UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA TJAŠA ZAKONJŠEK KOPER 2018
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKA NALOGA
TJAŠA ZAKONJŠEK
KOPER 2018
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Visokošolski strokovni študijski program
prve stopnje Predšolska vzgoja
Diplomska naloga
UPORABA INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE
TEHNOLOGIJE PRI IZVAJANJU MATEMATIČNIH
DEJAVNOSTI V VRTCU
Tjaša Zakonjšek
Koper 2018
Mentor: izr. prof. dr. Darjo Felda
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Darju Feldi za strokovno usmerjanje ter za vse
nasvete in potrpežljivost pri pisanju diplomske naloge.
Hvala moji družini, saj brez njihove brezpogojne podpore in finančne pomoči ne bi
zmogla dokončati študija. Prav tako bi se rada zahvalila mojemu partnerju Tomažu, ki
mi je v času študija stal ob strani, me podpiral in spodbujal. Hvala!
Hvala tudi vsem vzgojiteljicam, ki so bile pripravljanje sodelovati v moji raziskavi ter
vsem ostalim, ki so mi kakorkoli pomagali pri pisanju diplomske naloge.
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Tjaša Zakonjšek, študentka visokošolskega študijskega strokovnega
programa prve stopnje Predšolska vzgoja,
izjavljam,
da je diplomska naloga z naslovom Uporaba informacijsko-komunikacijske
tehnologije pri izvajanju matematičnih dejavnosti v vrtcu
- rezultat lastnega raziskovalnega dela,
- so rezultati korektno navedeni in
- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.
Podpis:
____________________
V Kopru, dne _____________
IZVLEČEK
Diplomska naloga z naslovom Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri
izvajanju matematičnih dejavnosti v vrtcu je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz
teoretičnega in empiričnega dela.
V teoretičnem delu smo najprej opredelili področje matematike. Predstavili smo
značilnosti kurikuluma za vrtce in se nato osredotočili na področje matematike v vrtcu.
Zapisali smo cilje, po katerih oblikujemo matematične dejavnosti, opisali vsebine
predšolske matematike, zanimalo nas je povezovanje matematike z drugimi področji v
predšolskem obdobju ter katere metode najpogosteje uporabljamo pri usvajanju
predšolske matematike. V nadaljevanju smo razložili, kaj je informacijsko-
komunikacijska tehnologija (IKT), zanimala nas je uporaba prej omenjene tehnologije v
vrtcu ter katera sredstva spadajo pod IKT in kako se jih uporablja. Na koncu smo
predstavili še vlogo odraslega, kar se nam pri uporabi IKT v vrtcu zdi še posebej
pomembno. Izpostavili smo predvsem pozitivne in negativne lastnosti uporabe IKT,
naloge odraslega in vpliv okolja.
V empiričnem delu smo predstavili metodologijo, po kateri smo raziskovali, posebej
smo opisali anketni vprašalnik, ki je bil glavni instrument, s katerim smo prišli do
podatkov. Razdelili smo ga vzgojiteljicam, ki so v šolskem letu 2017/2018 zaposlene v
slovenskih vrtcih. Iz prejetih podatkov smo ugotovili, da vzgojiteljice pri izvajanju
matematičnih dejavnosti redko uporabljajo pripomočke IKT ter da na pogostost uporabe
IKT pri matematičnih dejavnostih vplivata tako stopnja izobrazbe kot tudi delovna doba.
Prav tako smo ugotovili, katera sredstva IKT uporabljajo najpogosteje in v kolikšni meri
vrtci omogočajo vzgojiteljicam izobraževanje in izpopolnjevanje na področju uporabe
IKT.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, matematične
dejavnosti, vzgojiteljice, predšolski otroci, sredstva IKT, delovna doba, stopnja
izobrazbe.
ABSTRACT
Use of Information and Communication Technology in Carrying Out Mathematical
Activities in Kindergarten
This diploma thesis, entitled “Use of Information and Communication Technology in
Carrying Out Mathematical Activities in Kindergarten” is made up of two parts, namely a
theoretical and an empirical part.
