Dis jesen 2015

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 1

J e s e n 2 0 1 5

š t : 1 3

2 K A Z A L O

Robidnice Robidnice smo uporabili kot naravno barvilo in obarvali prtiček ter ga dodatno opremili z izvezenim imenom. Posladkali smo se s svežimi španskimi vetrci z robidnicami in piškoti v obliki marjetic.

Jagaba in Broškolinifini

Predstavljamo izdelovalki Sašo in Majo in njune čudovite izdelke, ki so izdelani ročno od začetka do konca. Sašine torbe in hišni tekstil, ter Majine pisane broške in blazine čudovitih oblik. stran 14

Vrtovi jeseni

Vrtovi so jeseni prečudoviti, čeprav mnogi dvomijo, ali so lahko sploh lepši kot poleti, ko vse tako bujno cveti in diši. Dobro načrtovani vrtni motivi namreč lahko pritegnejo pogled skozi vse leto. stran 66 Robidišče in

Klavže28

Obiskali smo dve zanimivi lokaciji za oddih na skrajnem zahodu Slovenije. stran 34

10st r a n

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 3

Palalalačinke so tista jed za tolažbo in ugodje, ki je vedno izvrstna, naj bo to po napornem dnevu v šoli ali službi ali razigranem vikendu. Brezglutenske palačinke z domačo marmelado, Pirine palačinke s kostanjem in rikoto, Palačinke s karameliziranimi orehi, Veganske palačinke z vinogradniškimi breskvami

DIY:

Bučne poslikave

Namesto izrezovanja buče se lahko lotite risanja strašnih vzorcev na površino stran 50Stenska ura 48Oblikujemo z jesenskim listjem 54Zeleni projekt: krogla 64Dekorativni vhod 74Ikebana 78

Recepti:

Čokoladne marjetice ...

... z marmelado iz gozdnih sadežev stran 31Španski vetrci z robidnicami 33Marmelada iz zelenih paradižnikov 60Jogurt 62

Intervju:

Sara Devetak

Devetakovi so znani gostinci na Goriškem Krasu. Sara že leta kuha marmelade za družinsko gostilno, lani pa je njena dejavnost naredila bistven korak naprej z odprtjem Hiše okusov. stran 56

22st r a n

U V O D N I K4

Jasna Simoneta Topla jesenska svetloba me greje pri srcu in mi daje potrebno energijo za nove projekte.

Petra Slapar Mrzla jesenska jutra, meglice na poljih in vroči popoldnevi. Čas, ko lahko z malo spretnosti fotografiraš članke za vse letne čase. Prekratka je.

Urednica: Petra Slapar · Urednica italijanske izdaje: Jasna Simoneta · Oblikovanje: WOAF, Andraž Filač · Postavitev: Sandra Pohole, K8 dizajn · Lektura: Tea Mejak · Izdajatelj: PKDV, SVETOVANJE, d. o. o.www.dominstil.si · [email protected] · september, 2015 · številka: 13

Po daljšem premoru se spodobi, da vas pozdravim, draga bralka, dragi bralec, in povem, kje smo se skrivali, kaj smo delali, zakaj se nismo oglasili. Odgovor bo zelo kratek: nabirali smo si novih moči in iskali nove ideje, kako dobro nam je šlo, pa boste lahko preverili v jesenski in zatem zimski reviji. V jesenski reviji predstavljamo pet čudovitih projektov in ljudi, ki se skrivajo za njimi. Obiskali smo Robidišče s Stašo in Simonom, pa Klavže28 s Steffanom in Benom, predstavljamo Saro Devetak, ki za mejo, v Italiji, ohranja in dopolnjuje družinsko tradicijo odlične gostilne s svojimi dobrotami, kot so marmelade, mezge … Spoznali boste Jagobabo in Broškolinefine, za njima se skrivata Saša in Maja s svojimi čudovitimi izdelki. Nismo pozabili na nekaj receptov, zapodili smo se v palačinke in robidnice, ki vam bodo s svojo čudovito temno modro, skoraj črno barvo, okusom in učinkom na tekstil polepšale jesenske dneve. Ponujamo vam še nekaj namigov za dekoriranje s cvetjem, morda boste z našimi nasveti prihranili kak evro. Veseli smo, da smo spet tu, in komaj čakamo na vaša mnenja, tudi tako smo namreč boljši. Nasvidenje do zimske revije, vidimo se sredi novembra.

Petra Slapar,urednica

Uvodnik Avtorji

foto: Klemen Brumec

foto: Klemen Brumec

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 5

Avtorji

Kaja Podržaj Rada imam jesen. Rada jo imam, ker narava spet zamenja svoje barve, ker gozd drugače diši. Jeseni se spet sliši veter z naših planin :)

Klemen Brumec Barve, ki naznanjajo bližajočo se trgatev pri babici. Dan, ko se smeh pod brajdami preseli k večernemu ognju in pečenemu kostanju.

Mateja Dobravec Najbolj se veselim jesenskih dolgih večerov, ko imam veliko časa za ustvarjanje ;)

Teja Pintarič Svež jesenski veter, barvitost in vonj po listju, ki pada z dreves, začetek nečesa novega ... zato je jesen moj najljubši letni čas.

Tanja Tuta Jeseni je zame čas gozdov, ko dežek prepoji zrak z vonjem po mahu in suhem listju in okusnih svežih gobah.

foto: Mitja Maver

foto: Tanja Tuta

foto: Jerneja Podhostnik

foto: Klemen Brumec

foto: Matic Podržaj

6

01

02

03

Kuhinja je tisti prostor v domu, ki ga opremljamo za dolgotrajno uporabo. Prav zato je smiselno, da se pri izboru kuhinjskih elemen-tov držimo preprostih linij, osnovnih barv in kakovo-stnih materialov, ki nam bodo dobro služili še dese-tletja. Vizualni učinek pros-tora lahko nato svojemu trenutnemu okusu in željam prilagajamo z manjšimi kosi pohištva in dekorativnimi dodatki.

1. Pomivalno korito in pipa Alveus, skupaj 417,92 € V preteklosti smo bili v kuhinji navajeni ko-vinskih detajlov s srebrnim sijajem, ki pa jih zadnja leta vse bolj izpodrivajo ›tople‹ kovine, kot sta baker in me-denina. Odlično se podajo k sveži beli kuhinji, otopli-jo minimalistično čistost in dodajo pridih ekstravagan-tnosti.

Kuhinjskinakit

Nina Štajner, u.d.i.aNina Štajner je arhitektka, ki najbolj uživa v oblikovanju interjerja in scenografiji, ureja svoj blog Kitchy World ter vodi projekt Vintage Vikend.

fotografija:

Tilyen Mucik

I Z B I R A M O Z A V A S

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 7

04

05

06

2. Grelnik za vodo, Go-renje, 52,90 € Keramični grelnik za vodo s cvetlično poslikavo združuje nostal-gično obarvano estetiko z moderno tehnologijo. 3. Stol, Lesnina, 99,90 € Lahkoten prozoren stol se poda prav v vsako jedilni-co, saj je barvno nevtralen, hkrati pa privlačen na pog-led in udoben za sedenje. 4. Svetilka, Eglo, 44,95 € Kovinska svetilka grafične oblike v trenutno tako mo-

dnem bakrenem odtenku s toplo svetlobo osvetljuje ves prostor. Ker je žarnica vidna, je pomemben tudi njen elegantni starinski vi-dez. 5. Dekorativni ro-čaji, Popolna dekora-cija, 5,10 € Kuhinjo, ki smo se je naveličali, najlažje osvežimo z menjavo dekora-tivnih ročajev. Porcelanasti ročaji z ročno poslikavo v kuhinjo vnesejo sproščenost sredozemskih dežel.

