čem stanju zdravstva v našem okraju, kakor je o njem razpravljal okrajni ljudski odbor na zadnji seji, ko se je tudi odločno zavzel za dograditev oziroma gradnjo novih bolniških oddelkov, za internim in pljučnim oddelkom v Kandiji. Dejstvo je, da bo gradnja veljala veliko sredstev, da pa bolnišnica teh investicij ne bo zmogla. Zato je bil ustanovljen poseben sklad. — Kot smo že poročali, bodo v ta sklad odvajala sredstva podjetja, ustanove in organizacije, pa tudi zasebniki, saj je vprašanje zdravstva skupen problem. Predvidena je tudi količina sredstev, ki naj bi jih dobili iz teh virov.
V zvez i s p r eu t e sn j en im i o d d e l k i novomeških bolnišn i c s m o podrobno p i s a l i že v prejšnjih l e t i h , zato tega ne b i p o nav l j a l i . P o v e m o naj le . d a je o p r o b l e m i h začel resno r a z p r a v l j a t i u p r a v n i odbo r novomeških bolnišnic že 1958, k o so tud i f o r m i r a l i p r i p r a v l j a l n i o d bor z a novo g radn jo . K m a lu za t em je b i l i zde l an i n ves t i c i j sk i pro jekt , k i ga je p o t r d i l a r e v i z i j s ka k o m i s i j a
Vabilo na slavje v Gradacu § V nedeljo, 1. oktobra, ob 10. uri bo odkritje
spominske plošče na graščini v Gradacu v Beli krajini, kjer je bila med NOB ustanovljena prva šola varnostnih organov. K odkritju vabimo vse bivše borce in borke, ki so bili v letih 1944 in 1945 v obveščevalnem tečaju, tečaju VDV, radiotclegraf-slu-in ali strojepisnem tečaju omenjene šole. To obvestilo velja zlasti vsem onim tovarišem, ki so na teh tečajih bili, pa ne bodo prejeli posebnega vabila, ker ne vemo njihovih naslovov.
3 3>
#
p r i izvršnem sve tu L R S v L j u b l j a n i . P o l e m pro j ek tu b i d o b i l i o s em n o v i h o d d e l kov s 370 pos te l j ami , razen tega pa še v rs to pomožnih prostorov , d n e v n i h sob, večjih h o d n i k o v i n podobno.
G r a d n j o nove k a n d i j s k e bolnišnice so r a z d e l i l i v t r i obdob ja . V p r v e m obdob ju (od 1961 d o 1964) bosta zgra jena kirurški odde le « s 138 pos te l j ami ter ped ia trični odde lek s 63. G r a d b e na in obrtniška de la . nape l j a va ins ta l ac i j , g r adn j a podzemnega zveznega hod n i k a (sedanjega bodo podaljšali), zunan j a ured i tev , o p r e m a i n d r u g a d e l a bodo v t em obdob ju v e l j a l a 700 m i l i j o n o v d ina r j e v . V d r u g e m obdob ju bodo z g ra d i l i otorinolaringološki, o f talmološki i n nevrološki o d de l ek s 94 pos te l j ami , v t r e t j em obdob ju p a se bo
sta t em p ros t o r om p r i k l j u čila še i n f e k c i j s k i i n d e r matološki odde l ek s 75 ležišči. Z a d n j a s t opn ja g radn je bo za j e l a t u d i u r ed i t e v no v i h u p r a v n i h pros torov i n prosekture . P r a v t a k o je v načrtu.gradnja ginekološko-porodniškega o d d e l k a . V n a črtu je, d a se bosta po tem bolnišnica i n c e l o tna p o l i -klinična služba združili v en s t r o k o v n i i n u p r a v n i zd ravs t v en i center .
K o so določevali v r s t n i r ed graden j , so upoštevali p r e d v s e m poman jkan j e p ro s torov n a že obstoječih o d d e l k i h , n a ginekološko-po-rodniškem, kirurškem, o t ro škem i n i n t e r n e m . Z d o g r a d i t v i j o kirurškega in o t r o škega o d d e l k a bodo precej r a z b r e m e n i l i prostore v bivši ženski bolnišnici, p r edvs em pa se bo po odsel i t v i otroškega o d d e l k a v novo zg radbo povečalo štev i l o postel j n a i n t e r n e m o d d e l k u .
Z g radn jo o d d e l k o v p r ve faze so pričeli že 14. a v g u s ta . D e l a je p revze l o g r a d beno podjet je P i o n i r iz N o vega mesta . S t a v b a i m a že temel je . D e l a tore j h i t r o napreduje jo . K o t s m o omen i l i , je z a to s topnjo d e l po t r e b n i h 700 m i l i j o n o v . Sredstva za letos so zbrana, saj je bolnišnica od začetka
1959 do zadnjega julija letos pripravila sama 110 m i lijonov. Do 1964 bo bolnišnica imela že 220 milijonov, kar bi bilo 31 odstotkov od celotnih stroškov prve stopnje. O s t a l a s r eds t va — 130 m i l i j o n o v a l i 19 ods to tkov — na j b i v t e m času z b r a l a podjet ja , ustanove, o r g a n i zac i je i n z a s e b n i k i , k i na ] b i t u d i p o h i t e l i s p r i s p e v k i z a s k u p n i s k l a d , n a m e n j e n tej t ako po t r ebn i g r a d n j i K o t je znano , bo po l o v i c o stroškov z a g radn j o p r v i h o d d e l k o v (350 m i l i j onov ) p r i speva l republiški izvršni svet. K e r p a bo r e p u b l i k a d a l a ta s r eds t va le, če b odo ostale stroške k r i l a pod je t ja i n d r u g i k r a j e v n i v i r i , je nu jno , d a začne s k l a d č imprej pos l ova t i , k a j t i škoda b i b i l o p o p r a v l j a t i i n d o h i tevat i zamujeno .
Nikar ne pozabimo, d * smo pričeli s pomembno in zelo humano akcijo, k i povezuje v skupnem cilju vse naše kolektive in vse komune. To je pohod dobre vo l je , k i je začel v kolektivih i n gre preko komun i n okraja vse do republike. Združujemo sredstva za gradnjo bolnišnice, v kateri se bodo zdravili ljudje i s vsega našega področja, zato je prav, da prispevamo val i n vsak po svojih močeh!
125. »Odgovoril vam bom na vaše točke,« je dejal SUver. »Začel bom pri zadnji točki. Pri moji bergli, kaj res ne vidite, da je tale fant naš talec? Lahko se zgodi, da bo naše poslednje upanje. Res sem izpustil zdravnika iz koče, toda ker bo sicer prihajal vsak dan obiskovat vas, ki ste ranjeni in vas trese mrzlica. In morda ne veste, da pride v kratkem pomožna ladja? Potem bomo pa videli, kdo bo najbolj vesel, da imamo talca. Pogodil sem se z njimi zato, da dobimo zaloge, sicer bi vi vsi pocrkali od lakote.«
126. »Pa to so samo malenkosti,« je dejal Silver. »Glejte, zakaj sem se pravkar pogodil z njimi.« In vrgel je možem pod noge kos papirja, ki sem ga takoj spoznal. Bi l je zemljevid s tremi rdečimi križi, ki sem ga bil takrat našel zavitega v povoščeno platno na dnu kapitanove skrinje. Zakaj mu ga je izročil doktor, je bila zame uganka, ki si je nisem znal razložiti.: Roparji niso mogli verjeti in vsi so planili na zemljevid in si ga trgali drug drugemu iz rok. Obnašali so se tako, kot da že grebejo z rokami po samem zlatu.
127. »Kdo je torej med nami najboljši mož? Kij je našel zaklad, gromska strela? Zdaj si izberiCj novega kapitana, jaz sem vas do grla sit,« je reff tačil Silver. Mornarji pa so zakričali: »Živel, Silve*, Silver naj bo naš kapitan!« Tedaj mi je Silver molil zganjen papir — črno pismo, ki so mu ga pr4 izročili. Ena stran je bila počrnjena z ogljem, »j prazni strani pa je bila napisana ena sama besed* »Ostavlen.« — Roparji so hoteli napisati »odsta*, ljen«, pa so že pozabili tisto malo slovnice, če I sploh kdaj hodili v pošteno šolo.
JI 1 smo legli k počitku. Zjutraj nas je zbudil d*5 _ izza ograje: »Koča, ohoj! Zdravnik je j»u Je res zdravnik. Mornarji so mu poma-
Silver je stal vrh griča in si tiščal /* Pazduho. Bi l je čisto vsakdanji Dolgi e5 naprej je klepetal: »Prav lepo dobro mfBod doktor! Zgodnji ste, gospod, kar je % ' V a » i bolniki vas že nestrpno čakajo in tjik ° v kratkem okrevali. Imamo pa tudi M za vas. Majhnega tujca imamo tu, he-J;*s» gosta, ki je ležal vso noč zraven
Rasistična politika južnoafriškega režima se dobro zaveda posledic, k i jih utegne imeti strahovlada nad črnskim dom a ' i m prebivalstvom. Zato režam oborožuje vse belce brez Izjeme In celo žene so dolžne nositi revolverje. Na sliki Je skupina belk v mestu I.ittlelon prt Pretorijl — na domačem •CreliSču med obveznim poukom v streljanju.
" T—
— <l
»Uresničen sen legendarnega Ikarusa« pravijo napravi, k i Jo Je z uspehom poskusil llarold r<rabam, izdelala pa ameriška Industrija. Za sedaj še niso •nanl podrobnejši podatki, niti n i naprava za letanje te v uporabi za stroko potrošnjo. Sporočili pa so te, da človek lahko leta s tem aparatom, pri trjenim na hrbtu in težkim 50 kilogramov, na razdaljo 400 m, visoko 10 m in s povprečno hi trostjo 30 k m na uro. Pravijo Se, da bodo sedanje pogoje Izboljšali, za zdaj pa Je uspeh se to, da Je tako letanje sploh mogoče ln da ni nevarno.
Tursk i kapitan A tla Hulaga • i Je te leta ln leta prizadeval skonstruirati obutev — nekakšne pomorske čevlje — s pomočjo katerih bi lahko pes prišel čez vodo. Zdaj mu le končno uspelo — slika kate, kako. Te dni je s svojimi novimi čevlji • eni uri prehodil morsko ožino Bospor med Carigradom In ssdjiko obalo.
»Največji arheološki muzej na svetu« — Najrazkošnejše letovišče rimskega cesarstva — Odkritje Raimonda Buchera
K d o n i slišal z a P o m p e j e i n H e r k u l a n u m — m e s t i pod o b r o n k i V e z u v a , k i j u j e l e t a 76 z l a v o i n pepel o m z a s u l V e z u v ? Veličastne i z k o p a n i n e v P o m p e j i h p a zb l ed i j o p r e d n e d a v n i m o d k r i t j e m na jbo l j l u k s u z nega letovišča i n kopališča vsega rimskega cesars t va — B a i e , s edem k i l o m e t r o v seve ro zahodno od N e a p l j a Danes je B a i a (Baja ) le s k r o m n o ribiško nasel je , toda p r e d 20. s t o l e t j i . . K a p e t a n R a i m o n d B u c h e r . k i sedaj v o d i r a z i s k a v e tega ed ins t venega arheološkega mu ze j a pod vodo, t ako l e op isuje svoje p r v o srečanje z B a i o :
»Opazil s e m j o povsem -lučajno. k o s em le te l v l e
t a l u n a d m o r j e m p r i P o z -z u o l i u . N a m e n j e n s e m bdi p ro t i j u g u , t oda ta pog led m e je t a k o očaral, da sem pozab i l n a svoj n a m e n . Kroži l s e m n a d t e m m o r s k i m področjem i n i s k a l t ak kot svet lobe , k i b i b i l n a j primernejši, da v i d i m do d n a . J a s n o s e m v i d e l o b r i se m e s t a : u l i c e , hiše, p r i stanišča, skladišča, temel je h r a m o v . I n vse pod v a l o v i , mes to — a k v a r i j ! T o je t r a ja lo k a k i h dvajset m i n u t , po t em pa je sapa r a z b u r k a la mor j e i n vse je z g i n i l o . . . « T r e b a je b i l o čakati neka j tednov , da so l a h k o f o tog ra f i ra l i vse, k a r ie B u che r v i d e l . T o d a njega, potapljača, n i so z a n i m a l i posne tk i i z z r a k a . H o t e l sJ je
KAM IZ ZADREG V vlaku je sedela prav
lepa mladenka.. Vozila se je dalj časa in z, njo mlad študent, ki jo je nenehno opazoval, tako da ni bilo nobenega dvoma, da mu u -gaja. Bil pa je neroden in se je ves čas pripravljal, da bi ji izpovedal svoja nagnjenja. Toda beseda mu ni stekla. Nenadoma pa se oglasi mladenka:
'Moram vas opozoriti, da na prvi postaji izstopim, zato začnite, če mislite kaj povedati!«
SREČANJE
Skupaj sta študirala in stalno zbadala eden drugega. Prvi je šel v mornarico in postal admiral. Drugi je šel v lemenat in postal škof. P o mnogih letih sta se slučajno srečala na londonskem kolodvoru: škof v halji in z velikim trebuhom in admiral, ki je kar sijal v svoji uniformi. ,
»Vid im, da ste šef postaje,« je škof zbodel nekda-
Muki na razstavi sodobnega kiparstva.. .
— Nimate mogoče kakšne takšne, da bi znal z njo ravnati tudi otrok? Je namreč za mojega moža . .
njega sošolca. »Povejte ml, kdaj odpelje vlak v Ox-fordU
. 'Čez deset m i n u t , gospa,' je admiral vrnil škofu. Toda ker ste v drugem stanu, vam potovanja res ne priporočam ...«
D O M A Č E MORJE
»Si videla, kako je Milan krasno potemnel na morju.'
tFigo na morju! Pripeljali so m u premog za zimo.'
KESANJE
Obsojen je bil na dolgoletno ječo. Po obsodbi mu pravi sodnik: »Gotovo se jako kesate zaradi svoje preteklosti, kajne?'
»Da povem po pravici: veliko bolj se kesam zara
di svoje prihodnosti.«
po top l j eno mesto og ledat i od b l i z u . P o m n o g i h n a p o r i h i n težavah tehničnega značaja j e šel n a og l ed pod vodo z m o t o s k a f o m .