The theoretical part begins by defining the field of mathematics. It presents the
characteristics of the kindergarten curriculum and afterwards focuses on the field of
kindergarten mathematics. It mentions the objectives which are used in shaping
mathematical activities; describes the contents of preschool mathematics; is interested
in how mathematics is connected with other areas in the preschool period, and which
methods are most often used for learning preschool mathematics. This is followed by an
explanation of what information and communication technology (ICT) is, how this
technology is being used in kindergarten, which resources fall under ICT, and how they
are used. It concludes with a presentation of the role of an adult, which is especially
important in the use of ICT in kindergarten. It primarily highlights the positive and
negative characteristics of ICT use, the tasks of an adult, and the impact of the
environment.
The empirical part presents the methodology which was used to conduct research,
describing, in particular, the questionnaire which was the main instrument used to obtain
data. It was handed out to preschool teachers employed in Slovenian kindergartens in
the 2017/2018 school year. Based on the data obtained, it has been established that the
teachers rarely use ICT tools when carrying out mathematical activities, and that the
frequency of the use of ICT in mathematical activities is influenced by the teachers’ level
of education and length of service. Moreover, it has been established which ICT
resources are used most often, and the extent to which kindergartens enable teachers
to receive education and further training in ICT use.
Keywords: information and communication technology, mathematical activities,
preschool teachers, preschool children, ICT resources, length of service, level of
education.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ................................................................................................................... 1
2 TEORETIČNI DEL ................................................................................................ 2
2.1 Matematika .................................................................................................... 2
2.2 Kurikulum za vrtce .......................................................................................... 2
2.3 Področje matematike ..................................................................................... 3
2.3.1 Cilji .......................................................................................................... 4
2.3.2 Vsebine predšolske matematike .............................................................. 5
2.3.2.1 Logika in jezik .................................................................................. 5
2.3.2.2 Geometrija z merjenjem ................................................................... 5
2.3.2.3 Števila in štetje ................................................................................. 6
2.3.2.4 Obdelava podatkov .......................................................................... 6
2.3.3 Povezovanje matematike z drugimi področji ............................................ 6
2.3.4 Metode usvajanja predšolske matematike ............................................... 7
2.3.4.1 Igra .................................................................................................. 7
2.3.4.2 Izkušenjsko učenje (lastna aktivnost) ............................................... 7
2.3.4.3 Opazovanje ...................................................................................... 7
2.3.4.4 Razlaga ............................................................................................ 8
2.4 Informacijsko-komunikacijska tehnologija ....................................................... 8
2.4.1 IKT v vrtcu ............................................................................................... 9
2.4.2 Sredstva IKT ..........................................................................................11
2.5 Vloga odraslih ...............................................................................................13
3 EMPIRIČNI DEL ...................................................................................................16
3.1 Problem, namen in cilji ..................................................................................16
3.2 Raziskovalne hipoteze ..................................................................................17
3.3 Metodologija ..................................................................................................17
3.3.1 Raziskovalne metode .............................................................................17
3.3.2 Raziskovalni vzorec ...............................................................................17
3.3.3 Pripomočki .............................................................................................18
3.3.3.1 Opis vprašalnika .............................................................................18
3.3.3.2 Merske karakteristike ......................................................................19
3.3.4 Postopek zbiranja podatkov ...................................................................19