6. Preproga, Brita Swe-den v trgovini Formado-ma, 155,00 € Dolgočasno talno oblogo zlahka pope-strimo z izbiro zanimive kuhinjske preproge. Model na fotografiji je narejen iz vinilnih vlaken, zato je iz-redno trpežen in preprost za vzdrževanje, zaradi zanimi-vega vzorca pa je povrhu še zelo moden.

I Z B I R A M O Z A V A S8

01

02

03

1. in 2. Stola iz zbirke LANDSCAPE collection sta v celoti izdelana iz lesa. Z moderno zasnovo vrtne-ga počivalnika {L'adiron-dak} se lepo druži {L'štor}, priročna mizica ali stolček, izdelan iz lesa, ki je ostal po žledolomih. (vir: www.lan-dscape.si; fotografije: Grega Cokan) 3. 150,00 € Sama

že od otroštva zelo rada kvačkam, zato so mi ročno izdelani izdelki še poseb-no pri srcu. Odejo Tricot, ki jo je za znano italijansko znamko vrtnega pohištva Unopiu oblikovala Paola Na-vone, lahko v Sloveniji naro-čite v ljubljanski Ventovarni. 4. 110,00 € Vrtna stenska luč Creta, Unopiu (v sve-

Vrtni sladkorčki

Tina Demšar Vreš, univ. dipl. inž. kraj. arh., Landscape d.o.o.Skupaj z možem Gregorjem vodiva projektivni biro Landscape d.o.o., ki stoji za prenovo Hotela Kempinski Palace v Portorožu, Garden Village Bled ter glampinga v Ljubnem, blagovne znamke Charming Slovenija. Poleg velikih projektov pa z veseljem oblikujemo tudi manjše, na primer zasebne vrtove.

fotografija:

Grega Cokan

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 9

04

05

06

ži beli barvi), Ventovarna. (vir: www.unopiu.com) 5. 193,00 € Zdi se mi, da je pravi hudomušni vrtni pal-ček skoraj nujen čuvaj vsa-kega vrta. Veliki Kartellov palček Attila, ki ga je obli-koval noro dobri Philippe Starck, vam v elegantni zlati ali resni črni opravi še pridr-ži kozarec pijače. (foto: Tina

Demšar Vreš. 6. Letošnja kolekcija okrasnih vrtnih svetil kolekcije Solvinden, Ikea je bila res čudovito preprosta – svetleče sadje, ki ga lahko obesite ali ›posadi-te‹ skoraj kamorkoli na vrtu. LED stoječe lučke od približ-no 10 do 15 € (vir: www.ikea.com)

10 G L A V N A T E M A

Robidnice – zrele so, ko se plodovi črno obarvajo in se jagode napnejo, takrat nam robidnica dobe-sedno ostane v roki, ko jo želimo utrgati.

ROBIDNICE

peče in izdeluje: Mateja Dobravec

fotografira: Mateja Dobravec

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 11

ROBIDNICESo naravni vir zdravja in kre-pijo imunski sistem, saj imajo najvišjo vsebnost antioksi-dantov, karotenov in veliko vsebnost vitamina C. Ro-bidnice smo uporabili kot na-ravno barvilo in obarvali pr-tiček ter ga dodatno opremili z izvezenim imenom. Poslad-kali smo se s svežimi špan-skimi vetrci z robidnicami in piškoti v obliki marjetic.

12 G L A V N A T E M A

13D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5

14 U S T V A R J A L C I : S A Š A D R O B N I Č Š K R J A N E C

piše: Petra Slapar

fotografira: Klemen Brumec, JagabaSaša Drobnič Škrjanec je nasmejana ustvarjalka, ki stoji za blagovno znam-ko Jagababa – torbe in hišni tekstil, predpasniki, krpe, tekači, vse je od začetka do konca izdelano ročno. Včasih ji pomagata njena Vid in Pia, predvsem z neskončno otroško domišljijo.

Jagababa

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 15

DIS: Katere vrste sadja in zelenjave gojite?J: Začela sem pred dvanajstimi leti. Nekoč nama je bilo z možem popoldne dolgčas in sva se lotila izdelave daril za prijatelje, ker nisva našla nič primer-nega. Zanimivo, jaz nisem znala šivati, naučil me je mož Mitja, njega pa babi-ca, ki je hodila na kavo k pravi vaški mojškri in sta med klepetom šivali in krojili. Prvi šivalni stroj sva dobila pri sosedi Mojci, tak starinski, ki je med šivanjem brnel. Najprej sva delala tor-be iz blaga, ob propadu Tovarne usnja Vrhnika pa sem dobila mehko usnje in naredila kolekcijo torbic iz njega.

Pozneje, ko sem začela stilirati hrano, sem začutila potrebo po pripomočkih. V zadnjih letih sem izdelke obogatila s sitotiskom, ki najinemu dizajnu pri-naša pravo prepoznavnost in dodano vrednost.

DIS: Kdaj ustvarjate? Vsak dan, ob koncu tedna, po navdihu? J: Jagababa je moja služba, delam vsak dan in poskušamo se držati urni-ka – dopoldne delo, popoldne družina. Otroka sta velikokrat pri meni, v mo-jem kotičku. Počasi bo treba kupiti še kak šivalni stroj, ker otroka ne prideta na vrsto.

16 U S T V A R J A L C I : S A Š A D R O B N I Č Š K R J A N E C

DIS: Kaj vas navdihuje – narava, študij, knjige, revije, družina? Imate pri ustvarjanju kake vzor-nike? J: »Hrana in tradicija«, se zasmeji Saša. »Vsa-kodnevno se ukvarjam s hrano in na mizo sva želela dati te osnovne gradnike. Navdih je naji-no mikrookolje. Na tem vrtu so se denimo pasle kokoši, imava namreč fotografijo grma hortenzij in treh kokošk in petelinčka iz leta 1956. Dodala sva pike, saj so naše mame doma vedno imele rute s pikami, za v cerkev pa z rožami. Zato torej potonike, lilije in češnjevi cvetovi. Ribe pa tudi niso daleč, saj je spodaj na Radohovem polju pre-sihajoče jezero, kamor so kmetje hodili razbijat led in iz naravnega hladilnika jemali ribe. Barve izbiram po občutku, rada imam močne odtenke. Seveda spremljava tudi trende in modo, včasih tudi za nazaj, ali sem bila v trendu.« (smeh)

DIS: Katere izdelke najraje ustvarjate in kateri so vaši najljubši izdelki? J: Najraje šivam; najbolj srečna sem, če sem v svojem kotičku, si prižgem radio in šivam. Čas, prebit v mojem kotičku, je hkrati čas za razmišljanje, čas za nove ideje. Oblikujete tudi dodatke za dom. Ali smo Slovenci dobri potrošniki dodat-kov za dom? Jih znamo menjati glede na letni čas ali bližajoče se praznike? Spomnim se časov, ko so naše babice za praznike kupovale nove zavese ali prte. Kako vi gledate na to in kdaj se sami lotite sprememb? »Najin vtis je, da Slovenci ne menja-mo.« »Mi menjamo,« v smehu pripo-mni Mitja. »Zanimivo je, da imajo moje izdelke za okras in jih kupujejo za darila, ne zase. Na božičnih sejmih pridejo samo po darila za druge, zase morda kupujejo jeseni. Na žalost nis-mo kot naše babice, doma ne menja-mo dodatkov, modne dodatke pa.«

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 17

DIS: Kam naprej? J: Pravkar odhajam na sejem v Fran-kfurt, malo se pokazat. (smeh) Razmi-šljam o kolekcijah po naročilu, začela sem že z Ljubljanskim gradom. Jasno je, da bi morala biti za velike projek-te, kot je serija tkanin in dodatkov za restavracijo ali gostilno, kakovost primerna industrijskemu pranju in odstranjevanju madežev. (smeh)

U S T V A R J A L C I : M A J A M I Š O N18

piše: Petra Slapar

fotografira: Klemen BrumecMaja Mišon, broškolinifini – če še ne se-dite njenemu IG profilu, je skrajni čas, da pokukate tja. V družbi pisanih in simpatičnih kitov, prikupnih muck s pi-sanimi pentljicami in povednih, barvno usklajenih fotografij, ki polepšajo dan in dajo modni nasvet.