»Potopi l s e m se i n se h i t r o znašel v fantastičnem sve tu , k i ga s p l o h n i mogo če op i sa t i . Počasi s e m p l u l n a d p o t o p l j e n i m m e s t o m : t l a k o v a n e u l i c e , antična obz id ja , ogra je p a t r i c i j s k i h v i l , p r e k r a s n i m o z a i k i , i n vse to deset do petnajst m e t r o v v g l o b i n i , k a m o r l e med lo p rod re d n e v n a s v e t -
" l oba . . . «
T a k a je danes antična Baaa, k i so jo opeva l e ode in p e sm i r i m s k i h p e s n i k o v i n s l a v i l e mondeno življenje in r a f i n i r a n o razkošje v i soke družbe r i m s k e g a cesars t va , zbirališče v seh a n tičnih »mi l i jonar jev« i n snobov , mesto b a j n i h v r tov i n v i l i n tudii mesto , v ka t e r em je d a l N e r o n u s m r t i t i svo jo ma t e r A g r i -p ino .
T o d a B a i a j e s t a l a na n e v a r n e m g i b l j i v e m področju V e z u v a . V e r j e t n o so se ob k a k e m i z b r u h u v u l k a n a p r e m a k n i l a t l a , se ponižala i n počasi po ton i l a v m o r j u , zato je t u d i vse tako o h r a n j eno v m o r s k i v od i . »Fantastični i n največji a r h e o loški muze j na svetu«, j e zap i sa l n e k i a rheo log , k i s i je og l eda l i z mo t o ska f a u l i ce potop l j enega mesta , v r t ove l n v i l e , n a k a t e r i h v i s e zdaj z oken šopi m o r s k i h a lg .
Diesel eincne lokomotive naih progah
N a jugos lovansk ih železnl'j đ ° A t * n in C a r l -ških progah obratuje dane' j 20 v e l i k i h Diese l električni 1 i 0 - n h lastnost i l okomot iv t ipa G 16, lzdele» ! e * o m o t i v so J u -ameriške tv rdke Genera l M c Q o , e I t z n l c e na ro -tors. Uporaba teh lokomotiv, s e "8 lokomot iv je zelo smotrna, saj je njUjL vlečna s i la dvakra t večja o*"^ ^ redno v zd r -p a r n l h lokomot iv . S t i r i n a j * ' ^ ., Popravl janje lokomot iv je uvedeno na V0"Knin ' h l o k o m o t i v
po lnoma »dizelizirani« pro^ieis n a J v « č j o i n S p l i t — K n i n , k i povezuj'g.J*° tovrstno re -osrednje območje naše dr", ' a r z a v L V ta ob-žave z J a d r a n s k i m mor j em^. " 1 v e s t i r a l l oko l i Ostale lokomot ive , k i dose- b
e d inarjev. D e -gajo brz ino 120 k m na u r ^ ° Priključen še pa uporabl ja jo na progi Ljub" L * l a dišče rezerv -ljana—Beograd—Niš, k i i1 D u n k e r j i za go-istočasno mednarodna srn«' -pb-
NAŠ P O M O ^ M E T
Filmske zvezde si izmišljajo vse mogoče reklamne trike, da bi stopnjevale svojo večkrat zelo pomanjkljivo popularnost. Ena Izmed njih — Sheila Curlev — je Izbrala kaj nenavaden prijem. Najbolje ga lahko ocenite na sliki — z ubogo želvo vred, ki je bila tako nesrečna, da si jo je izbrala igralka kot
objekt za svojo reklamo
Naše trgovsko ladjevje n 8 , ' z ; V j i a f t o (670.000 rašča Iz leta v leto. Pr^lt ; , . 3« na p rvem vojno je Imela Jugos lavJ ' l . r ? H * l t o U.300.000 ladjevja za 400 tisoč b r u " ^ 8 ^ « prepeljejo reg is t rsk ih ton, promet v P r ' ' p 0 n f 1 0 m i l i j onov staniščih pa je znašal 2 m1'«;* m °*ska podjetja l i j ona 200 tisoč ton l e t n " j e v (
I e * n o n a d 12 Danes ima naše pomorsK" * n i h d inar i ev . ladjevje nad 600 tisoč b ru f reg is t rsk ih ton In prevoz i Hj| leto 3 mi l i j one i n po l tonj blaga. Promet v pristanišči" je leta 1959 presegel 8 m ^ i r j . , jonov ton. V pomorskega " h Izbruhni la prometu je zaposleno okroj j 0 , r a v l j i n s k a vo j -11 tisoč l jud i , od tega 8 tiso*, t e r e t i l i oblastni na ladjah. đ otoku. K e r so
V našem pomorskem P ^ a j h ? , , , , 8 0 a lpske metu največji prevoz odpad'igifj J S 1 sovražniki n a premog (1,400.000 ton* g Q Mravel j , m e d rude (1 m i l i j on ton), cemeH'eij j^ekatere l an i
l m o t o k ; f d e l e g O Z ' 0 l c u . so obla-
Med številnimi najrazno-vrstnejšimi miss po svetu vsako leto na tradicionalni prireditvi v Trouvilleu v Franciji izvolijo najlepšo miss kopalnega kostuma. Letos je ta naslov pripadel marliniški plesalki Uljani Chambertin (na sliki v sredini), ki je tudi sicer zasenčila svoji konkurentki na levi in desni.
*vljinska volna
Sok mladosti
Gornja slika ni prizor iz kakega filma na Luni, marveč kaže ie danes pogosten prizor iz puščave Turkesta-na. Karavana na sliki pa je po naključju sestavljena Iz kitajskih učenjakov, ki v pesku Takla Makana v Vzhodnem Turkcstanu iščejo možnosti za eksploatacijo kemičnih proizvodov za potrebe kmetijstva,'
Nek i j aponsk i kemik je o d k r i l zelišče, katerega sok lahko pomlad i človekov o r ganizem in njegovo zuna -
Kraja avtomobilov V V e l i k i B r i t a n i j i je v ed
no več t a t v i n a v t omob i l o v . . L a n i je b i l o u k r a d e n i h 39 tisoč a v t o m o b i l o v a l i 107 na d a n . P o l i c i j a sod i , d a u k r a d e n e a v t o m o b i l e p r o da ja jo n a črni bo r z i .
Brez lasulj Zarad i ve l ike vročine se je
zgodilo na londonskem sodišču nekaj nemogočega: na razprav i so se sodn ik i po ja v i l i brez t rad i c i ona ln ih l a sulj na g lav i . Predsednik sodišča se nad tem n| zgražal, marveč j i m je celo predložil, naj s i slečejo tud i težke k u te. Sodn ik i so to odb i l i , češ da se ne spodobi sod i t i v s a m i h sra jcah.
njostt Sok vb r i z ga v k r i . K o 4 p se napne, z obraza izginej 1 * ' gubice i n po 48 urah se P^L- ;;• čuti človek za deset let m l 8 j f £# šega. Japončevo skr ivnost i odkup i l zd ravn ik F rank i e j B l i z u Los Ange lesa je zgr d i l sanator i j , k j e r za astr nomske vsote pomlajuje tične starce.
Hladnokrvni blagajnik
V R o c k f o r d u ( V e l i k a 8 tani ja ) je prišel n a t * kajšnjo b a n k o r a zbo jn i k p o m o l i l b l a g a j n i k u pod tP kos pap i r j a , na ka t e r em 2*»»k p i sa l o : »Daj m i ves d e H ? N o v 0 1 p , , a ' ' e y Buri n n e de la j s u m l j i v i h sladM° S m e h I J a , bov ! « B l a g a j n i k se je P*?* »tro,«!?' i : 8 a e>an s m e h n i l , v z e l svinčnik ' , I * I l l Ul a , ^ . k u n a bana d rugo s t r a n p a p i r j a e f a V a i „ k a k r š n e p i s a l : - P o p r a v i s i krav3<T«*tt »V U t l v
dečko, p r a v k a r t e fo tog 1 * * « » r i k 0 i i W e e k e n a
st i na S a r d i n i j i nabavi le več sodov, napo ln j en ih z a l p s k i m i mrav l j am i , In j i h poslale v ogrožene kra je . Bo jev i te alpske mrav l j e so se takoj znašle v n o v i v l og i In n a padle ne samo mrav l j e , a m pak tud i druge žuželke, k i so j i h našle n a »bojnem polju«. Oblas t i upajo, da bodo a lp ske bojevnice očistile n j ihov otok vseh škodljivcev.
Kidali so denar Nemška družba, k i pro i z
vaja žgane pijače, je p r i r e d i la razstavo svo j ih Izdelkov. N a p r a v i l a je tud i anketo ln zmagovalce ankete nagrad i la na s i l a Izviren način. T r i j e zmagovalc i so s l l ahko v t reh m inu tah z lopato o d k l -da l l to l iko drobiža, k o l i k o r so pač mog l i . Zmaga l je G i in the r D l e t r i ch iz Be r l i na , k i je v sto osemdesetih sekundah odk ida l za deset m i l i jonov d inar jev pfenigov.
P r e b r i s a n o V Z D A krožijo čudna pis
ma, v ka t e r i h neznanci od nas lovn ikov zahtevajo, naj pisma enake vsebine pošljejo šestim svo j im znancem in vsakemu priložijo ženske hlačke. Po l i c i j a je odkr i l a pobornike te čudne korespondence. I zm is l i l si jo je r e k l a m n i agenj, Industri je p e r i l a , ,
Žužemberk prvič osvobojen K o se j e k o l o n a že približala
pos t o j ank i , j i m j e s top i l n a sp ro t i D a k i s s v o j i m u d a r n i m ba t a l j onom. D a k i j a so I t a l i j a n i t a k r a t že d o b r o p o z n a l i . K j e r se j e p o j a v i l , so I t a l i j an i bežali, d a je b i l o k a j . T o pot n i b i l o r a v n o t ako , če b i t u d i v o j a k i r a d i v i d e l i , da b i o f i c i r j i u k a z a l i u m i k , k o so i z v e d e l i , d a se j i m j e p o s t a v i l po r o b u D a k i s s v o j i m ba ta l j o -
Odlomek i z rokopisa za knjigo
»VIHAR OB KRKI« Draga Suhija
n o m . N a m e s t o a m i a k a so kot obseden i r j o v e l i i n se h r a b r i l i m e d sabo. O f i c i r j i so vo j ake p r i g a n j a l i s pištolami nap r e j . L e - t i p a so s t r e l j a l i n a l e vo i n desno i n nap r e j t e r t ako p r e g a n j a l i s t r a h , k i so ga čuti l i ' t o po t bo l j k o t k d a j k o l i .
T eda j so o b c e s t i z a r opo ta l i m i t r a l j e z i . Preplašeni I t a l i j an i so o k a m e n e l i , p o t e m p a so jo u b r a l i naza j p o cest i , d a se je k a r k a d i l o z a n j i m i . Zda j n i več p o m a g a l o kričanje o f i c i r j e v s pištolami v r o k a h . V o j a k i so odpoveda l i poslušnost. D a -k i j e v i b o r c i so k o s i l i p o n j i h i n i t a l i j a n s k i v o j a k i so p a d a l i d r u g z a d r u g i m . C e l o t a n k i so se o b r n i l i , k o so os ta l i s a m i n a ces t i i n z ape l j a l i z a beže-čimi v o j a k i .
N e k a j d n i kasne j e srno do b i l i ves t i z Žužemberka, d a I t a l i j a n i n e u s m i l j e n o v d : r a j o v hiše i n r opa j o p r e d v s e m h r a n o . K j e p a n a j b i j o d o b i l i , če so že t o l i k o časa čisto o d r e z a n i o d sve ta . T o n a m j e d a l o m i s l i t i , d a neka j p r i p r a v l j a j o .
L a h k o bodo i z v e d l i s i l e n u d a rec i z vseh s t r a n i p r o t i b l o k i r a n i po s t o j ank i , a l i p a bodo i z pos to janke poskušali s s i l o v i t i m i z p a d o m i n se t ako po i z kušali p r e b i t i n a va rno .
T a k o smo pričakali 13. j u l i j . O b e t a l se j e l ep sončen i n tope l , čeprav n e prevroč d a n . N e b o j e b i l o čisto jasno, s in j e -modro . P o t r a t ah o b K r k i so bleste le rosne k a p l j i c e n a t r a v n a t i h b i l k a h i n po l i s t ju p r i t l i k a v e g a grmičevja. Še p r edno p a so sončni žarki ob j e l i vso d o l i n o o b K r k i , je po v s e m položaju o k o l i Žužemberka z a vršalo.
K u r i r i z zagraške s m e r i je p r i j e z d i l n a k o n j u i n p r inese l vest. d a se o d Z a g r a d c a p o m i k a p r o t i Žužemberku v e l i k a laška vo j ska . T u d i i z d o b r n i -ške s m e r i so prišle is te vest i , m e d t e m k o se j e p r v i v o d mo je čete p r i Straži že s p o p r i j e l z I t a l i j an i , k i so p r i h a j a l i i z pos to janke Straže i n N o v e ga mes ta . B o r c i n a položaju so o b l j u b i l i , d a L a h o v ne bodo p u s t i l i s k o z i . T a k o so s k l e n i l i b o r c i t u d i o k o l i Žužemberka, d a se ne bodo p o d a l i še tolikšn i s i l i . I n t a k o j e vse ka za l o , d a b o 13. j u l i j o k o l i Žužemberk a k r v a v d a n .
M e d t e m so se i t a l i j a n s k e k o l o n e vse bo l j bližale o b k o l j e n i p o s t o j ank i . B o r c i o b ces tah i n zasedah so o d b i j a l i p r v e napade . I t a l i j a n i so se u m a k n i l i i n v ospred je so zda j p r i h r u m e l i t a n k i i n o k l o p n i a v t o m o b i l i , k i so z vso s i l o v i tost jo obs t r e l j e v a l i s t opov i položaje p a r t i z a n o v . P o t e m so p r i h r u m e l i še a v i o n i , k l so k a r nap r e j s i p a l i n a z e m l j o b o m
be vseh d i m e n z i j . Naši b o r c i so se b i l i p r i s i l j e n i u m a k n i t i , ne d a b i se p r e n e h a l i b o r i t i .