3.3.5 Postopek obdelave podatkov .................................................................20
3.4 Rezultati in razprava .....................................................................................20
3.4.1 Smiselnost uporabe IKT pri matematičnih dejavnostih ...........................20
3.4.2 Pogostost uporabe IKT pri matematičnih dejavnostih v vrtcu .................21
3.4.3 Ovire, s katerimi se srečujete pri uporabi IKT .........................................23
3.4.4 Najpogosteje uporabljena sredstva IKT pri matematičnih dejavnostih ....25
3.4.5 Nujnost uporabe IKT v današnjem času .................................................26
3.4.6 Nadomestljivost klasičnih didaktičnih sredstev z uporabo IKT pri
matematičnih dejavnostih .......................................................................26
3.4.7 Vpliv IKT na količino pridobljenega matematičnega znanja ....................27
3.4.8 Smiselnost uporabe IKT pri matematičnih dejavnostih v obeh starostnih
obdobjih .................................................................................................28
3.4.9 Uporaba IKT pri matematičnih vsebinah .................................................29
3.4.10 Izobraževanje in izpopolnjevanje na področju uporabe IKT s strani
vrtca .......................................................................................................30
3.4.11 Udeležba izobraževanj na področju uporabe IKT ...................................30
3.4.12 Negativni vpliv uporabe IKT na otrokovo zdravje oziroma razvoj ............31
3.4.13 Doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev iz kurikuluma na področju
matematike z uporabo IKT .....................................................................32
4 SKLEPNE UGOTOVITVE ....................................................................................33
5 LITERATURA IN VIRI ..........................................................................................36
6 PRILOGE .............................................................................................................37
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Stopnja izobrazbe vzgojiteljic ...............................................................17
Preglednica 2: Delovna doba vzgojiteljic .....................................................................18
Preglednica 3: Smiselnost uporabe IKT pri matematičnih dejavnostih .........................20
Preglednica 4: Pogostost uporabe IKT pri matematičnih dejavnostih v vrtcu glede na
dokončano izobrazbo vzgojiteljic .................................................................................21
Preglednica 5: Pogostost uporabe IKT pri matematičnih dejavnostih v vrtcu glede na
delovno dobo vzgojiteljic .............................................................................................22
Preglednica 6: Ovire, s katerimi se srečujete pri uporabi IKT .......................................23
Preglednica 7: Najpogosteje uporabljena sredstva IKT pri matematičnih dejavnostih ..25
Preglednica 8: Nujnost uporabe IKT v današnjem času ..............................................26
Preglednica 9: Nadomestljivost klasičnih didaktičnih sredstev z uporabo IKT pri
matematičnih dejavnostih ............................................................................................26
Preglednica 10: Vpliv IKT na količino pridobljenega matematičnega znanja ................27
Preglednica 11: Smiselnost uporabe IKT pri matematičnih dejavnostih v obeh
starostnih obdobjih ......................................................................................................28
Preglednica 12: Uporaba IKT pri matematičnih vsebinah ............................................29
Preglednica 13: Izobraževanje in izpopolnjevanje na področju uporabe IKT s strani
vrtca ............................................................................................................................30
Preglednica 14: Udeležba izobraževanj na področju uporabe IKT ...............................30
Preglednica 15: Negativni vpliv uporabe IKT na otrokovo zdravje oziroma razvoj .......31
Preglednica 16: Doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev iz kurikuluma na področju
matematike z uporabo IKT ..........................................................................................32
KAZALO PRILOG
Priloga 1: Anketni vprašalnik .......................................................................................37
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
1
1 UVOD
V današnjem času smo priča vse večjemu napredku tehnologije, ki prodira v življenje
vsakega posameznika, tudi v življenje otroka. Vse bolj je tehnologija prisotna tudi v vrtcu.
Iz raziskave, ki smo jo zasledili na spletu, z naslovom E-kompetenten strokovni delavec
v vrtcu (Usar in Stritar, 2011) smo ugotovili, da je uporaba informacijsko-komunikacijske
tehnologije (IKT) zelo pozitivna stvar in da se v vrtcih zelo spodbuja. Zato menimo, da je
treba IKT uporabljati v vrtcih in dati otrokom možnost, da se spoznajo z različnimi
oblikami tehnologije. Potrebna pa je tudi prava izobrazba vzgojiteljev, kar pomeni, da
mora biti vzgojitelj seznanjen s pravilno uporabo IKT v vrtcu. Pomembno je, da se IKT
uporablja na vseh področjih vzgoje in izobraževanja v enaki meri, saj lahko tako
zagotovimo otrokov optimalni razvoj.