Broškolinifini

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 19

DIS: Kaj vas je gnalo k ustvarjanju?B: Prve broške sem izdelala čisto po naključju, potem ko sem za darilo do-bila knjigo, v kateri so bila navodila za izdelavo medvedka iz filca. Mislila sem si, da bi bilo fino imeti tako broško, in tako sem začela. Prvi medvedki niso bili dovolj dobri, no ja, ne prav lepi, ampak sem vztrajala ... Ko pa ti uspe in vidiš, da je ljudem všeč, delaš še z večjim veseljem in dobiš nov zagon in nove ideje (nekatere se uresničijo, pre-cej pa jih ostane v glavi).

DIS: Kdaj ustvarjate? Vsak dan, ob koncu tedna, po navdihu? B: Moji izdelki so vse bolj prepoznav-ni, tako da se je ustvarjalni čas razte-gnil kar na vsak dan, nove ideje najra-je skiciram zvečer, ko se vse umiri. DIS: Kaj vas navdihuje – narava, štu-dij, knjige, revije, družina? Imate pri ustvarjanju kake vzornike? B: Omembe vrednih vzornikov nimam. Največkrat se prepuščam trenutkom ter navdih za ustvarjanje črpam iz vsakdanjika.

20 U S T V A R J A L C I : M A J A M I Š O N

DIS: Oblikujete tudi dodatke za dom. Ali smo Slovenci dobri potrošniki dodatkov za dom? Jih znamo menjati glede na letni čas ali bližajoče se praznike? Spomnim se časov, ko so naše babice za praznike kupovale nove zavese ali prte. Kako vi gledate na to in kdaj se sami lotite sprememb? B: Tovrstno razmišljanje se pri nas počasi spre-minja in Slovenci si – kolikor nam pač dopušča kriza – privoščimo vse več dodatkov za dom. Res pa se je v zadnjih letih močno povečala tudi po-nudba tovrstnih izdelkov. Sama zelo rada spre-minjam dom v skladu z letnimi časi. Spremembe so sicer majhne (npr. jeseni naberem listje in ga obesim na vejo pod stropom dnevne sobe, pozi-mi listje zamenjajo snežinke, sveče in obvezen vonj doma pečenih piškotov, pomladi pridejo ptički ...), ampak brez njih ne gre, saj naredijo pravo vzdušje.

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 21D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 21

DIS: Imate čudovit IG profil. Kako pri svojem delu, življe-nju in ustvarjanju občutite vpliv družabnih medijev?B: Hvala za pohvalo. Me veseli, da je všečen in opazen. Pravzaprav si ne dovolim prevelikega vpliva tovrstnih me-dijev, res pa oko potuje in spremlja, tako da verjetno pod-zavestni vpliv hote ali nehote obstaja. Hkrati pa so družab-ni mediji odlični za promocijo in predstavitev izdelkov, saj so z IG (hvala, Eva, da si me k temu spodbudila) Broškolini fini veliko bolj prepoznavni.

DIS: Kje se vidite čez deset let?B: O prihodnosti ne razmišljam preveč. Raje vzamem današnji trenutek in se mu prepustim.Želim pa si, da bi se Broškolini fini še naprej razvijali in da nekatere ideje ne bi ostale zgolj v glavi.

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 522 1 0 0 1 I D E J A22

PALALALAČINKE

so tista jed za tolažbo in ugodje, ki je vedno izvrstna, naj bo to po napornem dnevu v šoli ali službi ali razigranem vikendu. Zmes za palačinke se dela tudi malo po občutku, saj je priprava zelo odvisna od tega, kakšno moko uporabljate – domačo, mehko ali ostro.

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 23D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 23

Zmes mora biti primerno gosta. Če je pregosta, bodo palačinke trše, če je preveč tekoča, pa jih boste težko obrnili in se bodo rade strgale. Pri peki palačink zaupajte svojim občutkom in pripravite zmes, ki vam najbolj ustreza.

PALALALAČINKE

peče: Saša Drobnič Škrjanec

fotografira: Klemen Brumec

1 0 0 1 I D E J A24

Pirine palačinke s kostanjem in rikoto

Potrebujemo:1 jajce 2 dl mleka 2 žlici mehke bele moke (lahko jo nadomestite samo s pirino moko) 2 žlici pirine moke 1 žlička rjavega sladkorja

Za nadev: Kostanj skuhajte in ga

previdno olupite, saj zaradi ostankov lupine kostanjev

pire pogreni. Kostanj pretlačite, ga osladite z

medom in mu primešajte še rikoto ali albuminsko skuto. Palačinke še tople

namažite. Namesto kuhanega

kostanja lahko uporabite tudi kostanjev pire, ki ga

kupite v trgovini. Tega ni treba sladkati, ker je

ponavadi že sladek.

Jajce in mleko zmešajte in postopoma dodajajte moko.

Dobite gostljato zmes, iz katere spečete palačinke.

Za nadev:10 da g rikote 10 dag kostanjevega pireja 2 žlici medu

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 25

Ajdovo moko v ponvici na suho prepražite, da zadiši. Dobro jo ohladite. Rumenjak ločite od beljaka. Rumenjaku dodajte sladkor in mleko in zmešajte. Postopoma dodajajte moko. Iz beljaka stepite trd sneg in ga narahlo umešajte k rumenjaku in mleku. Zmes naj bo primerno gosta. Ker kokosova moka zelo nabrekne, jo dodajajte postopoma. Obnaša se namreč kot čokolešnik ali čokolino.

Palačinke specite na manjši ali večji ponvi. Na debelo jo namažite z babičino marmelado in uživajte.

Potrebujemo:1 jajce

2 dl mleka 1 žlica kokosove moke 4 žlice ajdove moke 1 žlička sladkorja

Za nadev: domača slivova marmelada

Brezglutenske palačinke z domačo marmelado

1 0 0 1 I D E J A26

V ponvici razpustite sladkor, ko se začne taliti, dodajte orehe in vodo. Na zmernem ognju približno 5 minut pražite in z leseno kuhalnico mešajte, da se sladkor ne prismodi. Na koncu dodajte žličko masla. Odstavite in orehe stresite na peki papir, da se ohladijo in strdijo. Ohlajene lahko zdrobite v možnarju ali v multipraktiku. Palačinke

Potrebujemo:1 jajce

2 dl mleka 3 žlice črne mehke

moke 2 žlici bele moke

Za nadev:

10 dag celih orehovih jedrc

(lahko tudi mešanica mandljev

in lešnikov) 4 žlice sladkorja

2 žlici vode 1 čajna žlička

masla ščepec cimeta

Palačinke s karameliziranimi orehi

namažite z maskarponejem ali kislo smetano, posujte s karameliziranimi oreščki, in če ni dovolj sladko, sladite še z žličko medu ali javorovim sirupom.