2 e so m i s l i l i b o r c i n a po lo žaju, da bodo *nidi to pot z l a h ko to o p r a v i l i z I t a l i j a n i . T o d a prišle so nove ko l one , nov i t a n k i i n o k l o p n a v o z i l a ter leta la , k i so neusm i l j eno ob me tava l a položaje naših borcev B i l j e p r a v i p eke l . P o gozdu se je v l e k e l s i v k a s t o m o d r i k a s t i d i m , ko t d a b i b i l o vse v ogn ju . Težke eksp loz i j e l e t a l s k i h bomb , t o p o v s k i h g ranat i n težkih m i n so z a m o l k l o uda r j a l e d r u g a za d r u g o i n stresale m i r n o j u t r a n j e ozračje. O k o l i Žužemberka j e b i l o eno samo v e l i k o bojišče.
N a položaj moje čete je b i l p r i t i s k vse hujši. Zda j smo prvič p o m i s l i l i , če bomo uspe l i vzdržati i n preprečiti k o l o n a m dostop do pos to janke .
K o l o n e so b i l e premočne. V d r l e so v Žužemberk.
Se t i s t ih neka j p r eos ta l ih u r d o p o l d n e v a j e m i n i l o brez posebnost i . I t a l i j an i so b i l i v Žužemberku, m i p a smo u r e d i l i svo je položaje i n se p r i p r a v i l i n a p o n o v e n bo j . O k r o g po ldne s m o o p a z i l i spet vo jake n a cestah o k o l i posto janke . T a k o j s m o u d a r i h p o n j i h . T i p a so se po s t a r i n a v a d i r a z -bežali, k a j t i z a b o j . j i m po v s e m v i d e z u n i b i l o več ta d a n . P o t e m so se s k o n c e n t r i -r a l i i n u d a r i l i i z pos to janke n a vse s t r a n i . T a k o j n a m j e b i l o jasno , d a zapuščajo Žužemberk . K o l o n e so d r u g a z a d r u go h i t e l e v s m e r i , o d k o d e r so prišle z ju t ra j . P r i u m i k u so j i m p o m a g a l a z l a s t i številna l e t a l a i n t a n k i , m i p a s m o b i l i
p r o t i n j i m z našim l a h k i m orožjem brez moči. T o pot so se k o l o n e i z m i k a l e ces tam. Z a to n i b i l o čudno, d a so naši b o r c i čakali v zased i ob cest i p r o t i Straži, ko l one p a so šle po v r h u grebena gričevja n a d K r k o i n se p r i L i p o v c u spu s t i l e v d o l i n o p r o t i So tesk i i n Straži.
Se p r e d m r a k o m j e b i l o o k o l i Žužemberka vse m i r n o . Naši b o r c i so v k o r a k a l i v i z p ra zn j eno pos to j anko i n ž iv l jenje v t r gu se j e h i t r o n o r m a l i z i r a l o .
Se is tega večera smo o r g a n i z i r a l i v Žužemberku m i t i n g , n a ka t e r ega s m o p o v a b i l i v se tržane. G o v o r i l i s m o j i m o naši b o r b i , o d e l u be le garde i n okupa to r j e ve vo jske , p r epeva l i smo p a r t i z a n s k e p e s m i i n v a b i l i m l a d i n o , d a se n a m p r i ključi. P r i t e m n i s m o p o z a b i l i p oka za t i l j u d e m n a t is te , k i so ho te l i I z ko r i s t i t i t r enu t ek osvo bod i t v e Žužemberka n a svo j račun. L j u d s t v o j i h j e obsoja l o , k e r so h o t e l i p r oda j a t i s k r i t o b lago , a l k o h o l n e pijače, tobak i n drugo , česar l j u d j e v Žužemberku že več mesecev n iso b i l i deležni.
Rimsko grobišče pri Vinkovcih
P r i kopan ju j a rka ob nov i cesti v M i r k o v c i h b l i zu V i n k o v c e v so pred dnev i o d k r i l i r imske grobove, v ka t e r i h sovražen človeških okostij našli dele g l i n a st ih predmetov l n r imske b a krene kovance . Našli so tud i t e mel j večje r imske zgradbe. A r heologi bodo v jeseni , ko bodo posprav l j en i po l j sk i p r i d e l k i , začeli z načrtnim i zkopavanjem.
»Kje?-« » N e v e m ! « j e z a m r m r a l A n g e l . » M i
s l i m , d a m i bo k d o o d bande nehote p o k a z a l pot do ,Nev idnega gospodar ja ' , čeprav n e ve, k d o je to . Cu j t e , V a l r e a d , v i p r a v z a p r a v f i nans i r a t e to eksped ic i j o . Čakajte, ne po t r ebu j em denar j a , temveč h i t r o i n močno voz i l o . Na jbo l j močan a v t o m o b i l , k a r j i h more te na j t i i n k u p i t i . Obe ta j o se namreč z a n i m i v e p r i gode . . . «
Noč j e b i l a s v e t l a in m i l a . A n g e l j e m i r n o v o z i l po newyorškdh u l i c a h v o d ličnem a v t o m o b i l u , k i ga je b i l V a l r e a d k u p i l že popo ldne , in premišljal. G a n g -s ter j i , d e m o r a l i z i r a n i spričo z a d n j i h po razov , bodo gotovo sedaj n a p a d l i še huje . In p r v a žrtev bo spet Ras e n -b e r g . . .
A n g e l je z a v i l na S e l t on Squa r e . P r e d Rosenbergovo v i l o j e s t a l a e l e gan tna l i m u z i n a . N e k i človek se je s p r eha j a l po pločniku. A n g e l je p a r k i r a l v o z i l o t r ideset me t r o v za l i m u z i n o . Teda j je s t op i l i z hiše m a j h e n , zava l j en človek. Moški, k i se je sp r eha j a l , j e s t o p i l k n j emu .
P o s l i k a h v časopisih je A n g e l v m o škem, ki je s t o p i l iz hiše s s i v i m paket o m , s p o z n a l Rosenberga . Človek na pločniku je p a b i l gotovo de t ek t i v , ki ga je pos l a l a po l i c i j a , d a straži p r ed R o senbergovo hišo.
. M i s t e r B r o o k j e prišel, m i s t e r Rosen -berg pa odha ja ' , si je r eke l A n g e l .
,Naj čuvam A n i t t o a l i na j g r e m za n j i m ? Z a n j i m , ta paket gotovo k o m u n e s e . . . '
H i t r o je d o h i t e l Rosenbergovo l i m u z ino , po t em pa v o z i l s t a lno neka j me t r o v za njo, k a k o r d a s ta o b a a v t o m o b i l a z v e zana z n e v i d n o v r v j o .
Prišla s ta i z mes ta i n cesta je z a v i l a naravnos t čez pol je , k i se je s ve t i l o v mesečini. A n g e l je po t iho popeva l . Z d a j c i pa so p r e d R o s e n b e r g o v i m av to m o b i l o m z desne s t r a n i p o b l i s n i l i t r i j e snop i bele luči. Rosenbe rg je u s t a v i l tik ob j a r k u . A n g e l j e opaz i l , kako je i z l i m u z i n e od l e t e l paket i n pade l v j a r ek ob cest i . P o t e m je Rosenberg nag lo o b r n i l i n z vso nag l i co odpe l j a l nazaj v noč.
A n g e l je po t iho s t op i l i z a v t o m o b i l a , se o d t i h o t a p i l v j a r ek in n a p o t i l k mes tu , k a m o r je pade l paket . Zag l eda l ga j e m e d g r m o v j e m , k j e r je b i l j asno o b s i j a n z mesečino. A n g e l je p u s t i l pake t i n se v t e m i p r i s l o n i l k d revesu . Počasi je segel v žep in napel revolver.
K m a l u se je i z g r m a s t e gn i l a r o k a v r o k a v i c i l n poseg la po pake tu .
»Ce b i b i l j a z v vaši koži, b i t i s to s t v a r c o p u s t i l abso lu tno n a miru,-« se je m i r n o og l a s i l A n g e l .
Čakal j e v odgovor r e v o l v e r s k i s t r e l a l i p a beg, names to tega p a se je r a z m a k n i l o g rmov j e i n zag l eda l je F o r t v j a , k i je o d presenečenja k r a t k o m a l o o t r p n i l .
»O , p r i j a t e l j Fortv,-« se j e n a s m e h n i l A n g e l , se s k l o n i l i n nag lo p o b r a l paket . F o r t v j u še n a m i s e l n i prišlo, d a b i m u to preprečil. Z a m r m r a l je l e :
,Saj j e zmešan . . . ' »Oprosti, F o r t v , d a te m o r a m t ako
h i t r o zapust i ta ; u p a m , d a se b o v a spet k m a l u srečala.«
Z d a j c i j e n a desn i s t r a n i zaslišal k o r a k e i n v i d e l , k a k o se j e v F o r t v j e v i h očeh u k r e s a l o upanje .
»N i č ne bo, F o r t v , * se j e po t iho z a sme ja l A n g e l i n spet s t o p i l k d r e v esu .
»Si našel paket , For tv? « je vprašal nekdo s ceste.
F o r t v se n i u p a l odgovo r i t i , za to pa se je o g l a s i l A n g e l : t
»Ne , C e z a r . . . J a z i m a m pake t i n — * Fo r t v j a , p r ed r evo l ve r j em«
Mesec je z a h i p spet pos i ja l i z z a obl a k a i n A n g e l j e o p a z i l človeka, k i se je t i h o t a p i l m e d dreves i . Z d a j c i m u j e i z r e vo l v e r j a švignil p l a m e n , zadone l je pok i n k r o g l a se j e z a b i l a v deb lo n a d A n g e l o v o g lavo .
A n g e l j e m i r n o p o m e r i l l n sprožil. Človek j e k r i k n i l , z a k l e l , izpusta] i z r oke r e v o l v e r i n p l a n i l n a A n g e l a .
»Napre j , Fortv ! « je z a v p i l . A n g e l j e počakal, d a je b i l gangster
d v a k o r a k a p r e d n j i m , dn spet sprožil, toda b r e z u s p e h a : nabo j je obtičal v bobenčku. O d v r g e l je paket i n skušal s p r a v i t i r e v o l v e r v r ed , v t e m p a j e gangster že b u t n i l v an j s t a k o s i l o , d a j e p r i l e t e l ob deb lo i n m i s l i l , da so m u vsa r e b r a po l om l j ena . S p o p a d l a sta se n a življenje i n smr t . ,Samo d a se ne b i F o r t v ojunačil i n pi- i tekel pajdašu n a pomoč . . . " je p o m i s l i l A n g e l . G a n g s t e r je b u t a l z n jegovo g lavo ob t l a i n A n gel je n e n a d o m a o b m i r o v a l .
»Ta bo l ep čas miren! « je zmagos l av no r eke l gangster . » K j e s i , For tv? «
T o d a A n g e l se je b i l l e po t a j i l . P o časi j e v r o k i obračal r e v o l v e r t o l i k o časa, da ga je p r i j e l za cev. P o t e m p a m u j e r o k a švignila i n težko k o p i t o b r o w n i n g a j e p a d l o po n a s p r o t n i k o v i g l a v i . G a n g s t e r se je z g r u d i l . V t e m so neke r o k e z g rab i l e zada j A n g e l a z a v r a t , A h a , F o r t v j e prišel n a pomoč," si Je r e k e l A n g e l . S p u s t i l j e r e v o l v e r ,
z g r a b i l F o r t v j a z a roke i n s i ga v r g e l čez g lavo . F o r t v j e p r i l e t e l ob d r e vo i n obležal k o t čok. A n g e l j e p o b r a l pake t l n r e v o l v e r i n se usede l v a v t o m o b i l .
O S E M N A J S T O P O G L A V J E M i s t e r Rosenbe rg j e sede l z a svo jo
m i z o i n o t r p l o s t r m e l predse. N a v z l i c človekoljubni i n t e r v e n c i j i tega čudnega modernega v i t e za , k i m u p rav i j o A n gel, j e vede l , d a bo n jegova hčerka na v a r n e m le. če bo gangs te r j em redno plačeval d a v e k k i ga zahteva jo . Z a k a j mora pošten državljan, k i redno plačuje d a v e k l n z r a v en še bogato p o d p i r a človekoljubna društva, plačevati še b a n d i r a z b o j n i k o v ? T a k o se j e vprašal i n t u d i t ako j vede l odgovor : če-bi d m e l i n ep r i s t r anske sodn ike , n e p o d k u p l j i v e po l ica je , poštene p o l i t i k e . . . Drhte ] je od pr i ta j enega besa, n e n a d o m a pa je začutil, da ga n e k d o g leda . O b r n i l se je i n oneme l .
N e k i človek je sede l n a o k n u i n spregovor i ] p o s m e h l j i v o :
»Dober večer ! « Rosenbe rg je z g u b i l ves pogum. P o
m i s l i l j e n a A n i t t o ; k i sp i v s vo j i so b i c i , i n se spet s p r e m e n i l v p l ahega newyorškega meščana, k i r e d n o plačuje obroke v b laga jno bande .Nev idnega gospodar ja ' .
»Sa1 s e m plačal!« j e k r i k n i l z d r h t e čim g l a s o m
»Niste , « j e odgovo r i l A n g e l , č lovek n a o k n u , i n s t o p i l v sobo. V z e l j e i z žepov šope b a n k o v c e v i n j i h položil n a mizo .
» To l e je vaš denar , m i s t e r R o s e n berg,« j e reke] nasme jano . »Sto tisoč do la r j ev . Zase s e m obdržal s k r o m n o prov iz i i l o 20 odsto tkov , osemdeset tisoč v a m pa vračam.«
Rosenberg j e preplašeno g l eda l k u p e denar j a .
»K j e , k j e ste ga dobi l i? « » Izgubil i ste ga, j a z s e m p a prišel
za v a m i i n p o b r a l pake t . M o r a t e b i t i g rozno bogat i , d a mečete d e n a r sko z o k n o a v t o m o b i l a . . . «
Rosenbe r g j e p r e b l e d e l : »Našli ste ta d e n a r t a m . . . k j e r s e m
ga j a z odvrge l? « A n g e l j e p o k i m a l . »Bedak ! « j e k r i k n i l Rosenberg . » P od
p i s a l i ste s m r t n o obsodbo m o j i hčerki. K e r n i so našli denar ja , j o bodo u g r a b i l i . . . «
»Mis l i te?« j e prostodušno v p r a t a l A n g e l .