Osredotočili smo se na področje matematike, saj nas zanima, v kolikšni meri se na
tem področju uporablja IKT. Naše mnenje je, da kljub temu da je tehnologija prisotna v
vrtcih, se je ne izkoristi v polni meri. Poleg tega želimo preveriti, ali izobrazba vzgojiteljev
vpliva na pogostost uporabe IKT.
Z raziskavo želimo pripomoči k boljšemu delovanju vrtcev in vzgojiteljev ter ostalih
strokovnih delavcev predvsem na področju matematike. Prav tako pa želimo posledično
pripomoči tudi k boljši, zanimivejši in kakovostnejši vzgoji otrok.
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
2
2 TEORETIČNI DEL
2.1 Matematika
Matematika je veda, ki je prisotna v vsakdanjem življenju vsakega posameznika.
Kadar omenimo matematiko, ljudje običajno najprej pomislimo na številke in računske
operacije kot so seštevanje, odštevanje, deljenje in množenje, marsikdo pomisli tudi na
poštevanko. Vendar pa je matematika še veliko več kot samo to.
Kot je zapisano v leksikonu Matematika (Lešnjak, 2002) je matematika nastala iz
praktičnih potreb, njeni dosežki naj bi bili uporabni v praktičnih primerih. Zato jo lahko
najprej poimenujemo kot naravoslovno znanost, njene osnove izvirajo iz opazovanj.
Poleg tega pa matematiko delimo tudi na različna področja. V osnovi jo delimo na
uporabno in čisto. Vendar pa ta delitev ni več tako stroga, saj je vsaka matematična
teorija slej ko prej »uporabna«. Natančnejša delitev matematike je težja, saj vedno znova
prihaja do vsebinskih prekrivanj. Naj naštejemo nekaj področij, ki jih še povezujemo z
matematiko: teorija množic, aritmetika, algebra, geometrija, analitična geometrija, opisna
geometrija, trigonometrija, kombinatorka, verjetnostni račun, statistika in teorija števil.
Poleg naravoslovnih znanosti (predvsem fizike) danes uporabljajo matematiko tudi v
ekonomiji, psihologiji, jezikoslovju, medicini itd.
Sicer pa bomo v nadaljevanju pozornost namenili predvsem matematiki kot
dejavnosti v predšolskem obdobju.
2.2 Kurikulum za vrtce
»Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki je namenjen vzgojiteljem,
pomočnikom vzgojitelja, ravnateljem, svetovalnim delavcem; je dokument, ki ob rabi
strokovne literature in priročnikov za vzgojitelje omogoča strokovno načrtovanje in
kakovostno predšolsko vzgojo v vrtcu, ki se na ravni izvedbenega kurikula razvija in
spreminja, pri tem pa upošteva neposredno odzivanje otrok v oddelku, organizacijo
življenja v vrtcu ter vpetost vrtca v širše okolje.« (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 8).
»V Kurikulumu za vrtce so predstavljeni cilji Kurikula za vrtce in iz njih izpeljana
načela, temeljna vedenja o razvoju otrok in učenju v predšolskem obdobju ter
globalni cilji in iz njih izpeljani cilji na posameznih področjih (zaradi večje
preglednosti in strokovne jasnosti), predlagani primeri vsebin in dejavnosti na
posameznih področjih pa ta področja med seboj povežejo in jih postavijo v kontekst
dnevnega življenja otrok v vrtcu.« (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 7).
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
3
Kurikulum za vrtce (1999) vključuje dejavnosti, ki jih razvrščamo v naslednja
področja:
- gibanje,
- jezik,
- umetnost,
- družba,
- narava,
- matematika.
V našem primeru se bomo osredotočili na področje matematike in tako spoznali
nekatere značilnosti tega področja ter povezavo z IKT.