Za palačinke: Jajce in mleko zmešajte in postopoma dodajajte moko. Dobite gostljato zmes, iz katere spečete palačinke.

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 27

Veganske palačinke z vinogradniškimi breskvami

Potrebujemo:½ banane

1dl kokosovega mleka 1 dl riževega mleka

5 žlic moke (bela, pirina)

½ žličke sladkorja muscovado

Za nadev: 4 vinogradniške breskve

(ali drugo poljubno sadje) 3 žlice rjavega sladkorja

0,5 dl sladkega vina (traminec, muškat)

Banano olupite in z vilicami pretlačite. Dodajte

kokosovo in riževo mleko in postopoma dodajajte moko.

Masa naj bo nekoliko gostejša. Ponev namastite

s kokosovo maščobo in specite palačinke. Te se

pečejo malce dlje kot palačinke z jajci.

Za nadev:Breskve olupite in razrežite

na krhlje. Rjavi sladkor karamelizirajte in zalijte s sladkim vinom, dodajte breskve in minuto ali dve podušite, da se zmehčajo. Postrezite še tople s sveže

pečenimi palačinkami.

N A R E D I S A M28

Z akrilno barvo pobarvajte pokrov in dno kozarca. Rob zaščitite z maskirnim trakom.

Ko se barva posuši, v sredino pokrova zvrtajte luknjo in privijte ročaj za predal.

Potrebujemo:kozarec s pokrovom,

ročaje za predal akrilne barve

(maskirni trak, čopič, vrtalnik)

KozArci zA pišKote

izdeluje: Mateja Dobravec


D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 29

Blago izrežite na kvadrat velikosti 35 cm krat 35 cm in ga operite. V lonec dajte robidnice in približno deciliter vode. Uporabite temno posodo ali tako, ki se lahko obarva. Ro-bidnice zavrite in vanje namočite blago. Če želite, da se odtenki prelivajo, namočite le del prtička, če želite imeti enakomerno pobarvano, pa uporabite več robidnic in to-liko vode, da prekrije blago. Pol ure pustite vreti, zatem ugasnite in blago pustite namakati še 8 ur. Nato prtičke na hitro splaknite in posušite. Pri pranju se bodo vsakič malo razbarvali in postali sivkasti.

Prtiček zarobite in nanj z rdečo nitjo izvezite ime.

Potrebujemo:naravno blago(bombaž, lan)

rdeča nit300 g robidnic

(šivanka, škarje, lonec)

NArAvno obArvAn PrtIčeK

30 N A R E D I S A M

Na čisto konzervo s flomastrom narišite vzorec. Z vrtalnikom izvrtajte luknje. Za različno velikost lukenj uporabite različne svedre. Luknje lahko naredite tudi z žebljem.Pri strani naredite luknjici za obešanje.

Svečnik pobarvajte z akrilno barvo in skozi stranski luknjici napeljite žico, ki služi za obešanje.

Potrebujemo:konzerva

vrtalnik (ali žebelj in kladivo)

akrilne barvežica

(čopič, alkoholni flomaster)

SvečNik iz KoNzerve

izdeluje: Mateja Dobravec


D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 31

V skledo nadrobite maslo, dodajte moko, mleti sladkor, kakav, jajce, va-nilin in sol in zgnetite v gladko testo, ki naj pol ure počiva v hladilniku.

Pečico segrejete na 180 stopinj Celzija in pekač obložite s papirjem za peko. Hladno testo na hitro pregnetite in ga razvaljajte približno pol centimetra debelo. Izrežite marjetice, polovico pustite polnih, polovici pa na sredi-ni izrežite luknjo. Pecite 10–15 minut. Zgornji del marjetic posipajte s slad-korjem v prahu, spodnjega pa namaži-te z marmelado in ju združite. Hranite v stekleni ali pločevinasti posodi s po-krovom.

Potrebujemo:380 g moke250 g masla

100 g mletega sladkorja1 žlica kakava v prahu

1 jajce1 vanilin sladkor

ščepec soli

marmelada iz gozdnih sadeževmleti sladkor za posip (papir za peko, folija,

modelčki za piškote, valjar)

Čokoladnemarjeticez marmelado iz gozdnih sadežev

peče: Mateja Dobravec


N A R E D I S A M32

kuha: Mateja Dobravec


D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 33

Robidnice s sladkorjem pretlačite in zavrite. Kuhajte, dokler se omaka ne zgosti.

Beljake čvrsto stepajte in jim nato po žlicah dodajajte sladkor. Stepajte, dokler sneg ne postane čvrst in svetleč.

Pečico segrejte na 80–100 stopinj Celzija. Pekač obložite s papirjem za peko in nanj polagajte beljakove kepe. Na vsako dajte malo robidove omake, premešajte, da nastane vzorec, in poravnajte, da dobite okroglo obliko.

Sušite v pečici 3–4 ure, dokler niso popolnoma suhe. Hranite jih v pokriti posodi, da jih zaščitite pred vlago.

Potrebujemo:2 beljaka110 g sladkorja

Robidova omaka:100 g robidnic (svežih ali zamrznjenih)3 žlice sladkorja(papir za pečenje)

Španski vetrci z robidnicami

N A O B I S K U34

piše: Petra Slapar


Robidišče

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 35

Pred dvajsetimi leti so se v vasici na skraj-nem zahodu Slovenije začeli mednarodni prostovoljni delovni tabori. Enega od ta-borov, ki je potekal na domačiji Simonovih starih staršev, se je, tako kot mnogi drugi prostovoljci z vsega sveta, udeležila tudi Staša. Prostovoljci so še redkim, že osta-relim prebivalcem vasi pomagali pri spra-vilu sena, čiščenju vasi, dokumentiranju etnološke dediščine in drugo. Bila je lju-bezen na prvi pogled – tako v vasico samo kot v vrednote Simonove družine, mame Vide in očeta Danteja.

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 536

Čeprav vasi niso napovedovali svetle prihodno-sti, še več, o njej se je vedno pisalo kot o izginja-joči vasi, se je družina Škvor na prelomu tisočle-tja odločila, da se loti obnove stare kamnite hiše, v tistem času pa se je v vas vrnil tudi sosed Igor, ki je obudil kmetovanje.

Obnova hiše je bila zahtevna, toliko bolj, ker je do najbližjega kraja, kjer je mogoče kupiti mate-rial, vsaj pol ure vožnje po takrat še makadamski cesti. A s skupnimi močmi in veliko potrpljenja jim je uspelo. Zadnji večji poseg je bila menjava oken pred štirimi leti in danes je domačija Simo-novega očeta zgledno urejena.

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 37

K hiši je pripadal še hlev, ki sta ga Sta-ša in Simon uredila v ljubko počitni-ško hišico, in družina se je strinjala, da je prostora dovolj in lahko bivanje v starih beneških kamnitih hišah po-nudijo tudi gostom, ki si želijo nekoli-ko drugačnih počitnic, daleč stran od vsakodnevnega vrveža. Čeprav so se mnogi prostovoljci radi vračali v va-sico na koncu sveta, pa si nikoli niso mislili, da bo zanimanje gostov tako hitro tolikšno. Ogromno se jih vrača že vrsto let, tako je družina iz Nemčije letošnje poletje prišla že devetič.

N A O B I S K U38

Družina Škvor z gosti rada poleg dvo-rišča podeli tudi velik zelenjavni vrt, na katerem se gostje zapodijo med sočne paradižnike, kumare in drugo sezonsko zelenjavo, ki jo lahko skuha-jo v eni od treh počitniških hišic. Za sveža jajca – tudi teh je dovolj za sose-de – pa poskrbijo kokoši, s katerimi ni veliko dela.