»Zakaj ste se vmešali v t e s t v a r i ? In k d o p r a v z a p r a v ste?«
»Jaz s em v a m sinoči p r i p e l j a l d o m o v hčerko. 4 1 ..,,1—
I. D E L A V S K E ŠPORTNE I G R E N O V E G A M E S T A
Vodijo Krha, Pionir, IMV in ONZ P r o f e s o r d r . N I K O Ž U P A N I č
I. delavske športne igre novomeške občine prehajajo v zaključno obdobje. V preteklem tednu je bilo končano Se tekmovanje v namiznem tenisu, v atletiki ln v vlečenju vr vi , tako da lahko postrežemo z Imeni tre hnovih zmagovalcev letošnjih delavskih iger.
V namiznem tenisu je v f i nalu igralo pet najboljših ekip po sistemu vsaka z vsako. V odločilnem srečanju za prvo mesto je ekipa K R K E , k i sta jo sestavljala Sonc in Berger, s težavo ln s precejšnjo mero sreče premagala ekipo IMV I. (Turk, Sladic) s 3:2. Turk je obe srečanji odločil v svojo korist z 2:0, toda Sladic je obe partiji Izgubil. Odločilno srečanje dvojic je po zelo dramatičnem poteku odločila v svoj prici dvojica Krke (Berger ln Sonc) z 2:1 (16:21, 23:21, 24:22). V srečanju za 3. mesto je Kr ka II premagala IMV n s 3:0.
Ostali važnejši rezultati: IMV I:Krka II 3:0; IMV I :KGP 3:0 w. o.; K rka I :Krka II 3:1; Krka I:IMV II 3:0; IMV I I :KGP 3:1; Krka II :KGP 3:0.
Končni vrstni red : 1. K rka 1 4 zmage (12:3); 2. IMV I 3 zmage (11:3); 3. K rka II 2 zmagi (7:6); 4. IMV II 1 zmaga (3:10); S. K G P brez zmage (1:12).
V A T L E T I K I : IMV IN PIONIR Preteklo soboto so v okviru
itjer tekmovali tudi v atletiki, utiuramo priznati, da je bila uuoie^ba res velika, saj je sa-u.o v teku na luu m za moške nastopilo nič manj kot 38 (!) leKmovalcev. Največ upanja za prvo mesto v ekipnem tekmovanju (v vsaki disciplini sta vsak kolektiv zastopala po dva tekmovalca ali tekmovalki) je imela ekipa Oddelka notranjih zaaev (ONZ), toda prijavila m štafete 4 x 100 metrov ln tako ,c prvenstvo apiuvalo po vodi. Zmagovalci so postali atleti Iz IMV, ki v svojih vrstah nimalo vrhunskih tekmovalcev, ima-io pa najbolj izenačeno ekipo. Pri ženskah j « prvo mesto usvojila Piomrjeva ekipa, ki je imela svoje predstavnice v v*eli disciplinah.
Na tekmovanju je bilo doseženo nekaj prav dobrih rezultatov. Izkazali so se: Istenič v teku na 100 ln 1000 m, Potrt v skoku v višino in metu krogle, pri ženskah pa Goršinova v teku na 60 m i n v skoku v vlšl no
ta) 601 cm; Istertč (ZTP) 546 cm; Srovln (IMV) 540 c m ; met krogle: Potrč (ONZ) 11,73 m ; For -tun (ONZ) 10,72 m; Resnik (Novoteks) 10,60 m ; ženske: C0 m : Goršin (Zeleznlna) 9,0; Bukovec (Zeleznina) 9,3; štafete 4 X 100 m : K G P 68,1; Novoteks 68,6; Pionir 71,6; skok v višino: Goršin (2eleznina) 120 cm; Skvarč (Pionir) 120 cm; skok v daljino: Jarc (KGP) 352 cm; Kapš (Elektro) 345 etri; Furlan (KGP) 342 c m ; ' m e t krogle: Bartolj (Pionir) 7,61 m; Vezjak (Pionir) 7,30 m; Jarc (KGP) 7,30 m.
Kontn i vrstni red ekip : Moški: 1. IMV 5.02C točk, 2.
Novoteks 4.551 točk, S. ONZ 4.554 totke, 4. Pionir 4.256 totk, 5. K G P 2.956 totk, t. 2 T P 2.823 totk, sledijo še IEV Šentjernej (2.714), Remont-Mima peč (2.432), 2:59.0; skok v višino: Potrč (ONZ) 180 cm; Jovan (Prosve-Zeleznina (2.125) itd. Skupno je nastopilo 13 moških ekip.
2enske: 1. PIONIR 2.669 totk, 2. K G P 2.156 totk, 3. Zeleznlna 1.550 totk, 4. Novoteks 1.332 totk, 5. Elektro 1.250 totk itd. V VLEČENJU VRVI : O N Z
V okviru atletskega tekmovanja so priredili tudi tekmovanje v vlečenju vrvi. Prijavilo se je 6 ekip, k i so se pomerile vsaka z vsako. Najboljša je bila ekipa ONZ, k i je vse svoje nasprotnike premagala z 2:0, drugi pa je bil Novoteks s štirimi zmagami. Tekmovanje, k i so ga priredili na stadionu, je bilo zelo zanimivo in je pritegnilo veliko gledalcev.
Končni vrstni red ekip: 1. ONZ 5 zmag (10:0), 2. Novoteks I 4 zmage (8:3), 3. K G P 3 zmage (6:4), 4. Novoteks II 2 zmagi (4:7), 5. Pionir II 1 zmaga (4:8), 6. Pionir I brez zmage (0:10).
fra A T L E T S K O P R V E N S T V O
N O V E G A M E S T A V okviru I. delavskih šport
nih igur so preteklo soboto priredili tudi atletsko prvenstvo Novega mesta za posameznike, v odsotnosti Padovana ln Masnlka je na 100 m prvenstvo osvojil Pavlina z 11,8, v skoku v daljino pa je postal zmagovalec Zurc z rezultatom 609 cm. V odsotnosti nekaterih starejših tekmovalk so prvenstvo osvojile tudi nekatere pi onirke, ln sicer Novakova na 60 m, Jožefova v skoku v daljino in Setinova v skoku v višino.
Nekateri boljši rezultati: Moški: 100 m: Pavlina 11.8;
Mavrin 11.9; Istenič 11,9; 1000 m : Istenič 2:48,8, Ostanek 2:58,3, Raljan 2:59.0; višina: Potrč 180 cm, Jovan 175 cm: daljina: Zurc ROi
Nepotreben poraz v Krškem Krški rokometaši so v ne
deljo na domačem Igrišču prepustili zmago gostom iz Celja. Rezultat 12:11 (4:3) za Celje Je realen. Približno 200 gledalcev je razočarano zapustilo igrišče.
Začetek je pripadal domačinom, ki so prevzeli pobudo in povedll z dvema zadetkoma. Gostje so rezultat zmanjšali iz sedmerca. Vrstili so se siloviti napadi obeh moštev.
Obrtno komunalna
zbornica za okraj
Novo mesto
razpisuje
prosto delovno mesto
EKONOMISTA Zaželena je večletna
praksa . Nagrajevanje po učinku.
P ismene ponudbe pošljite na gorn j i naslov do 10. ok tobra 1961. '
Igralci Partizana iz Krškega so v 25 minutah igre pokazali vso rutino in tehniko ter so bili boljši. Imeli pa so smolo. Nevarni streli Iskre, Zibreta In Agreža so bili večkrat usmrjeni v vratnico, pa tudi celjski vratar je bil odličen.
V nadaljevanju so gostje bolje zaigrali, izkoristili napake nasprotnika ln si priborili znatno prednost. Domačini so si sicer prizadevali popraviti rezultat, vendar niso mogli nadoknaditi zamujenega. Pri rezultatu 11:12 za Celje je sodnik odžvižgal konec tekme.
Krčanl bi lahko zmagali, ko bi Imeli več izkušenj. Igrati bi morali bolj na krila. Zmaga se lahko le s kolektivno Igro, ne pa z individualnimi napadi. Se ena napaka, k i jo igralci morajo odpraviti: kadar j im gre slabo, ne bi smeli izgubiti poguma. Ravno zaradi tega so Krčanl doživeli v nedeljo poraz.
V nedeljo bo Igral R K Par-tlzan-Krško v Ljubljani s K r i mom. D. K.
cm, Spilar 601 cm; met krogle: Potrč 11,73 m, Košmrlj 11,21 m; štafeta 4 X 100 m : Partizan 48,1; IMV 52,2; IEV 52,8.
Ženske: 60 m : Novak 8,8, Gor šin 9,0; višina: Setina 130 cm, Pezelj 120; daljina: Jožef 415 cm, Novak 398 cm.
B A L I N A N J E : P R V A K ONZ II Borbe balinarskih ekip na
delavskih športnih igrah so potekale na dveh igriščih v Brš-linu. Igre so bile zanimive, saj je prišlo do več presenečenj. V predtekmovanju je najprej izpadla ekipa Pionir I, k i je nepričakovano izgubila s kasnejšim zmagovalcem ONZ II (13:11). Prav tako je izpadla ekipa ZTP , k i je izgubila z Novoteksom 13:6. ONZ I je premagala Elektro 13:7, Pošta pa Zalog (13:1).
Za 5.-8. mesto je bila glavna borba med Pionirjem in Železnico. Zmagal je Pionir (13:7).
Zanimive so bile borbe v f i nalni skupini za 1.—4. mesto. ONZ II je premagala Pošto s tesnim rezultatom 13:12. Z istim rezultatom je ONZ I premagal Novoteks. ONZ I je nato premagal Poštarja (13:3), ONZ II pa Novoteks (13:9). Za tretje mesto je bila odločilna tekma med Novoteksom in Poštarjem. Poštar je vodil že 7:0, nato pa popustil ter izgubil s 13:7. Za prvo mesto je bila odločilna Igra med obema ekipama ONZ, k i še nista bili poraženi. Povedla je I. ekipa z 8:4, nato pa je druga ekipa najprej izenačila in zmagala z rezultatom 13:8. Tako je II. ekipa ONZ zasluženo osvojila prvo mesto med sindikalnimi aktivi Novega mesta, čeprav prej nanjo ni nihče računal.
tro, 8. Opekarna, Zalog, 9. P i onir n , 10. K G P , 11. Zeleznlna ln 12. IEV Šentjernej. ŽENSKO K E G L J A N J E
Od prijavljenih peUh ekip sta na delavskih športnih igrah nastopili le dve ekipi. Zmagala je ekipa Pionirja, k i je podrla 168 kegljev. Druga je b i la ekipa Novoteksa (135 kegljev). Tekmovalke so igrale eno borbeno igro s šesUmi tekmovalkami, (en)
Dolenjski list spet vodi TT-jevo tekmovanje v napo
vedovanju rezultatov športne napovedi -Bra lc i in poslušalci napovedujejo 1,0,2« je vse bolj zanimivo zaradi preobratov, k i j ih letos ne manjka. Se prejšnji mesec je zanesljivo vodil Dolenjski list, potem pa ga je spet zamenjal Celjski tednik ln pretekli tedetn vodil celo z dvema točkama naskoka.
S ponovnim uspehom Janeza Turka , nogometaša IMV, k i de v 39. kolu športne napovedi pravilno napovedal 7 rezultatov (to ni bilo lahko, ker je bilo presenečenj več kot preveč) pa se je Dolenjski list nepričakovano spet povzpel na prvo mesto s točko prednosti pred Celjskim tednikom. Oba prvoplasi-rana sta pridobila že precejšen naskok pred ostalimi, tako da se bo v bodoče odvijala borba za prvo mesto le mod njima.
V 39. kolu sta se najbolj odrezala napovedovalca našega lista in Ljubljanskega dnevnika (7 točk), sledi T T (6), R T V in Glas (po 5), medtem ko je imel Celjski todnik tokrat le štiri pravilne napovedi.
Generalni vrstni red: 1. Dolenjski Ust 216 totk, 2. Celjski tednik 215, 3. Glas 204, 4. Ve ter 201, 5. RTV 199, 6. T T 195 totk itd. fm
Doktorja Nika Zupaniča ni več.
11. septembra je po daljši bolezni umrl v ljubljanski bolnišnici in dva dni kasneje s o ga v poznem jesenskem mraku pokopali na ljubljanskem pokopališču.
Med tem žalnim slovesom od pokojnega Nika Zupaniča in med njegovim rojstvom v belokranjskih Gribljah pa je bilo razpetih skoraj petinosem-deset let. In od tega jih je bilo čez šesitdeset posvečenih znanstvenemu, političnemu, organizatorske-mu, uredniškemu in publicističnemu delu. Bilo je to življenje široko razgle-
Tretjič ob Sotli Preteklo nedeljo so se v Pod-
tetrtku ob Sotll zbrali ribiči skoraj lz vse Slovenije. Na tradicionalnem ribiškem tekmovanju, k i ga je organizirala ribiška družina »Sotla« lz Podčetrtka, so sodelovala še: RD Celje, RD Maribor, RD Kranj, RD Ptuj, RD Šempeter in RD Novo mesto. Od 100 prijavljenih je bilo 30 mladincev ln p i onirjev. Tekmovanje so Izvedli po mednarodnih predpisih za lov rib (CIPS).
Značilno je bilo, da so prvo uro tekmovanja ribe izredno dobro prijemale. Eden najboljših slovenskih tekmovalcev član RD Celje Justin Vanovšek je že v prvih sekundah Izvlekel podust. Med mladinci sta se najbolj Izkazala Avgust Maček lz Celja ln Marijan B ra -t lka lz Novega mesta. Dobre
rezultate so dosegli tudi drugI. Opazili smo, da mnogi tekmovalci nimajo primernega p r i bora, ker ga v naših trgovinah skoraj nI mogoče dobiti. T e k movanje je bUo dobro organizirano.
Rezultati: moštva: 1. RD Celje 3475 točk (Vanovšek, Z a bav, Jazbec), 2. R D Maribor 2107 (Pihler, Kocjan, Krambtr -ger), 3. RD Kranj 12*0 (Z. S i -munac, B. Slmunac, Vel lko-vrh); posamezniki: l . Justin, Vanovšek, Celje, 2465 točk, 2. Drago Kocjan, Maribor, 1047, 3. Cir i l 2erjav, Ptuj, 1020; mla dinci : l . Avgust Maček, Celje, 510 točk, 2. Marijan Bračika, Novo mesto, 350, 3. Mirko Kroj s, Ptuj, 315, 4. Marijan Goršek, Šempeter, 220 točk Itd.
S. Jakovi Jevlt
danega človeka, enega zadnjih poiihistorjev našega stoletja, ki je t svojim predirnim duhom neutrudno posegel v zgodovino, geografijo, predzgodovin-sko arheologijo, etnologijo, antropologijo in ie v druge vede.