2.3 Področje matematike
Kot je zapisano v Kurikulumu za vrtce (1999) se otrok v vsakdanjem življenju že zelo
zgodaj srečuje z matematiko, saj ima npr. pregled nad svojimi igračami, oblačili,
vsakdanjimi predmeti, ki jih prešteva, meri, primerja, razvršča, grupira, prikazuje s
simboli, jih poimenuje in »prešteje«, opisuje, se o njih pogovarja.
»Tako navedeno področje vključuje najrazličnejše dejavnosti v vrtcu, ki otroka
spodbujajo, da v igri ali vsakodnevnih opravilih pridobiva izkušnje, spretnosti in
znanja o tem, kaj je veliko, kaj majhno, česa je več in česa manj, v čem so si stvari
različne in v čem podobne, kaj je celota in kaj del, kakšne oblike so, kaj je notri in
kaj zunaj, kaj je zdaj, prej in potem, kaj so simboli itn. Otrok ob pridobljenih izkušnjah
in znanju spoznava, da je moč nekatere naloge, vsakodnevne probleme rešiti
učinkoviteje, če uporablja »matematične« strategije mišljenja. Vesel je, ko najde
rešitev, zato praviloma išče še nove in nove situacije, ki so vsakič znova izziv za
preizkušanje njegove rešitve problema in potrditve njegovega načina in smeri
razmišljanja.« (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 64).
Zelo pogosto in zgrešeno je mnenje mnogih staršev, ki pravijo, da njihov otrok »ni
za matematiko«. Kot pravita avtorja Zajc in Koželj (2001) je pomembno, skozi katera
vrata otroka popeljemo v svet matematike. Težava je navado v tem, da silimo otroke
vanjo skozi ena in ista vrata. A vrat je več. Različni otroci bodo v svet matematike lažje
stopili skozi več različnih vrat, pomagati pa jim moramo, da vsak najde sebi
najprimernejša.
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
4
Razberemo lahko, da je prav, da otroke spodbujamo, da matematiko spoznajo na
različne načine in da dejavnosti prilagajamo glede na interese in zanimanje otrok.
Vsekakor pa pri načrtovanju dejavnosti upoštevamo in dosegamo tudi cilje.
2.3.1 Cilji
Vzgojitelj vsakodnevne matematične dejavnosti v vrtcu načrtuje s pomočjo globalnih
ciljev in ciljev s področja matematike, ki so zapisani v kurikulu in so sledeči:
Globalni cilji:
- »Seznanjanje z matematiko v vsakdanjem življenju.
- Razvijanje matematičnega izražanja.
- Razvijanje matematičnega mišljenja.
- Razvijanje matematičnih spretnosti.
- Doživljanje matematike kot prijetne izkušnje.« (Kurikulum za vrtce, 1999, str.
64–65).
Cilji:
- »Otrok rabi imena za števila.
- Otrok od poimenovanja posamičnih predmetov postopno preide na štetje in
razlikovanje med številom in števnikom.
- Otrok zaznava prirejanje 1-1 in prireja 1-1.
- Otrok razvija miselne operacije, ki so osnova za seštevanje, odštevanje.
- Otrok rabi simbole, s simboli zapisuje dogodke in opisuje stanje.
- Otrok spoznava grafične prikaze, jih oblikuje in odčitava.
- Otrok spoznava odnos med vzrokom in posledico.
- Otrok se seznanja z verjetnostjo dogodkov in rabi izraze za opisovanje
verjetnosti dogodka.
- Otrok išče, zaznava in uporablja različne možnosti rešitve problema.
- Otrok preverja smiselnost dobljene rešitve problema.
- Otrok spoznava simetrijo, geometrijska telesa in like.
- Otrok spoznava prostor, njegove meje, zunanjost, notranjost.