Tudi vaščani so do gostov zelo odprti. V vasi je danes še ena turistična kme-tija, kjer ponujajo mnoge lokalne jedi, zato je ponudba lepo zaokrožena. V nekdanjem hlevu je nastala še galeri-ja, medtem ko ohranjena črna kuhinja še čaka prepotrebne obnove.

»Včasih sva veliko potovala, vedno pa sem v sebi gojila tiho željo, da bi ime-la hotel. Ko so prišli otroci, je potovanj malo manj, a sanje so se delno uresni-čile. Mnogo poletnih večerov preživi-mo na vrtu, kjer klepetamo z gosti, in zdi se, kot da sem na potovanju tudi sama,« pove Staša. »Lani smo imeli na obisku družino iz Novosibirska in vi-narja iz Chicaga ter popotnico iz Slo-venije. To je bila res popestritev, sicer večina gostov prihaja iz Evrope.«

O razvoju kraja veliko razmišljata in polna sta zamisli, kako privabiti gos-te in predvsem kaj jim ponuditi, da se bodo vračali. Tudi ti imajo svoje predlo-ge in poglede na razvoj kraja in njune dejavnosti, in tako dela ne zmanjka. Ker je turizem čedalje pomembnejši tudi v širši regiji, so se začeli povezo-vati z drugimi ponudniki v Posočju.

01

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 39

V prvem koraku je nastala spletna stran www.soca-rentals.com, ki združuje osem ponudnikov s skupaj dvajsetimi na-mestitvami, namen pa je skupno trženje in izmenjava gostov. »Ko dobimo povpraševanje, pa smo že zasedeni, gosta hitro preusmerimo k drugim, še prostim ponudnikom. Na ta na-čin ga želimo zadržati in mu že takoj ponuditi nekaj več kot zgolj suhoparen odgovor. Takšno sodelovanje se je izkazalo za resničen primer dobre prakse, od tega imamo korist vsi. Hkrati si znižamo stroške oglaševanja tudi na sejmih, imamo pa še veliko idej za izboljšanje kakovosti ponudbe. Učimo se drug od drugega, si izmenjavamo izkušnje in se na srečanjih dogovarjamo o minimalnih standardih za našo ponudbo.«

Rada bi, da bi v vasi obnovili še kakšno hišo za turistič-ne namene, saj bi jih tako družil skupni interes za obnovo infrastrukture. Res si želita, da bi se vrnila ali priselila še kakšna družina, ki bi tu našla novo dejavnost, s katero bi se dalo preživeti, seveda na začetku s finančno spodbudo. V vasi vidita ogromno priložnosti za razvoj, saj jo obkroža neokrnjena okolica, tu se otroci lahko razvijajo v sožitju z naravo, zunaj sezone je to idealen kraj za tabore, obiske šol in vrtcev ali pa izhodišče za raziskovanje Benečije.

01 Ohranili so črno kuhinjo, ki je nespremenjena že vsa ta leta.02 V Robidišču so opremili muzej na prostem, ki obiskovalce popelje po vasi in jim predstavi zgodovino in posebnosti posameznih hiš. Fotografije na pročeljih predstavljajo njihove nekdanje prebivalce, zgodbe iz tiskanega vodnička pa vas popeljejo v preteklost.

Rezultat povezovanja ponudnikov: www.soca-rentals.com

02

N A O B I S K U40

piše in fotografira: Klemen Brumec

Unikatnorecikliranjev počitniškemraju

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 41

Klavže so bile pravi kraj za to, kar sta iskala. Obiskala sta štiri različne vasi, a ko sta prišla v Klavže, sta vedela, da sta iskala prav nekaj take-ga. Zanimivo, hiša je bila v takšnem stanju, da si jo je bilo nemogoče ogledati od znotraj, in tako sta jo kupila, preden sta sploh vstopila vanjo.

Njuna sedanja hiša je bila več kot štirideset let zapuščena, zato je bilo najprej treba urediti do-voz, šele nato so se lahko začela obnovitvena dela, ki so trajala približno tri leta in pol. Sprva sta bila tako rekoč kar naprej na poti med Lon-donom in Klavžami, zadnje čase pa že večino časa preživljata v Sloveniji. Ben je sicer Avstra-lec, Steffan pa Nemec, ki je odraščal na Portu-galskem. Klavže28 kot bed & breakfast delujejo že četrto leto. Vmes sta zbrala dovolj denarja, da sta kupila in obnovila tudi sosednjo hišo, ki gos-te sprejema od letošnjega aprila.

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 542

Najprej sta se ozirala po Italiji, a so bile tam nepremični-ne predrage, nekoč pa jima je skupni prijatelj, ki v dolino Soče vsako leto prihaja na muharjenje, mimogrede pred-lagal: »Kaj pa Slovenija?« Zatrjujeta, da so vsi, ki obiščejo Klavže in okolico, preprosto navdušeni nad našo deželo. Marsikdo ne ve, kaj točno naj pričakuje, nekje globoko v podzavesti se še skrivajo spomini na Jugoslavijo, zato je presenečenje toliko lepše.

Čeprav prenočišča obratujejo šele nekaj let, v Klavže zaha-ja že precej rednih gostov. Skupina Nemcev, ki sta jih go-stila že prvo leto, ko marsikaj sploh še ni bilo dokončano, se vrača vsako leto in vedno znova jih navduši kaj novega. Večina gostov za njuna prenočišča izve ravno od ljudi, ki so že bili tam, zato v tem primeru gotovo drži, da dober glas seže v deveto vas.

DIY ideje iz hiše v Klavžah 01 V omari sta pločevinki – ena Šumijeva, druga od Milke.Vintage Vikend.

02 Tramovi so izvirni, saj so označeni s številkami – oštevilčili so jih, preden so jih dvignili na ostrešje.

01

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 43

Steffan in Ben sta hiši in okolico opremila sama. Okvirno podobo sta povzela po različnih revijah in izkušnjah s po-tovanj po tujini. Večina pohištva je tako izdelana iz lesa, ki sta ga med obnovo našla na podstrešju, približno štirideset odstotkov predmetov, ki so v hiši, pa sta našla na kosovnih odpadih. Glavno vodilo je obnova starih stvari, domiselna uporaba elementov, ki so bili sprva mišljeni za nekaj dru-gega, a s Steffanovimi zamislimi zaživijo v novi luči.

Na odpadu v Tolminu se tako vedno zabavajo in smejijo, ko prideta po kakšen kos, a ju to ne moti in nadvse uži-vata v iskanju starih umivalnikov, krožnikov, posode in pohištva, ki jih ljudje odvržemo in menjamo za »boljše«. Njuna iznajdljivost delno izhaja tudi iz omejenih finančnih sredstev, zato sta morala pametno uporabiti vse mogoče zavržene materiale in kose, in tako imajo prostori zelo iz-razito osebno noto.

02

0304

03 Dokler ne dobita dovoljenja za kuhanje gostom, jim lahko ponudita le osnovni zajtrk. V tej sobi nameravata urediti jedilnico, vendar dela še niso končana. Luči so denimo narejene iz betona, ulitega v plastične steklenice.