Iz Gribelj ob Kolpi, kjer »e je rodil 1. decembra 1876, je Zupanič odšel študirat na novomeško gimnazijo, od tam na dunajsko univerzo in nato v antropološke inštitute v Munchen i n Ziirich. 2tt>-Ijenjska pot ga je vodila v Beograd, Rim in London
- tu je bil med prvo sve-
Talentiran atletski naraščaj Večkrat smo že zapisali, da
imamo v nastim okraju in posebno v Novem mestu vrsto mladih talentov, k i se utegnejo razviti v vrhunske tekmovalce, soveda če bodo ob dobrem strokovnem vodstvu pokazali tudi dovolj lastne prizadevnosti. To mnenje Je potrdUo tudi Izbirno tekmovanje za pionirsko prvenstvo L RS v atletiki, k i bo v nedeljo, 1. oktobra, v Celju.
Mod mladimi tekmovalci ln tekmovalkami novomeške osnovne šole smo zapazili vrsto zelo nadarjenih, k i že sedaj -brez pravega treninga — dosegajo prav dobre rozultate. Med pionirkami sta doslej največ pokarali: tekačici Rablčeva In Novakova, Bohtetova na sred-
Sredstva - težava za šah
njih progah ter Setinova ln Jo žefova v skoku v visino oziroma daljino.
Od fantov precej obetajo Pavlin, Kump ln Vidmar v sprintu ter Miklavtif. ln Kot ii. na srednjih progah. V skoku v višino je posebno presenetil komaj dvanajstletni Janez Petica, k l .<• preskočil lastno višino (145 cm!). Mod skakalci je bU najboljši Picek, k i je uspešen tudi v metu krogle ln Ima zato v Celju precej upanja na dobro uvrstitev v troboju.
Boljši rezultati Izbirnega tekmovanja:
Pionirke: 60 m: Rabič 8,6, Novak 8,8, Do-
bovšek 9,0; 250 m: Bohte 40,5, Križman 40,7,
Belavič 45,1; skok v visino: Setina 1J0 cm,
Prezelj 120 cm; skok v daljino: Jožef 415 cm,
Novak 398 cm, l ic 374 cm;
met krogle: Stangelj 9,15 m, Kožar 9,10 m;
Pionirj i : 60 m : Pavlin 7,5, Kump 7,4
Vidmar 7,9, Jarc 8,2; 300 m Kovlč 44,8, Mlklavčlč 44,9,
Cerne 46,0; skok v višino: Ploek 150 cm,
Penca, Novšak, Florjančlč 145 om;
skok v di.iijino: Pavlin 540 cm, Kump 511 cm;
met krogle: Pic<4c 12.85 m ; met kopja: Počrvlna 38.44 m ;
Na pionirsko aUetsko prvenstvo L R S v Celju bo po sklepu vodstva T V D Partizan — Novo mesto potovalo 23 najboljših pionirjev in pionirk, k i so se izkazali na dosedanjih tekmovanjih ln na izbirnem tekmovanju preteklo soboto. Pričakujemo, da se bodo v Celju dobro odrezali. fm
V petek je bila seja odbora SD Novo mesto, na kateri so obravnavali stanje v društvu ln koledar bližnjih tekmovanj. Največ je bilo govora o finančnem stanju šahovskega dru štva, ki bo zelo težko izvedlo predvidena tekmovanja. Do sedaj je društvo za leto 1961 do-
K o m i s i j a za spre jem in odpuščanje delavcev p r i
M L E K A R N I , NOVO MESTO razpisuje natečaj za naslednja delovna mesta:
Pogoj za vsa delovna mesta je dokončana srednja ekonomska šola a l i ustrezna p raksa na teh de lovnih mest ih. Nastop službe takoj al i po dogovoru. Prošnje lahko oddaste p ismeno a l i osebno v uprav i M lekarne .
bilo le 5000 din dotacije, kar ne zadostuje niti za tekoče potrebe, toliko manj pa za tekmovanje. Ker je društvo brez f i nančnih sredstev, se nt moglo udeležiti moštvenega šahovskega festivala, k i se prav te dni Igra na Bledu. Iz istih razlogov bo verjetno odpadlo še r.ekaj predvidenih tekmovanj, čeprav tega ne bi smeli dopustiti, kajti novomeško šahovsko društvo je eno najboljših v Sloveniji, šahovsko mrtvilo pa bi povzročilo, da bi kvaliteta novomeškega šaha naglo padla. Na seji Je bil sprejet sklep, da se pristojnim organom prikaže obupno finančno stanje v druS-tvu ln ukrene vse potrebno za izboljšanje. Slavko Sitar
Bela Krajina : Garnizon JLA, Črnomelj 6:2 (3:2)
V počastitev praznika črnomaljskega garnizona Je bila 8. septembra odigrana prijateljska nogometna tekma med domačo Belo krajino In črnomaljskim garnizonom. V prvem polčasu je bil garnizon enakovreden nasprotnik, v drugim polčasu pa je Bela krajina urodila svoje vrste In ga povsem nadigrala. - Za Črnomelj »o bili uspešni: Svajgcr (2). Znbuko-vec (t), Hedlč (1), Zunic I (1 ln avtogol). - K .
Začetek nogometne sezone Letošnja okrajna nogomet
na liga Je razdeljena v dva dela: belokranjsko-dolenjsko skupino. Do tega je upravni odbor prišel na podlagi velikih finančnih stroškov, ki so Jih nogometaši porabili za večja potovanja po okraju (s Senovega v Črnomelj 30.000 dinarjev). Prvaka podzveze bomo dobili tako, da bosta prvopla-slranl moštvi obeh skupin Igrali dve tekmi (na koncu spomladanske ln Jesenske sezone). Prvak podzveze bo zastopal okraj na višjem tekmovanju.
V prvi skupini bodo Igrali Bela krajina, Partizan, Borec in moštvo IMV. Drugo skupino pa sestavljajo Senovo, Krško, Brežice ln Sevnica. V Krškem so ustanovili tudi pripravljalni odbor za formiranje nogometnega centra vldemsko-krške, sevnlške in brežiške občine, k i pa bo podrejena nogometni pndzvezi v Novem mestu.
Nogomet bodo poživili Se razni turnirji. Za novomeški občinski praznik namerava Elan pripraviti tekmovanje za pokal nogometne podzveze. Turnirje pripravljajo tudi d ru gI klubi. Novost bo turnir za pionirje ln mladince, k i ga bo
do tokrat prvič izvedli v našem okraju.
Precejšnjo skrb bodo posvetili malemu nogometu. Uvedle ga bodo zlasti sindikalne podružnice in šole. Tudi v malem nogometu bodo prirejali turnirje.
Lahko upamo, da bo Jesenska se/.ona poživila nogometno dejavnost v okraju ln da bomo gledali več dobrih tekem. O tem pa se bomo lahko prepričali že v nedeljo, ko bodo nn ..porodu prva srečanja v okrajni ligi.
II
Brzopotezna prvenstvo Novega mesta
Brzopotezno prvenstvo Novega mesta za mesec september bo odigrano v petek, dne 29. t. m., v prostorih Mladinskega kluba v Novem mestu (Zdravstveni dom - III). Vs i aktivni šahisti Šahovskega druS-tv* Novo mesto naj se brzoturnlrja udeleže, ker bo služIl tudi kot priprava za okrajno brzopotezno prvenstvo ln merilo za sestav ekip Novega mesta.
Slavko Sitar
tovno vojno član Jugoslovanskega odbora — pa v Švico, Ameriko in Pariz, kjer je med mirovnimi pogajanji po prvi svetovni vojni predsedoval etno-graf sk o-geografski pod- \ sekciji za določitev sever-, ne in severovzhodne me-je Jugoslavije in nam ta' ko skupno z Mihajlom Pu-ptnom, rešil Bled.
Po prvi svetovni vojni je delal v beograjskem Etnografskem muzeju, postal ravnatelj novo ustanovljenega Etnografskega inštituta v Ljubljani in leta 1923 prvi direktor ljubljanskega Etnografskega muzeja. Vmes je bil ne- j kaj časa tudi minister V i Pašičevi vladi, sicer pa se je vedno bolj poglabljal t>;
znanstveno delo in leta 1926 ustanovil znanstveno glasilo »Etnolog« . V E(no-grafskem muzeju je ostal do leta 1940, ko je bil imenovan za rednega profe-! so r j a etnologije na ljub-' l janski"'univerzi in tu predaval do svoje upokojitve leta 1957. Med zadnjo sve-tovno vojno je odšel na osvobojeno ozemlje v Belo krajino, kjer ga je 1944 SNOS imenoval za dopisnega člana Znanstvenega inštituta v Črnomlju.
Preširoko bi bilo tu na - j števati vsa glavna Zupa-ničeva znanstvena dela, saj je samo s področja etnologije izdal blizu sto spisov. Naj omenimo le, da je bil za svoje zasluge imenovan za častnega i * dopisnega člana številnih znanstvenih ustanov trt društev doma in v tujini-
Kot je bil pokojni Zupanič svetovljansko razgledan, pa je bil s preprostimi ljudmi iskreno do-' mač. Ce je le utegnil, )e
prišel med svoje Belo-kranjce, s katerimi je zgovorno moževal o Prai>
vsem, kar zanima našeg* človeka. Zato ga ne bodo pogrešali samo stanovski tovariši, pogrešali ga bodo zlasiti njegovi rojaki d> Kolpi, v katerih spomin* pa bo živel dalje, kot bo živel v svojih delih, ki s° prešla v narodno zakladnico in postala last na>' vseh. -ar
Beta Krajina : Borec 5:" V nedeljo, 24. septembra. »*.
je pričelo okrajno prvenst^ nogometne podzveze. V CrnortJ' lju sta se sročall moštvi domač*1
Bele krajine in Borca lz Nove* ga mesta.
P rv i del igre ;e bil mrtev ** nezanimiv, kajti moštvi ' " J i Igrali brez volje. Gledalci, *[ jih je bUo prtfto 100, niso bj}[ zadovoljni. V drugem delu Igj so postali domači posebno g " * l m in so ves čas imeli žogo. l*v segli so pet golov. Stlrl je segel Zunič, enega pa Svajg«*; Tc4cma Je potekala v prlja , e ' j| skem vzdušju ln sodnik nI l " 1 * težkega dela.
Omeniti je treba, da Je okr*£ na liga zaradi denarnlji teta" raidioljena na dve skupini : nji vomeško ln zasavsko. Glođe i)J to Je pričakovati, da bo»j* kvaliteta nogometa ln zanin»*, nje za ta šport padla. Prav «\ bilo, ko bi merodajnl foruf* razmišljali o tem, sad gre tu ** aktlvlzacljo mladine ln r a z v t " drilo delovnih ljudi. J . V-
Kljub porazu zadovolj i*" igra
Pretekle dni Je ženska rJ£ kometa ekipa črnomaljskem Partizana odigrala kar d V , tekmi: prvo so Igralke Izgubi' proti Braniku v Mariboru s drugo pa proti Dravi v P t u ' s 5:10.
Kl jub porazoma so c r n ? , ' maljčanke Igrale Izredno bro, zlasti v Mariboru. DeJs«":-Je, da so bile Mariborčanke svojem Igrišču favorit, sa) ' že Igrale v zvezni llgl. Po UJJL vah kakih 1000 gledalcev >' funkcionarjev pa so se Jim ^V, nomaljčanke enakovredno PJT stavile po robu. — Iz P u i f l . boljšega rezultata nI bilo pr'*ja kovati, B a J Je bila Drava l»n*J, republiški prvak, zn to n , e ? , -p a se poteguje tudi letos. radi preutrujenosti C r n o n i " ' čank je bil rezultat le neko"* previsok.
Prihodnjo tekmo bodo '(''''j le nn domačem Igrišču P' kranjski Mladosti.
Vinko Smrek*«
39 (601) D O L E N J S K I L I S T Stran 7
Novice iz Vidra?-Krškega Sprejem učitedjstva. O b
začetku šolskega l e t a je b i l Pr i re jen prisrčen s p r e j e m za učitelj s tvo, k i gTe prvič v službo n a šole. P r e d s e d n ik občine S t ane Numčič je m l a d i m p r o s v e t n i m delavcem zaželel m n o g o uspe hov i n p o u d a r i l n j i h o v o vlogo p r i v zgo j i m l a d i n e .
Nova oddelka v vajenski ^>1«. V a j e n s k o šolo o b i s k u je 208 va j encev . P o nepopo ln ih p o d a t k i h j e v t e m šolskem l e t u v p i s a n i h 52 Vajencev b re z dokončane osemletne šole. Z a n j e bodo o rganz i ra l i s e m i n a r j e v
d v e h i z m e n a h po 3 mesece 2 8 P r i d o b i t e v dopo ln i l n ega
znan j a . D o sedaj so se v v a j e n s k i šola v z ga j a l i k a d r i za k o v i n a r s k o , l esno in t e k s t i l no s t roko , potrebe pa n a r e k u j e j o us tanov i t e v p l e s k a r s k e g a i n s o b o s l i k a r s k e -ga o d d e l k a . V šoli poučujejo l e h o n o r a r n i p r e d a v a t e l j i , i n s i c e r 6 s t r o k o v n j a k o v za teoretični pouk in 5 za splošne predmete .
V dijaškem domu dovolj prostora, l jetos s t anu j e v dijaškem d o m u 70 d i j a k o v , m e d n j i m i je samo 18 n o v i h .
Otroški vrtec odprt od 5.30 ure? Otroški v r t e c na V i d m u je sedaj o d p r t od 7. do 14. ure . v e n d a r b i b i l o
Matko Mattan petdesetletnih
2. septembra letos je pro-*noval upravnik dijaškega f>ma v Vidmu-Krškem "latko Matjan petdesetletno rojstva. Daleč naokoli ' e 27ian kot odličen prometni delavec, vesten tn Ijedan zaupani mladini.
Izhaja iz delavske druži-" e iz J e sen i c . Že v rani ^ladosti j e spozna l težko yvljenje delavcev-kovmar.
posebno še, ko je odšel ? ce za kruhom v Ameriko ' n tam umrl. Z velikimi tebami ga je mati. skromna jvilja, podpirala, da je štu-j!Tal na gimnaziji in učite-gwcii. MaUiriral je 1933 V Mariboru, nakar je po enojnem čakanju nastopil % ž b o v Zabukovju nad jun ico . L e t a 1938 je služ-°°ual v Savinjski dolini. v*upator ga je 1941 pre-W n < t l kot zavednega Sloven-
n a Hrvaško, od koder je d l « l v Ljubljano.
po osvoboditvi je siužbo-r ° l v več krajih v oko'ici J^kega in t) Savinjski do-
leta 1957 pa je prišel v Videm-Krško.