04 Vrh obešalnika je narejen iz jarma volovske oziroma kravje vprege.

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 544

Želita si, da bi Klavže28 nekoč postale neke vrste turistična kmetija, kjer bi lahko ponujali tudi hrano (Ben je namreč v Avstraliji živel na ogromni kmetiji, je pa tudi odličen ku-har), a s tem je povezano ogromno birokracije. Ko urejata stvari, se tako najpogosteje soočata z besedno zvezo »ne vem« in že na vzpostavitev interneta sta čakala leto in pol. Ben si želi, da bi na tem zanj posebnem kraju organizirali tudi posebne dogodke. Čista, mirna in neokrnjena narava Posočja je namreč idealen kraj, kjer domišljiji lahko pusti-mo prosto pot.

05 Posteljno vzglavje je narejeno kar iz kosa vrat, ki se je naravnost prilegal v okvir, za stranice pa sta uporabila podboje. Namesto nočne omarice služi kar gajbica. Večino preprog sta prinesla s potovanj po svetu, predvsem iz Maroka. 06 V sobi sta si želela klopco za odlaganje, in tako sta združila noge stare komode in desko, ki se je valjala nekje v hiši. 07 V hiši sta našla stare Mohorjeve koledarje in jih uokvirila, čeprav ne vesta, kaj je to Mohorjeva založba.

06 07

05

Glavno vodilo je obnova starih stvari, domiselna uporaba

elementov, ki so bili sprva mišljeni za nekaj drugega,a s Steffanovimi zamislimi zaživijo

v novi luči.

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 45

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 546

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 47

Včasih, ko sedita na svoji prečudoviti terasi in se zazre-ta po okolici, še sama težko verjameta, da jima je uspelo tako lepo urediti okolico. Zlahka si lahko predstavljamo, da bi kak kupec hiši porušil in se lotil novogradnje, Ben in Steffan pa sta imela že od začetka namen obnavljati. Med iskanjem pravšnjega kotička zase sta imela tudi zanimive prigode z nepremičninskim agentom v Italiji, ki ju je vozil naokoli in jima kazal takšne podrtije, da bi bilo bolj smisel-no kupiti kup kamenja. Danes pa v Klavžah živita v sožitju z ljudmi, naravo in živalmi – najbolj zabavne so kokoši, ki prosto tekajo po domačem vrtu in travnikih, po Benovih besedah pa poskrbijo tako za hrano gostov (s svežimi jajci) kot tudi za okoliške ujede in lisice.

08 Ponovno sta uporabila planete, ki so nekoč bile sestavni del ostrešja in so jih ljudje z apnom okrasili s karo vzorci. 09 Klubska mizica v dnevnem prostoru je narejena iz odslužene naoknice.10 Ko se jima zazdi, da v sobi manjka kak kos pohištva, ga preprosto naredita iz lesa, ki se najde na podstrešju.

08

1009

K O T I Č K I48

Čeprav imamo že na vseh elektronskih napravah uro, je stenska ura še vedno praktična rešitev, da nam ni treba kar naprej iskati dežurne mobilne napravice po prostoru. Kljub množici stenskih ur na trgu smo se odločili, da bomo svojo kar naslikali, tako da se bo barvno ujemala z odtenki v stanovanju, hkrati pa ne bo treba pregloboko seči v žep.

Potrebujemo:urni mehanizem s kazalci

podlago iz svetlega papirja ali kartonatršo plastično folijo ali plastificiran tanjši

kartončekšestilo z rezilom ali rezilo z ročajem (odvisno

od izbranega vzorca)lepilni trak

čopičakrilno prekrivno barvo v enem ali več odtenkih

SteNSKA urA S šAbLono

izdeluje: Dejan Gruden

fotografira: Jasna Simoneta

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 49

Na plastično folijo z alkoholnim flomastrom narišite izbrani vzorec. Pri risanju vzorcev bodite pozorni, da ob rezanju ne izpadejo osrednji deli. Mi smo izbrali preprosto okroglo obliko, sestavljeno več manjših krogcev, ki iz središča proti obodu postajajo čedalje večji. Pri številki smo krogce zgostili in tako ustvarili prostor, kamor smo pozneje naslikali še številko 2.

Z rezilom izrežite vzorec in tako ustvarite šablono. V našem primeru smo rezilo vstavili v šestilo in izrezali krogce.

Plastično folijo z lepilnim trakom namestite na steno. S topim širokim čopičem v nanesite barvo na šablono. Pri nanosu uporabljajte malo barve v kratkih potezah, da se ne bo razlila pod šablono in skvarila oblike.

Na sredino namestite še mehanizem s kazalci in stenska ura je gotova.

01

02

U S T V A R J A J M O50

StrAŠnA BuČA z NetopIRJIizdeluje: Teja Pintarič

fotografira: Teja Pintarič, Klemen Brumec

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 51

Namesto izrezovanja buče se lahko lotite risanja strašnih vzorcev na površino buče in se pri tem prepustite domišljiji. Delo si lahko olajšate s šablonami, natančnejša navodila pa sledijo spodaj.

Potrebujemo:bučotanjši in debelejši alkoholni flomastertrši papirškarjeobojestranski lepilni trak

01

02

03

04


IDEJA: Za okrasitev lahko uporabite vejice bršljana, ki jih obarvate v črno.

Najprej izdelajte šablone, ki vam bodo pomagale pri risanju vzorcev. Na trši papir narišite večjo in manjšo obliko netopirja, krogec in rožasto obliko ter jih izrežite. Na spodnji del buče s tanjšim pisalom obrišite pike in rožaste oblike, ki jih nato zapolnite z debelejšim flomastrom. Iz teh oblik nato narišite viticam podobne ukrivljene črte. Iz tega pasu rastlinja se bodo nato dvigali netopirji. V zgornjem delu obrišite večjo in manjšo šablono netopirja ter ju prav tako pobarvajte.

05

06

07 08

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 53


V pisanem jesenskem listju pogosto najdemo navdih za oblikovanje dekoracij za svoj dom – iz njega pa lahko ustvarimo tudi okrasno skodelico.

Potrebujemo:suho listjebelo lepilo (Mod Podge, Mekol ipd.)čopičmanjši balonkozarec

okrASnA SkoDeLICA iz LiStJA

izdeluje in fotografira: Teja Pintarič

01

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 55

Potrebujemo:suho listjebelo lepilo (Mod Podge, Mekol ipd.)čopičmanjši balonkozarec

Najprej napihnete balon in ga postavite v kozarec, na vrh balona pa s čopičem nanesete plast lepila. Nato začnete dodajati liste. Vsak list, ki ga položite na balon, dobro premažite z lepilom – rezultat bo najlepši, če začnete z nanašanjem manjših listov. Postopoma lepite večje liste, da se med seboj tudi prekrivajo. Ko naložite več plasti listov, počakajte, da se lepilo dobro posuši, nato balon počasi spustite. Nastalo skodelico znotraj še enkrat premažete, če ob robovih listov ostane kaj posušenega lepila, ga odstrizite. V skodelico lahko postavite storžke ali jesenske oreščke in tako pripravite jesensko dekoracijo.

02 03

04

05

06 07

I N T E R V J U : S A R A D E V E T A K56

kuha: Tanja Tuta

fotografira: Klemen BrunecDevetakovi so znani gostinci na Gori-škem Krasu. Sara že leta kuha marmelade za družinsko gostilno, lani pa je njena dejavnost naredila bistven korak naprej z odprtjem Hiše okusov. Tu Sara prip-ravlja sadne in zelenjavne marmelade, sokove, sirupe in še kaj iz dobrot, ki jih pridela z lastnimi rokami – tako skrbi za nasade, kuha, pakira in proda-ja. Vse je narejeno doma.