. Ko t vroren upravnik di-KSkega doma z 80 osfcrbo-
" i c i . dijaki tehniške
Jutri predavanje v Dol. Toplicah
Odbor osnovne organizac i -i e Socialistične zveze v Do l . 0°PHcah vab i na predavanje . b e o g r a j s k i konferenci , k i
Jutr i zvečer, v petek, ob. j u r i v Prosvetnem domu. . t e d a v a l bo Tone Gošnlik,
l , a v n l u redn ik Dolenjskega "sta.
srednje šole, je uvedel v svojem zavodu odlično d i jaško s a m o u p r a v o . Dom je lep, prijeten ter ves v cvetju. Mladini je res drugi dom. Kot predmetni učitelj poučuje tov. Matjan na osnovni in tehniški' s r edn j i šoli, razen tega pa aktivno sodeluje pri DPD Svobodi, kjer opravlja dolžnosti predsednika, igra in reiira. Je tudi predsednik občinskega in član okrajnega Sveta Svobod in prosvetnih društev. Vso dobo učitelje-vanja se je uspešno uveljavljal v odrski umetnosti in zrežiral mnogo del.
Za svoje plodno udej-stvovanje je bil odlikovan z Redom dela II. stopnje in s srebrno značko Zveze Svobod, letos pa je prejel Trdinovo nagrado. Prijatelji mu iskreno želimo še mnogo zdramh in uspešnih let.
. • O. M.
po t r ebno p r e m a k n i t i začet ek n a 5.30, k e r g redo z j u t ra j ma t e r e n a de lo v t o va rno . N u j n o je n a b a v i t i ležalnike.
Razprava o p r a v i l n i k u o dohodkih. N a p l e n u m u o b činskega s i n d i k a l n e g a sve ta 13. s ep t embra so r a z p r a v l j a l i o d ecen t ra l i z a c i j i u p r a v l j a n j a v pod j e t j ih i n o s es tav l j an ju p r a v i l n i k o v o d e l i t v i čistega d o h o d k a i n osebn ih dohodkov . Z a n o vega p r e d s e d n i k a občinskega s i n d i k a l n e g a s ve ta j e b i l i z vo l j en dosedanj i s ek re ta r občinskega l j udskega o d b o r a S Z D L tov. L o j z e S r i b a r .
1 'Manov i tev va r s tvene ustanove . N a n e d a v n i se j i p r e d s t a v n i k o v D P M i n s t a rešinskih sve tov so med d r u g i m spre je l i de l ovn i p r o g r a m . T a določa, da je po t rebno i zves t i p i on i r sko s a m o u p r a v l j a n j e i n p r i p r a v i t i od redne kon fe rence , n a k a t e r i h naj p i o n i r j i s a m i sestav i jo načrt de la . N a sej i je b i l o nada l j e s k l e n j e no, da bo D P M sode lova lo s s t a n o v a n i s k o skupnos t j o p r i u s t a n o v i t v i va rs t vene us tanove na V i d m u . U s t a n o vo bo ob i skova l o 60 o t rok , ka bodo i m e l i ce lodnevno oskrbo . Nada l j e bo društvo z d e l a v s k o un i v e r zo p r i p r a v i l o p r edavan j e za starše. P r e d l a g a n o j e b i l o naj b i v p r o s t o r ih otroškega v r t ca v Krškem u s t a n o v i l i p i o n i r s k o knjižnico in čitalnico. T u d i p r i g r a d n ' i o t ro škega igrišča v Krškem in na V i d m u bo društvo pomagalo .
Obnovitev dvorane -Partizana«. S edan j a d v o r a n a ne us t reza več s vo j emu n a m e n u i n po t r ebam. Za to je zbo r v o l i v c e v v Krškem 19. s ep t embra ok l en i l , da se
UMRL JE TONE SIM0NIČ S a m o en d a n pred 48. le
t om življenja, je 8. s ep temb r a zvečer, na poti d omov tragično p r e m i n u l Tone S i -monič. d o m a iz Svržakov p r i M e t l i k i .
T o n e Simonič se j e r od i l 9. sept. 1913. le ta v Svrža-k i h . P r e d vo jno je b i l d o m a K o t m l a d fant je z a r a d ' težkih r a z m e r odšel na sezonsko de lo v Nemčijo, k je i je u v i d e l , ka j počenjajo nemški fašisti. Za t o je že 1943 pred k a p i t u l a c i j o I tal i je prišel d o m o v in se takoj priključil narodnoosvob o d i l n e m u g iban ju . Sprv ; ,
womeška kronika s k cm trgu Je bilo dobiti vse poz-nopolelne pridelke. Prodajali so paprike po 80 din kg. solato po BO In 100 din kg, šopke r o l po 60 din. buče po 20 din kg. rdečo redkev v Šopkih po 30 din, slive po 40 din kg. grozdje po 140 din kg. breskve po 70 din kg. kumare za vlaganje po 110 din. fižol po »Odin, kislo repo po 80 din kg, jabolka po 30 din kg. krompir po 2S din kg tn kostanj po M din kilogram. Čeprav Je na deželi Jabolk in sliv toliko, dR ne vedo kam z njimi, kmetovalci vztrajno drže visoko ceno na živilskem trgu. doma pa prodn-tajo jabolka po 10 aH 15 din in slive po 8-10 din. .Tale tokrat ni bilo.
• Gibanic prebivalstva: rodili sta: Ivanka Jorele z Ragov-ske 7 — dečVa ln Marila Speh Iz Puglleve 4 — dečka. Porodi l so se: Anton Umek, df4avec tn Malega Cerovca. In Marija M l -heUc. delavka Iz SVal'ckega 1: Valentin Humnr. uslužbenec t/. Paderšlceve 30. In Danijela Turk . farmacevtski tehnik Iz Cegcinicc: Vttrfrtr K u m i r , delavec Iz Padcrsl^cve 30. in Eei -dlla Tom.isino. otroška nfigoval-ka Iz Smlhelfti Vcknvlav Nova-kovič. uslužbenec iz Jerebove 18. tn Ana Malcžic, do'nvka z Glavnega tTgn.
Smrti ta teden v mestu ni bUo.
lil! V torek so začeli preure-latij?1 modernizirati bife v D l -n o ! ^ 1 ulici. Lokal bo popol-KosiJT preurejen, dobil bo novo Iti J 'J 'Sko sobo, modernizirali fllU^ečan bodo kuhinjo, ure-na^^nltari je In shrambe ter V)uI**Uli novo opremo. Preno-^ M K Z ? , u u a o * 0 " • rnilljlnov, }t<>n °ena dela pa je provzel iNliHL' l z Straže. Med obnav-S l « **> l o k a l odprt, le k u -V i ' ne bo obratovala. Tako S r i l ' * 5 konca leta. ko bo vse
»•ko V T t m e n a 1* povzročilo t«(i| . Vodno stanje Krke : za-2J j , "**« ima zdaj reka okoli J° &r,i Celzija, m« l tem ko I** l« 1 k ° P « l c i namerili nal -!% I »mplnl. Kl jub lemu da ^»t^.T* na pragu Jeseni, se 1e v V l i , * T l kopalec šele zdnj CStn1 ' « skok v Krko. Na N t J U v n kopališču , e l lud'e »e ^fan. kopnelo. Cez. noč se s? 1« « ' " "čno ohladi, podnevi
•LVvi n r n v a vročina. Muha-L * A « . , < > a " 'epa Jesen? £TV, ;">l«r»n|e mestnih ulic iT J l n r < y l u i « . Jenkova ulica S. "o » A ° »rciena, Dllancevo tJJobei 1 o "nI prekopavati. gSJa ^ " e a praznika 29. ok-B'au ^ K i o z asfalt lrankm
Ponedeljkovem zlvU-
K o l borec in k o m a n d a m ie bij h rabe r i n neustrašen. M e d soborc i je b i l p r i l j u b l j en i n so i m e l i zaupan je van j . Sode l o va l je v težkih bo rbah za Z d e n s k o vas p r i Netretiču. Prekrižju in d r u god.
N a z a d n j i pot i so ga s p r e m l j a l i številni s o rodn i k i , p r i j a t e l j i i n z n a n c i . Ob p r e r anem grobu se je pos l o v i l o d njega tov. Jože Mihelčič, k i je o r i s a l njegovo življenjsko pot i n l i k pogumnega borca i n o f i c i r ja pa r t i z anske vo jske .
S l a v a n jegovemu s p o m i n u ! J . D.
Cene prašičev nestalne
25. septembra je b i l kot običajno živinski sejem na novomeškem sejmišču. To kra t je b i lo naprodaj 986 praš čev v starost: od 6 tednov do 7 mesecev. P rodan ih je b i lo 934. Cena je b i l a to pot neko l iko nižja od zadnjega ponedel jka, ker je b i lo manj kupcev. G iba l a se je za najmanjše praš ;če od 3.000 — 5.000 d in , za večje pa od 5.000 do 17.000 d i n .
d v o r a n a o b n o v i . V o l i v c i so p r e d l a g a l i , na j se d v o r a n a podaljša i n razširi. P o l e g nove dvo rane s 500 sedeži b i bili k l u b s k i p ros to r i , knjižnica i n čitalnica. Z obnovo naj bi pričeli p r i h o d n jo p o m l a d .
Cene na trgu in v trgovini z zelenjavo. P r e t e k l o soboto je b i l t r g dobro z a ložen z ze len javo , t r g o v ina pa n e k o l i k o slabše. C e n e p r i d e l k o v pa so se g iba le t ako l e : na t r g u paradižnik 40, v t r g o v i n i 40, k u m a r e 40 (30i. k u m a r e za v l a g a nje 100 do 150 (ni j i h b i l o j . p a p r i k a 60 (je n iso ime l i ) p a p r i k a za v lagan je 70 (70). fižol 60 do 70 (100), stročji fižol 60 (niso ime l i ) , k r o m p i r 20 (15 do 20), korenje 60 (50\ k o r u z a 45 (—), proso 50 do 60 (—). oves 50 (—), so la ta 70 (60), s l i v e 20 do 30 (251. b r e skve 30 (25), h r u . ške 40 do 50 (40), j a b o l k a 30 do 35 (—1. grozd je 100 (140). m a s l o 900 (880). m l e ko 40 (42). p a r petelinčkov 750 in piščančkov 500 (—), kokoši k g 600 (—), gosi k g 800 (—).
Pogled na del stavbe, ki bo povezal kirurški oddelek novomeške bolnišnice s stavbo nekdanje izolirnice. V novem delu bo dobila prostore ambulanta kirurškega oddelka, ki je bila doslej močno utesnjena, onkološka postaja, ki je doslej gostovala v kleti, v prvem nadstropju pa bodo uredili 20 ležišč za bolnike. Investicija bo veljala 30 milijonov, 1 ležišče pa 500 tisoč, kar je zelo malo, ker sicer stane 1 ležišče v bolnišnici 3 milijone do 3 milijone in pol
dinarjev
V Semiču je novo
je b i l borec v z h o d n o dolen jskega odreda , po tem je v 15. b r i g ad i , k i je b i l a us tanov l j ena v M e t l i k i , postal k o m a n d i r čete. pozneje pa za rad i s v o j i h . junaštev
• P r i p r a v e n a k r a j e v n i p r a z n i k — letos ga bodo p r a z n o v a l i posebno s lovesno — so Semič močno r a z -g ibaie . O s r e d n j a slovesnost bo o d k r i t j e s p o m e n i k a 170 p a d l i m in žrtvam. K u l t u n j pr<igram j e ka j za j e t en : p r i p r a v l j a j o l i t e r a r n i večer s l o v e n s k i h književnikov (nastopi l bo domačin, pesn ik Lo j ze K r a k a r ) , b e l o k r a n j sko ohcet . p a r t i z a n s k o d r a mo v i z v edb i režiserja J o žeta G a l e t a iz L jub l j ane , gostovanje m l a d i n s k e g a ak t i v a iz I rce vas i in B r o d a z d r a m o »Ugasla luč-, več k ino preds tav ( f i lm domač -Akc i ja « ) , nas top I n v a l i d skega pevskega zbo ra iz L j u b l j a n e — torej pravo , p ravca to s lovesnost !
• P r e d s t a v n i k i k r a j e vne o rgan i zac i j e Z B so pred k r a t k i m o b i s k a l i b e l o k r a n j s k a l j u d s k a pos lanca d r . .'ožeta V i l f a n a in N i k a S i -/ h a . P r o s i l i so j u za pomoč pr; u r e d i t v i cest, potujoče zobne a m b u l a n t e i n podobno. Kaže, d a prošnja n i b i la z a m a n , saj je posebna k o m i s i j a kritično s tan je se-miških potov že p reg l edala. P o p r a v i l a čaka tud i pot
pešce i z Štefana p r o l i S i t n i c u , k i b i jo s s v o j i m i
ces tar j i m o r a l u r ed i t i ob činski l j u d s k i odbor .
• N a boljše p rometne zveze Semiča z oko l i co i n d r u g i m i področji bo v s e k a kor t reba m i s l i t i . Zda j p r i haja v ta k r a j samo en av tobus, k i v o z i na prog i C r . nomel j - Žužemberk - L j u b l j ana . Po t r eben b i b i l še en avtobus, k i b i pe l j a l skoz i S l r c k l j e v e c , Crmošnjice,
Do l en j ske T o p l i c e i n v N o vo mesto. Upoštevati je t re ba, d a je v Semiču 400 l j u d i zapos l en ih , r a zen tega p a živi v t em k r a j u i n o k o l i c i več kot 4000 p r eb i va l c e v . Vse te s t va r i b i b i l o t r eba u r ed i t i , če pre j ne, vsaj d o kra j evnega p r a z n i k a . S e m i -č?ni naj b i z a ta d a n očis t i l i o ko l i c o i n u r e d i l i z u nanjost hiš.
Socmitm S rmševe mame Množica domačinov, čla
nov ZB iz zdravilišča in predstavnikov organizacij ter ObLO iz Novega mesta je v ponedeljek popoldne spremila na zadnji pot i Strniševo mamo iz Dol. Toplic. Umrla je v 78. letu starosti.
Pokojnici življenje ni t i l o posuto z rožami. V mladosti je šla za kruhom daleč po svetu, pa tudi kasneje doma je poznala samo delo in skrb. 1941. je poslala sinove v boj za svobodo. Sin Drago ji je padel l. 1942 kot komisar šolskega taborišča, sin Jože se je vrnil iz vojne, a so ga prestane
Z RK v Beli Krajini K r a j e v n a o rgan i zac i j a
K K na M a l e m S l a t n i k u je dostojno p r o s l a v i l a 20- let-n i co l j u d s k e revo luc i j e . L a n i so n j e n i člani o b i s k a l i p a r t i z a n s k i R o g i n B a z o 20, letos pa smo s i 3. s ep t emb r a og l eda l i B e l o k r a j i n o . P o d v o d s t v o m p r e d s e d n i k a občinskega o d b o r a R K v Črnomlju A l o j z a Cerniča smo s i og l eda l i z n a m e n i t o st i tega k r a j a , sedeže o b l a s t n i h i n političnih o rga nov v N O B , s p o m i n s k e plošče in veličastni spomen i k p a d l i m b o r c e m in žrt v a m fašističnega n a s i l j a na Gričku. P r e d v s e m smo v i de l i v e l i k napredek , k i ga je ta k r a j dosegel v z a d n j i h l e t i h . P r a v l epo so nas sp re j e l i t u d i v t o v a r n i B e l -sad .
S p o d o b n i m i a k c i j a m i b o m o še n a d a l j e v a l i , k a j t i članom organ i zac i j e v l o ga
• Eno največjih del na Slovenskem bo rekonstrukcija Jeseniške železarne. Načrte so že sprejeli. V prvem obdobju preureditve bodo vložili čez 26 m i lijard dinarjev, za vsa dela pa bodo potrebovali 41 milijard 151 milijonov dinarjev. Večji del nove opreme bodo nabavili v Angli j i . <_
R K v vo jn i i n m i r u , pa t u d i p r o b l e m a t i k a N O B i n povo jna i z g r a d n j a ne sme b i t i n epoznana . — T o v a r i šu Cerniču pa h v a l a za pomoč!
M . A.
Na Bučki nismo zadovoljni
V prejšnji številki Do len j skega l ista je b i la objavl jena vest, da je uvedena avtobusna proga Sevn ica—Studenec-Bučka. K e r vest ne pove vsega, b i rad i doda l i to le: avtobus na tej progi voz i sa mo t r ik ra t na teden, v ponedeljek, v sredo in v soboto. N a Bučko prispe ob 8.30 in se takoj nato vrne pro t i Sevn i c i . Vsakdo, k i ima opravke v Sevn ic i , se resda lahko odpelje tja, vendar mora n a to dva dni čakati, preden ga avtobus spet odpelje nazaj domov. P roga je torej k o r istna samo za tiste, k i po-tujerjo v Sevnico na v lak , za ostale prebiva lce Bučke in okolice p a je skoraj brez vrednost i . P r e b i v a l c i Bučke ?n okoliških kra jev zato n i smo zadovo l jn i i n še vedno zahtevamo uvedbo redne avtobusne proge Novo mesto— Bučka—Sevnica in nazaj , k i b i nas povezala z ostal im svetom. I. P.
težave strle, sin Tone pa je znan prvoborec in agilen aktivist Zveze borcev. Spomladi 1943 so fašisti zažgali Strnišev dom, a tudi ta udarec ni stri zavedne partizanske matere. Srečna je dočakala osvoboditev in tudi po vojn, zvesto nadaljevala svoje delo v vrstah OF. SZDL, ZB in ZVVI.
Pred domom v Dol. Toplicah se je od zavedne žene in matere poslovila Rezka Virant, na pokopališčti pa ji je v imenu družbenih organizacij spregovoril Jože Pelko. Na zadnji poti jo je spremljala godba na pihala iz Novega mesta in moški pevski zbor Svobode Dušan Jereb, počastili pa so jo tudi skorai vsi prebivalci Toplic in številni znanci in prijatelji.
-k
Tudi .v Semiču spomenik padlim
V času, ko se v Semiču p r i p r a v l j a j o na s lovesno odkr i t j e s p o m e n i k a , so v a -ščani iz Semiča i n d r u g i h k r a j e v že razširili pot i n o p r a v i l i v rs to p r o s t o v o l j n i h de l za spomen ik . S k u p a j so p r e k o p a l i več ko t 600 k u -b i k o v zeml je . P r i d e lu so se i z k a z a l i : Strekljevčani s 26 pros tovo l j c i i n d v e m a p a r o m a k o n j ; vaščani Os j -n i k a , M a l i n , Crešnjevca i n C e r o v c a s 15 l j u d m i ; iz G r a d n i k a , Praproč in s So_ djega v r h a je prišlo 25 p r o stovo l jcev , i z K o t a 80, Rožnega do la 15; k o l e k t i v I E V je pos la l 30 l j u d i i t d . P r o s t o v o l j n i h de l se udeležuje jo tud i Semičani i n so do 20. s ep t embra našteli že n a d 200 prostovo l j cev , 20 pa rov kon j i n en t r ak t o r . S k u p a j so o p r a v i l i 2300 del o v n i h u r . P ros t o r , k j e r bo s p o m e n i k s t a l še v edno ure ja jo .
K r a j e v n a o r gan i zac i j a Z B že zdaj v a b i ro jake i n p r i j a t e l j e B e l e k r a j i n e n a v e l i k o s lovesnost .
V TEM TEDNU VAS ZANIMA jTeden&i Koledar
Četrtek, 18. sept. - Venceslav Petek, 29. septembra - Mihael Sobota, 30. septembra - Jelka Nedelja, 1. oktobra - Velja Ponedeljek, 2. oktobra - Miran Torek, 3. oktobra - Vitomlr Sreda, 4. oktobra - Frančišek
• Povprečje storilnosti v obratu vezanih plošč v S t r a ži se izboljšuje. V začetku septembra so dosegli 111 odstotkov, najboljši oddelek »strojnica, čuvaji, obrato-vodstvo« pa se je celo p r i bližal 120 odstotkom.
• 188 delavcev je zaposlenih v obratih proizvodne obrti v novomeški komuni. Ob povečani sk rb i za to panogo in z ured i tv i j o prostorov pa bi l ahko zapos l i l ; še nad 800 delavcev. Povpraševanje po obrtniških i zde lk ih je še vedno ve l iko. "*
• O pravilnikih za delitev čistega in osebnih dohodkov bo danes razprav l j a l OSS na občnem zboru. V našem okra ju je 141 podjet i j , k i morajo izdelati oba p r a v i l n i ka i n 88 k i morajo izdelat, le p rav i l n i k o de l i t v i osebn h dohodkov- Konec avgusta je b i lo še vedno 162 podjetij a l i 71 odst. vseh, k i s pr prava -mj še niso pričela.
Servisno službo za vozila znamke P U C H , PRETIŠ in pozneje tud ; Z A S T A V A bo ured i la K o m u n a l n a upra va Novo mesto v bivšem F ichtenauovem hlevu. Serv is bo oprav l ja l tudi uslužnost-ne prevoze z o s e b n m l in tov o r n i m i voz i l i . Pos lovat i bo j.ačel v začetku novembra .
• Cesta skozi Brestanico bo asfa l t i rana če bo vreme ugodno do 1. oktobra. A s f a l t irajo jo Iz sredstev občinskega l judskega odbora, s pomočjo samopr ispevkov d r žavljanov, s prostovo l jn im de 'om p a pomaga tudi m l a d ina . V Bres tan ic i torei k m a l u ne bo več prahu.
Nesrečna vožnje pri Vrhpeči
21. septembra zvečer se je Iz Trebnjega proti Novemu mestu peljal z motornim kolesom Martin RtfeJ, elektromonter tovarne zdravil -Krka« . Ko se Je spu*čal proti Vrhpcčl. ga Je lz nepojasnjenih vzrokov zaneslo. Padel Je ln 17 m drsel po peščeni cesti. Slednjič Je zadel ob kanton ter obležal krvav In nezavesten. Prepeljali so ga v bolnišnico. Na vozilu Je manjša škoda.
Prodam del hiše v Novem mestu, dve stanovanji, eno bo vseljivo. Vane Murn, Novo mesto-Kandija.
Prodam komodo in štedilnik TOBI. Berovič, Glavni trg 11, Novo mesto.
Prodam novo 140-litrsko ročno vinsko stiskalnico. Martin Petrič, Gabrovec 19, Krka pri Stični.
Prodam orehovo spalnico. K r i stanova 12-II-levo.
Prodam dva soda ln kad. Naslov v upravi lista (1022-61).
Ugodno prodam takoj vseljivo hišo v Srednji vasi pri Semiču. Naslov v upravi Usta (1021-61).
Obrtno podjetje sprejme takoj v službo pisarniško moč: po možnosti s prakso - samska oseba. Ponudbe pod -Za nesljiva- (1033-61).
Oddam dve opremljeni sobi. Fototehntka - Novo mesto.
Iščem gospodinjsko pomočnico k tričlanski družini, lahko tudi za dopoldanske ure. Golob. Smihelska 28. Novo mesto.
Na relaciji Mokronog—Novo mesto stin v nedeljo, 24. IX 1961, od 10. do 12. ure Izgubil rezervno avtomobilsko kolo. Kdor o njem kaj ve, naj proti nagradi javi novomeški postaji Ljudske milice.
Oddam dve prazni sobi. Naslov v upravi lista (1031-61).
Prodam avto i'opol i o o 500 C. generalno popravljen. Cena 420.000 din. Naslov v upravi lista (1038-61).
P R E K L I C I Preklicujem zdravstveno Iz
kaznico št. 478122. Peter Bav-dek, Straža 3.
Prekllctuem zdravstveno izkaznico št. 304898. Jože Boblč. Dolenji Suhadol 3. Brusnice.
Preklicujem zdravstveno izkaznico št. 301153. Maks Henig-man. Paderšlčeva 4. Novo mesto.
B R E Z I C E : 29. sept. francoski film -Nepričakovana ljubezen-. 30. sept. angleški film -Urežl njeno Ime s ponosom«. 1. okt. sovjetski film -Varl j iva sreča-. 4. okt. argentinski film -Zelena magija«.
ČRNOMELJ: 29. sept. ln 1. okt. Ameriški' barvni film - N i imena na naboju«.
K O S T A N J E V I C A : 1. oktobra, ameriški barvni film »Sonce zopet sije«. 4. oktobra poljski film •-Likvidacija«.
M E T L I K A : 30. sept. ameriški barvni film »Obračun pri O. K. Corralu. 4. okt. ameriški film -Fantovski večer«.
Vsem, ki so našega dragega moža ln očeta
MARTINA II s i l ! \ S Trške gore
spremili na zadnji poti. prav lepa hvala Zahvaljujemo se dr Smrečnlku, dr. Zakraiškovi, dr. Trobišu in osebju pljučnega oddelka novomeške bolnišnice, ki so pokojniku lajšali zadnje ure.
Vsem. ki so z nami sočustvovali, se prisrčno zahvaljujemo-
Žalujoča družina Jeslh
Trška gora 24. IX. 1961.
M V A AVTOBUSNA PROGA Avtobusni promet Celje opozarja prebivalce celjskega
In novomeškega okraja na ugodno avtobusno zvezo na relaciji Celje—Zidani most—Sevnica—Kostanjevica—Šentjernej—NOTO mesto in obratno, ki obratuje ob delavnikih po naslednjem voznem redu:
Ura, km Avtobusna Ura, min. postaja min.
5.3(1 — odh. C l i l J K prih. 17.15 5.40 • Tremarje 17.05 3.1» U Laško 16.54 5.59 IS Rimske Toplice 16.46
t» H ZIDANI MOST J 6^
6.20 28 Radeče • 16.23 6.24 SO Ilotemei i M k 16.21 6.28 33 H Vrhovo S i 16.17 6.38 41 X- Kostanj S 16.07 6.45 44 & Sevnica 16.00 6.51 48 Log :£ 15.54 6.S3 50 :$! Impolca •& 15.52 7.00 52 BUnca 15.45 7.03 5G S : Gornje IMavsko S : 15.42 7J5 62 S:"- Krško 15.30 7.19 65 Leskovec H 15.26 7.21 69 Velika vas 15.21 7.30 74 Pristava j:£ 15.15 7.:?:. 79 ygf Malo Mraševo 15.10 7.40 83 • Kostanjevica 15.05 7.50 90 Šentjernej 14.55 8.15 108 prih. NOVO MESTO odh. 14.30
Opomba : N a postajo, k jer v voznem redu n i označen čas pr ihoda , pr iha ja avtobus vedno 1 minuto pred označenim časom odhoda.
NOVO M , »K rka « : 29. IX. In 2. X. jugoslovanski film »Spopad na vzporednicah«. Od 3. do 5. X. Indijski barvni tlim -Mat i Indije«. SEMIČ: 1. oktobra ameriški
barvni film »Valentine-«. SEVN ICA : 30. sept. in 1. okt.
ameriški film »Doživljaji kapetana vajta«.
T R E B N J E : 30. sept. in 1. okt. ameriški barvni film »Osvajač« . Predstava v soboto ob 19. url ln v nedeljo ob 14., 16. in 18.30. 4. okt. ftrancoski film -Oče ln jaz«. Predstava v sredo ob 19. url.
VIDEM—KRŠKO: 30. sept. ln 1. okt. ameriški barvni film -Nekateri so pritekli«. 4. in 5. oktobra italijanski film »Mladi možje«.
ŽUŽEMBERK: 1. okt. ltali-lanskl film »Očetie in otroci«, man s Kala, ln Silvestra Sedlar
nega - deklico, Marija Bohinc iz Kostanja — dve duklicl, Ljudmila Harapln lz Globokega — dečka, Marija Levak iz Slogon-skega - dečka, Marija Zorko iz Trebeža - deklico, Vida Martini iz Brezovice — deklico, Ljudmila Feremčak lz Dol. Skopic -deklico, Vera Fr ldr ih iz Stipa -deklico, Terezija Radej iz K la -dja — dečka, Terezija Lajkovič lz Slinovc — deklico, Mari. a Cizel iz Kladja — deklico, Marija Radič & Sp. Dul - deklico.