Kjer so pristniokusi doma

Kmetija »Devetak Sara«(prodajna točka v gostilniLokanda Devetak)

Gornji Vrh 3, Vrh34070 Sovodnje ob Soči (GO)Italija

www.devetak.it

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 57

S: No, saj ne počnem vsega sama. Brez mojih domačih vsega tega ne bi bilo. Posebno starejši del družine je name prenesel smisel za sožitje z naravo in občutek za to, kar je pristno in dobro. Zato smo sklenili, da bo Hiša okusov popolnoma naravna dejavnost. Upo-rabljamo kolobarjenje, kompostiranje, biodinamični pristop. Imamo sekalnik za uporabo lesa z naših zemljišč za ogrevanje.

DIS: To je torej trajnostna in organska pridelava. S polja v kozico, če lahko tako rečemo.S: Točno tako. Dober del mojih ko-zarčkov marmelade vsebuje le tri ali štiri sestavine. Pripravljam jih samo

z izbrano sorto sadja ali zelenjave, sladkorjem in limono. Sladkor služi za konzerviranje, limona pa vsebuje pek-tin, torej sredstvo za želiranje.

DIS: Katere vrste sadja in zelenjave gojite?S: Imamo jih kar precej. Več sort ja-bolk, hrušk in grozdja, fige, mareli-ce, višnje, naši, maline, ribez, murvo, lešnike, mandlje …

I N T E R V J U : S A R A D E V E T A K58

Našteje celo vrsto sadnih rastlin in dreves, in ko preide na še daljši seznam zelenjavnih sort, da se mi že meša, se usta-vi in predlaga, da si ogleda-mo nasade. Pot pelje mimo komaj posajenega Zeliščnega kotička.Tudi tu se domače sorte vrstijo ob tujerodnih in svobodno kri-žajo. Ob šetraju in meti (ki na Krasu raseta malodane na kamnu) rastejo ananasov žajbelj in druge eksotične vrste, ki jih Sara izbira, da preizkuša nove okuse in dišave za svoje recep-te. Dejansko smo v Hiši okusov.

Prečkamo gozdiček in dospemo do manjših na-sadov. Čeprav niso ob-sežni kot pričakovano, so skrbno urejeni in hkrati zelo naravnega videza.

S: Ne uporabljamo ne umetnih gnojil ne herbicidov. Plevel zatiramo tako, da gredice pokrivamo s črnim platnom, in izbiramo zimske sorte, da se izognemo uporabi kemičnih sredstev.

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 59

Ob vrnitvi v Hišo nas Sara posp-remi v sobo, kjer razstavlja in prodaja. Na policah se vrstijo najrazličnejši okusi, od prep-roste figove marmelade do mar-melade z jajčevci in vaniljo ali tiste z jabolki, pinjolami in sivko. V izvirnosti recep-tov se kaže dolgoletna tradici-ja družinske gostilne, Lokande Devetak, kjer od nekdaj ponuja-jo kakovostne jedi v znamenju pristnih, čim manj obdelanih sestavin.

DIS: Katera je tvoja najljubša marmelada?S: Iz osebnih razlogov sem navezana na Julijo, marmelado iz grozdja izabela z jabolki, cimetom in klinčki, ki sem jo poimenovala po svoji hčerki. Pripravljam eno tudi za malega Mihaela.

DIS: Katero pa imajo najraje obisko-valci Hiše?S: Najbolje se prodaja kumarična. Sladkor in limona lepo poudarita na-ravno svežino te zelenjave, ki pri nas lepo uspeva. Poleti je osvežilna in za-nimivo jo je okusiti s staranimi siri, v gostilni pa jo uporabljamo skozi vse leto v predjedeh in na različne načine. Gostje Hiše si radovedno ogledujejo tudi marmelado iz kakijev in poma-ranč. Pridelam je manj, zato jo kmalu razprodam. Trenutno pridelam približ-no 10.000 kosov na leto, proizvodnja pa je seveda odvisna od letine.

DIS: Kdo dela kaj v podjetju?S: Temelj vsega je dedek Nato, ki skrbi za nasade in nam posreduje dolgole-tne izkušnje in veščine. Moj mož se ukvarja s čebelarjenjem (imamo prib-ližno sto panjev in pet vrst medu), oče, mati in sestre upravljajo gostilno in sobe. Mihael in Julija pa imata ključno vlogo pokuševalcev in razgrajačev.(Se posmeje).

M O J A K U H A L N I C A60

paradižnikovMarmelada

zelenihiz

Potrebujemo:1 kg zelenih paradižnikov

400 g sladkorja1/2 limone (z olupkom)

kuha: Sara Devetak

fotografira: Klemen Brunec

01

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 61

Paradižnike očistite in narežite na večje kose. Stresite jih v lonec in

pustite, da med kuhanjem izločijo vodo. Odvečno vodo odlijte, nato

dodajte sladkor in limono, ki jo zmeljete v multipraktiku.

Kuhajte približno pol ure, pri tem redno mešajte in posnemite odvečno peno. Marmelado zatem pretlačite v multipraktiku in jo še vročo vlijte v

kozarčke ter jih takoj zaprite.

Ko se ohladijo, jih shranite v hladnem, suhem in temnem prostoru.

02

03

04

05

M O J A K U H A L N I C A62

jogurtReceptza

kuha: Monika Kos


D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 63

jogurtReceptMleko postavite na štedilnik in ga med

mešanjem segrejte na 92 °C, vendar ne sme zavreti. Nato ga odstavite in ohladite na 45 °C. Ohladite ga lahko

v mrzli vodi ali celo na ledu, ali pa ga pustite na sobni temperaturi, le ohlajanje

bo trajalo malo dlje. Ohlajenemu mleku dodajte ustrezno količino jogurta s

probiotičnimi bakterijami.

Potrebujemo:1 l svežega domačega mleka0,3 dl probiotičnega jogurta kuhinjski termometerposodo za gretje mleka

Pečico ogrejte na 45 °C; jogurt bo čvrstejši, če bo temperatura v pečici malo višja, in bolj tekoč, če bo za stopinjo ali dve hladnejša. Prevreto mleko z dodanim probiotičnim jogurtom pomešajte in ga postavite v pečico ter lonček pokrijte. V pečici naj počaka vsaj 4 ure, še bolje čez noč. Zjutraj ga spet premešajte in nalijte v steklenice, ki jih pokrijete. Tako pripravljen jogurt je obstojen do deset dni.

01 02

03

04

N A V R T U64

KrogLA Iz KovInSKih oBročev

izdeluje: Dejan Gruden

fotografira: Jasna Simoneta

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 65Čas trgatve je tu in marsikdo že pospravlja po kleti. Vinogradniki so gotovo že spet naleteli na ostanke starih lesenih sodov, ki so se razsušili in razpadli. Njihove obroče lahko uporabite za zanimive kovinske krogle, iz katerih lahko ustvarite dekoracijo za vrt in dom ali lestenec za večji prostor ali klet.

Potrebujemo:kovinske obroče starih

sodov podobnih dimenzijnavojni palici (npr.

0,5 cm debeline in 5 cm dolžine) ali debelejši

vijak4 ustrezne matice

vrtalni stroj

Obroče namestite v kroglo in določite presečišče, v katero bo treba navrtati ustrezno velike luknje. V presečišče z maticama pritrdite navojno palico, nato postopek ponovite na drugi strani. Krogla bo tako trdna in bo ohranila obliko ne glede na podlago.

Kovinske krogle lahko namestite po vrtu za okras, obesite pod višje nadstreške ali uporabite kot minimalističen okras v svojem domu. V kroglo lahko namestite še nosilec za žarnico ali več žarnic in iz nje ustvarite rustikalno minimalističen lestenec.

01

02

Z E L E N I S V E T66

Vrtovi jeseniSpet je tu september, mesec, ki ponavadi že začne dišati po jeseni, in z njim prvo listje na dvoriščih ter košnja trate manj kot enkrat tedensko. Vrtovi so jeseni prečudoviti, čeprav mnogi dvomijo, ali so lahko sploh lepši kot poleti, ko vse tako bujno cveti in diši. Dobro načrtovani vrtni motivi nam-reč lahko pritegnejo pogled skozi vse leto.

zasnova vrta: Mitja Škrjanec, krajinski arhitekt

fotografije: www.ureditevokolice.si

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 67

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 568

KRALJICE JESENIOkrasne trave si nedvomno zaslužijo naziv kraljic jeseni. Če želimo, da naš vrt riše enkratne jesenske prizore, je zasaditveni vzorec nadvsem pomemben. Trave sadimo v kombinaciji z vedno zelenimi striženimi potezami ter cvetočimi trajnicami in grmovnicami. Gibanje v vetru in prehajanje svetlobe skozi travne bilke je najlepše v kontrastu s statično podobo striženih vedno zelenih potez.

NIKOLI SAMO ENANajpomembnejša skrivnost okrasnih trav (in trajnic) je, da učinkujejo samo v večjih gručah. Lahko jih sadimo v linije, krožne grede ali poljubne organske oblike. Enkratne so v jesenski jutranji rosi ali ko se nanje ujame prva slana. Prav posebne so pozimi, ko posušene v rjavkastih odtenkih ustvarjajo kontrast belini prvega snega. Postrežejo nam s celo vrsto različnih listov in naravnost očarljivih cvetov. Rade lovijo sončne žarke, veter, jutranjo roso, zgodnjo zmrzal in prve snežinke. Predvsem pa prestrezajo poglede tam, kjer jih spretni načrtovalec umesti tako, da je upoštevan njihov celoten enoletni življenjski cikel.

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 69

HITER UČINEKČe jih prejšnjo jesen ali spomladi posadimo v vrt, jih skozi leto že lahko občudujemo v mladostni lepoti, naslednje leto pa večinoma že dosežejo optimalno velikost in pojavnost v prostoru. Trave so prelepe – lahko so bleščeče zlatih in bronastih odtenkov ali hladno modre in tiho sivkaste. Temno dramatične ali bogato rdečkaste. Ostro pokončne ali megličasto lebdeče. In še ena skrivnost – okrasne trave (in trajnice) jeseni ne odmrejo, temveč samo prespijo zimo, zato jih režite šele spomladi, ne jeseni. Pozimi jih boste lahko občudovali, hkrati pa so lahko zatočišče kakšnemu ježku in drugim koristnim vrtnim živalim. V tem času so kot nekakšne zarjavele skulpture, ki umirjeno stojijo pred nežno, skoraj enobarvno zimsko vrtno kuliso.

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 570

ZA BREŽINONekatere sorte so izvrstne za reševanje težav z zasaditvijo brežin. Z močnim, razvejanim koreninskim sistemom utrjujejo zemljino, se hitro razraščajo in niso zahtevne glede rastišča. Sončne brežine lahko zasadimo s perjanko (Pennisetum alopecuroides ›Little Bunny‹, na sliki), bolj senčne pa z vedno zelenim šašem (Carex morrowii ›Variegata‹).

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 71TUDI RJAVA JE BARVA!»Tudi rjava je barva,« je v nekem intervjuju poudaril znameniti Piet Oudolf, ki ustvarja magične, brezčasne zasaditve s trajnicami in okrasnimi travami, »in pravi preizkus, kako dobro je zasnovan vrt, ni v tem, kako lepo zacveti, ampak kako lepo se vsako leto znova razgradi!«

Z E L E N I S V E T72

Brezčasno elegantna. Kombinacija dobrega izbora okrasnih trav in cvetočih trajnic ter načrtovanje pravega zasaditvenega vzorca je vedno zmagovalna kombinacija. Trajnice v prostor vnesejo barvo s cvetovi, teksturno razliko pa dosežemo z izborom okrasnih trav.

Okrasne trave so brez dvoma kraljice jesenskih vrtov. Ko se grmovnice in cvetoče trajnice utrudijo, trave prevzamejo vodilno vlogo. V kombinaciji s statično podobo vedno zelenih striženih potez jemljeo dih.

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 73

Trave najlepše odsevajo pozno popoldansko sonce in gobanje vetra. Kako neprecenljivo je, ko skoz okno opazuješ valovanje poletne nevihte v okrasnih travah.

Okrasne trave sadite v bližino prostorov, kjer se pogosteje zadržujete, da jih boste lahko občudovali v vsej svoji sezonski lepoti. Za večino sort lahko uporabite tudi peščeno ali prodanto zastirko, namesto okrasnega lubja. Seveda je pomembno, da med plast prodca in zemlje namestite geotekstil, za sadike trav pa pripravite dovolj velike odprtine, da se bodo lahko razraščale.

V R T I N O K O L I C A74

JEseNskE dEKorACIJe

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 75

Elegantno, a preprosto do cilja, to je bil moto pri pripravi jesenskih dekoracij. Kombinirali smo le dva rodova trajnic, cvetoče netreske in ajuge. Izbrali smo netreske z vijoličastimi odtenki ter jih kombinirali s pisanimi in temno vijoličastimi ajugami. Ajuge so različnih barv – od temno listnatih do pisanih – vse pa imajo vsaj malo vijoličastega odtenka in bodo lepo poživile našo dekoracijo. Pri jesenskih dekoracijah izkoristite tudi rastline, ki jih imamo včasih za plevel, spet drugič pa uidejo v cvet. V velike posode dodajte cvetoče nežnejše rastline, cvetove poprove mete, za barvni poudarek pa cvetove osata in cvetje enoletnic, kot so cinije in dalije.

V R T I N O K O L I C A76

Druga glavna junaka dekoracij sta čebula in česen. Trajnice smo

kombinirali z rezanim cvetjem, alium, dalije, hortenzije ali cinije. V lončen

lonec pa smo poleg zelenja dodali česen in čebulo.

Stare lončene lončke lahko uporabite jih za zunanje dekoracije – ajuga je posajena v obrabljen zelen lonček.

V toplih krajih med naštete trajnice dodate oljko.

izdeluje: Kaja Podržaj


D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 77

N A M I G78

INovAtivnAiKebAnA

Konec oktobra je čas, ko tradicionalno obiščemo pokopališča, urejamo grobove, razmišljamo o novih zasaditvah in kupimo ikebano ali dve. Predstavljamo vam predlog za »ikebano«, ki bo na grobu z manjšim popravkom zdržala vse do prvih pomladnih žarkov.

Osnova je posoda iz lesenih koščkov, ki jo lahko kupite ali naredite sami, če vam les ni pri srcu, jo lahko nadomestite z drugačno primerno posodo.

V posodo položite cvetličarsko gobo in vanjo zapičite bršljan, starejše liste lovorikovca, ne novih poganjkov, da bodo listi zeleni dolgo v zimo, in cipreso. V prikazanem primeru smo dodali suhe pajčolanke, sveže astre in sukulente. Ikebana je tako pripravljena za prvi november. Po prvi zmrzali astre in sukulente zamenjate s storži, naravnimi ali pobarvanimi, ali z velikim lesenim pobarvanim cvetom. Z eno ikebano boste rešili okrasitev groba za več mesecev.

D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 5 79

izdeluje: Kaja Podržaj


D O M I N S T I L / J e s e n 2 0 1 580

Se vidimo novembra.

Dis jesen 2015

Documents