P O L A G A N J E IN V A R J E N J E POLIVINILA, podolita, Ilnole-Ja in teragume solidno opravi Stane Barle lz Mrzle luže 9, p. Velika Loka. Pred pripravo tal zaželen posvet z navedbo podatkov o vrsti materiala.
Mopedist v aviobus XI. septembra v zgodnjih j u
tranjih urah je po cesti II. reda proti Novemu mestu drvel mopedist Franc Gorlšek lz Za -puž pri Šentjerneju. Pri Otočcu je prehiteval kolesarko, nekaj trenutkov za tem pa je iz Novega mesta pripeljal avtobus. Mopedist nI imel več časa, da bi se izognil nesreči. Zaletel se je v sprednji konec avtobusa ln obležal. Na mopedu je za 50 tisočakov škode, popravilo avtobusa pa bo veljalo 25 tisoč dinarjev.
Gasilci spet na delu Pretekli teden so kar trikrat
zatulile sirene na gasilskih avtomobilih. V Trepči vasi pri Dvoru je 12. septembra iz neznanih vzrokov pogorelo gospodarsko poslopje Franca Pr im-ca. Dva dni kasneje je pogorela zidanica Terezije Eržen lz Male Poljane pri Skocjanu, v nedeljo, 17. septembra, pa še gospodarsko poslopje Angele K u -plenik z Golusr.tka pri Trški gori. Škodo na vseh treh pogoriščih so ocenili na 850.0.KI din.
R a z p i s
NOVO M E S T O Od 18. do 25. septembra Je
bilo rojenih 16 dečkov in 25 deklic.
Poročili so se: Slavoljub Zlat-kovič. podoficir J L A iz Loke pri Črnomlju, in Mileva Minlč. delavka lz Slvea.
Umrla sta: Martin Jesih, inozemski upokojenec s Trške gore, star 61 let, ln Ivana C im-perman. upokojenka s Polzele, stara 84 let.
SEMIČ Avgusta so bili rojeni on de
ček in tri deklice. Poročila sta se: Janez Dajč-
man s Kala ln Silvestra Sedlar lz Novega mesta. Umrl Je Ja nez Jakofčlč lz Stranske vasi. star 83 let.
KRONI
Preteki! teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novome-5kl bolnišnici: Štefan Suterš-nlk, delavec iz Murske Sobote ki je padel s kolesa ln si po. škodoval stlavo Jožico Rezek, hčerko posestnika z Radovice je pičila kača v stopalo. Stipo Cavlovlč, delavec lz Kočevja le na poti iz službe padel s kolesa in si poškodoval koleno Olga Arkar, hči kmetovalca lz Tri*>če vasi. je pri Igranju padla In si poškodovala nogo. An ton Novak, posestnik z Rožnega vrha. le pndel z voza ter si poškodoval glavo ln nogo. Jože Lenart, ključavničar l z . Sn ide nje vasi. se je z motorjem zaleti* v vprežnl voz In se poškodoval. M-»ti,ln Kamnan, posestnik lz Metlike, si Je pri prometni nesreči oškodoval koleno.
HRKZISKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se pontt.re-člll In Iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Stanko Brinovec, mizar lz Curnovca, si Je na stroju poškodoval roko. Terezijo Kruševlč, gospodinjo lz Leduča, Je povozil kolesar. Miha Komočar, kmetovalec lz Borita, si je pri padcu z voza poškodoval roko In nogo. Ivana Bužaka, delavca iz Razdrtega. Je brcnila krava v nogo. Ivana Dobre, gospodinja lz Samobora, je padla na poti ln si zlomila nogo. Alojz Rtadanovič, delavec iz Jerei.lavc, si Je pri padcu s kolesa poškodoval roko In glavo. Vladlmirjn Gašperja, delavca lz Letovčana, Je nekdo v pretepu udaril po glavi. Ivano Soln, delavko s Senovega, Je nekdo napadel, ln Jo poškodoval po glavi. Stjepan Vranartčlč, sin kmetovalke Iz Pologov, so |e po nesreči ustre
lil v roko. Josip Bere, kmetovalec iz Banjske gorice, je padel pod voz ln si zlomil nogo. Aleksander Staroveški, upokojenec, tz Stare vasi, se je pri kuhanju žganja opekel po roki ln nogi. Janeza Sepetavca, kmetovalca iz Gregovc. je brcni) konj in ga poškodoval. Igor Zorko, logar tz Sentlenarta, si je pri padcu z motorjem zlomil nogo.
Pretekli teden so v ' novomeški porodnišnici rodile: Dragica Zeležnjak lz Svržakov -dva dečka. Marija Rozman lz Vel. Nerajca - deklico. Vera Grguraš iz Črnomlja - dečka, Marija Smuk iz Crmošnjic — deklico. Slava Rime Iz Bošta-nja - dečka. Kristina Markelj Iz Kostanjevice - dečka. Tončka Tekavčič tz Zvlrč - deklico, Neža Rodlč iz Dol. Straže - deklico. Mi lka Zupan iz Šentjanža — deklico. Marija Satošek iz Črnomlja - dečka. Draga Ba-dovlnc iz Srednje vasi - dekli co. Barbara Levai Iz Kanižari-ce - deklico, Nevenka TLsolj lz Metlike - dečka. Ivanka Kunič iz Loke - dečka, Martina Režun Iz Trebnjega - deklico. Ljudmila Zoro lz Statenberga - deklico. Jožefa Cvclbar iz Skoc-jana - dečka, Mira Prijatelj iz Dol. Boštnjna - deklico. Angola Kastellc iz Mihovca - dečka. Darinka Mavser tz Nemške vasi - deklico. Jožefa Sašok z Broda - deklico. Anica Kerin Iz Sllnovca - dečka, Anica Kren Iz Rumanje vasi - dečka Vida Bratkovič lz Orehovioe -dečka. Amali .a Penca lz Mokrega polja - deklico, Ivanka Kolbezen Iz Tribuš - dečka. I.eopoIdtna Somrak lz Mirne peči - dečka. Frančiška Saje lz !>re/i| - dečka, ln Julija Skuf-ca iz. Starega I.oga - dečka.
IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE
Prtilekll teden so v brežiški porodnišnice rodile: Milica Ste-vanovlč Iz Brežic - dečka, Zdenka Zukšek iz Stolovnika -dečka. Ana Hriboršek iz Ro»-
Podjetje D A N A , destilacija alkoholnih pijač na Mirni, razpisuje štipendijo za vpis na fakulteto - živilsko predelovalna smer. Pogoji za vpis so bili objavljeni v D E L U 30. VII. ln 8. VIII. 1961. Prijavo za vpis pošljite čimprej upravi podjetja.
Gasilci so bil i na mestu 19. septembra je v popoldan
skih urah začelo goreU gospodarsko posjopje Stanka Bun-deršk« lz Podboršta pri Krme-lju. Kl jub pravočasni pomoči gasilcev je 400.000 dinarjev škode.
Na Senovem «00 otrok brez igrišča. Potre
ba po gradnji otroškega igrišča je očitna, saj je na Senovem okoli 600 otrok, ki nimajo ki»m zahajati. Primeren prostor za igrišče bi bil pri kopalnem bazenu.
Otroški vrtec zopet odprt. Ze naslednji mesec bo po dveb letih zopet odprt otroški vrtec v prostorih gasilskega doma. Potrebno je le preurediti prostor in popraviti opremo. Vrtec bo obiskovalo okoli 30 otrok.
Nov 12-stanovanjski blok. — Gradbeno podjetje »Sava- i * Vidma-Krškega gradi poleg tra-
^ fike 12- stanovanjski blok. Investitor je rudnik Z dograditvijo bo omiljena stanovanjska stiska. Drago Kastelic
• Od prihodnjega tedna • dalje vsak č e t r t e k • 12 strani
DOLENJSKEGA LISTA!
Nesreča s konjsko vprego
24. septembra opoldne so se po ces.l III. reda med Koprlv-nikom ln Clstlm bregom pri Kostanjevici na kmečkem vozu peljali: Franc Kralj , Pepca Kralj, petletni deček ln Marija, Kovačič lz Dobrave pri Šentjerneju. Počasna vožnja se je kmalu sprcnicnil.i v nevaren galop. Čeprav Je F. Kralj spia-šer.ega konja, kolikor se Je dalo, zadrževal, se žival nI umirila. Voz se je na sredi ceste prevrnil in pokopal pod seboj preplašene potnike. Marija Kovačič si je pri tem zlomila obe roki in so Jo prepeljali v bolnišnico, ostali pa so bili le laže poškodovani
SPORED RADIO LJUBLJANA
Sevniški upokojenci v Kumrovcu
6. a vgus ta je podružnica Društva tpoko jencev i z S e v n i c e p r i r e d i l a izViet. k i se ga je udeležilo 170 članov. V p r i p r a v a h sta p o maga l a Dredsednik podruž n;ce E d i Čolnar in podpred sedn ik Jože Jenčič. Za prevoz je vsak član podružnice plačal 100 d ina r j e v , za preh r a n o pa ie Doskrbe lo d r u štvo.
Iz let je b i l p r i r e j en tako d a so si sevniški upoko j en c i o g l eda l i T i t o v o r o i s tno hišo v K u m r o v c u . nazaj grede pa no se u s t a v i l i na B i z e l j s k e m . k je r so se okrepčali V Dob rov i so si og l eda l i s p o m e n i k p a d l i m bo r c em Tovariša Jenčič m Čolnar s ta l a m o b u d i l a spo-m i r na pad l e tovariše.
Sevnišk.m podje t jem, k i so d a l a brezplačno svo ja v o z i l a z a iz le t , prisrčna h v a l a ! Ka r i A U 6
S O B O T A , 3«. S E P T E M B R A : 5.00-8.00 Dobro j u t r o ! (Pisan
glasbeni sporeu) - 5.23—5.45 Nekaj domačih - 8.05 Poštarčelc v mladinski glasbeni redakciji — 8.30 Plesni zvoki - 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo - 9.23 Koncert za violino ln orkester — 10.15 Zabavne melodije na tekočem traku - 12.00 Dana Roč-nikova poje slovenske narodne - 12.15 Kmetijski nasveti - 12.23 Igra pihalni orkester L M -12.1 j Pevka Marjana Derža, — 13.30 Glasbeni deson - 14.00 Za oddih tn razvedrilo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.40 Z mojih bregov - 16.00 Humoreska tega tedna - 16.20 Veliki zabavni orkestri - 16.40 Mešani zbor France Prešeren lz Kranja - 17.00 Lo kalni dnevnik - 17.15 Holand-ska pihalna godba - 17.30 Po kinu se dobimo - 18 00 Slavni pevci vam pojo - 18.45 Okno v svet - 20 00 Domače vlže za sobotni večer - 20 20 Radijska komedija - 21.00 Melodije za prlieten konec tedna - 22.15 Oddaja za naše Izseljence -23.05 Plesna glasba
N E D E L J A , 1. O K T O B R A : 6.00-6.30 Nede-lj.ski Jutranji
pozdrav - 6.40 Veseli zvoki -7.15 Srrjska kola - 7.33 M i l o d l e za nedeljsko ,utro - 8.00 Mladinska radijska Igra - 8.40 Iz albuma skladb za otroke - 8.55 Holywoodskl prome-nadnl orkester - 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden - 10.00 Se pomnite tovariš! . . . 10 30 Domače vlže — 10.50 Nedeljska matineja — 11.40 Pleirunlta višnja - 12.00 Naši poslušalci čestitajo ln po
zdravljajo - 13.30 Za našo vas
- 13.50 Koncert pri vas doma -11.15 Naši poslušalci česUtaJo ln pozdravljajo - 15.30 Operne melodij« — 18.00 Igramo za vas - 17.00 Športno popoldne -20.00 Vaša popevka za -Opatijo 1901« - 21.00 Športna poročila -21.10 Življenja voliklh rnmnntl-kov.
Nevaren požar sredi vasi 13. s ep t embra dopo ldne je
na V i n i c i p r i S m a r j e h iz-b r u h n i l nevaren požar, k i b i mogol uničMi vso vas. G o r e l a so gospodarska pos l op j a poses tn ikov V i k t o r j a G o d c a , in Jožeta Z i b e r i a P l a m e n je h i t r o -a je l vsa pos lop ja p r i z ade t ih posestn ikov .
G a s i l c i iz S m a i j e i e , Z b u f in S k o c i j a n a ter deset ina iz Orešja so b i l i ze lo h i t r o na mestu . Dobro , d a je b i lo v r eme i z r edno m i r n o , s ice f b< k l j u b t r u d u gas i lcev zgorela vsa vas. Z a gašenje je b i l o p r ema lo vode. - N a pomoč je prišlo tud i novomeško gas i l sko društvo p r ipe l j a l o s seboj a v o c i -sterno. V o d o ie dovažulo llj precej odda l j enega potoka Končno j i m Je le uspelo f gen j ome j i t i i n obvarova t , sosednja gospodarska pos l op ja in s tanovan j ske i t i ' it Ogen j je povzročil z * rr-bližno 3 in pol m i l i j o n * d i n a r i e v škode.
DOLENJSKI UST L A S T N I K IN I Z D A J A T E L J O k r a j n i odbor So-calisttčne zveze de lovnega h u d s t v a v N o v e m mestu - I Z D A J A T E L J S K I S V E T - M i l a n Baškovič Tone G o s n i k Inž D a v o r i n Gros . 'nž Jože Legan . F r a n c M o l a n p r o l E m a M u s e r M a k s Pogučar M i r a n Strmo prof Tone T r d a n . Janez Vitkovič l n
V i k t o r Zupančič U R E J U J E UREDNIŠKI O D B O R Tone Gošnik ( g lavn i i n odgovo rn i u redn ik ) . Miloš Jakopec.
Drago K a s ' e l i c . Jože P r i m e in I van Z o r a n I Z H A J A vsak četrtek ~ Posamezna številka 2<i d i n a r j e v — L e t n a naročnine 900 d inar j e v pol le tna 450 d inar j e v , četrtetna 225 d i n a r j e v : plač Ij ivn je v n a p r e i - Z a Inoz.emstvo 1000 d inar j ev — Tekoči račun p n podružnici Na rodne banke v N o v e m mestu OOfi-11-3-24 - N A S L O V U R E D N I S T V A I N U P R A V E - Novo mesto O 'nv r v »re S (vhod iz Dilančeve ul ice ) - Pos tn i p r eda l Novo mesto 33 - T E L E F O N številka t?7 - Rokop i s o v In fotograf i j ne vračamo - T I S K A : Casop i snr