- Otrok rabi izraze za opisovanje položaja predmetov (v, na, pred, pod, za
spredaj, zadaj, zgoraj, spodaj, levo, desno ipd.) in se nauči orientacije v
prostoru.
- Otrok klasificira in razvršča.
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
5
- Otrok spoznava razlike med merjenjem in štetjem ter različne in skupne
lastnosti snovi in objektov, ki jih merimo, in posameznih objektov, ki jih štejemo.
- Otrok se seznanja s strategijami merjenja dolžine, površine in prostornine z
merili in enotami.« (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 64–65).
2.3.2 Vsebine predšolske matematike
Pri samem načrtovanju matematičnih dejavnosti pa vsekakor ne smemo pozabiti na
vsebine predšolske matematike. Matematične vsebine v vrtcu vpeljujemo preko treh
nivojev, in sicer konkretnega, grafičnega in simbolnega nivoja. Pri vsem tem pa je
pomembno, da izhajamo iz otrokovega okolja (Cotič in Felda, b. l.).
Vsebine predšolske matematike so sledeče:
2.3.2.1 Logika in jezik
Pri tej vsebini razvijamo otrokovo logično mišljenje, spodbujamo otrokov kognitivni
razvoj, uporabo lepega in natančnega besednega izražanja. Pri logiki in jeziku otroci
spoznavajo in usvajajo razvrščanje (Carrollov prikaz, drevesni prikaz, Euler-Vennov
prikaz, puščični prikaz), urejanje (od najmanjšega do največjega, časovno sosledje itd.),
prav tako spoznavajo odnose, relacije (večje/manjše, prej/potem, višje/nižje itd.) in se
srečujejo z različnimi vzorci in zaporedji (gibalni, ritmični, melodični, slikovni, simbolni)
(Cotič in Felda, b. l.).
2.3.2.2 Geometrija z merjenjem
Otroci spoznavajo in razvijajo orientacijo v prostoru, kjer spoznavajo prostor,
njegove meje, zunanjost in notranjost. Spoznavajo in uporabljajo izraze za opis položaja
predmetov (na, v, pod, pred, spredaj, zadaj, levo, desno …). Prav tako spoznajo
geometrijska telesa, kaj pomenijo telo, lik, črta, točka. Naučijo se poiskati ustrezne
primere geometrijskih teles v igralnici. Odkrivajo tudi geometrijske like s pomočjo odtisov
ploskev teles. Spoznajo, da je lik cela ploskev in ne le črta, ki ga omejuje. Otroci spoznajo
simetrijo in oblikujejo simetrične oblike (s pregibom, striženjem, z barvo, igro z
ogledalom). Naučijo pa se tudi merjenja, in sicer merijo dolžino, površino, maso,
prostornino … Merjenje vpeljujemo v vrtec preko štirih metodičnih korakov (primerjanje
količin, merjenje z relativno enoto, merjenje s konstantno nestandardno enoto in
merjenje s standardno enoto) (Cotič in Felda, b. l.).
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
6
2.3.2.3 Števila in štetje
Razumevanje pojma število vključuje dve osnovni miselni funkciji: kardinalna/glavna
števila (ena, dva, tri …) in ordinalna/vrstilna števila (prvi, drugi, tretji …). Pri spoznavanju
števil ni nujno, da otroci, ki štejejo, pojem število tudi razumejo. Pri štetju je pomembno,
da otrok ve, da ne sme nobenega elementa izpustiti in nobenega šteti dvakrat, da so
naravna števila urejena – vsako naslednje je za ena večje od predhodnika, da je štetje
neodvisno od narave predmetov in da je štetje neodvisno od vrstnega reda. Otroci se
naučijo štetje po korakih, najprej prirejajo števila, nato štejejo na konkretnem nivoju, sledi
slikovni nivo in na koncu štejejo na simbolnem nivoju (Cotič in Felda, b. l.).
2.3.2.4 Obdelava podatkov
Ta vsebina vključuje elemente statistike, verjetnosti in kombinatorike. V vrtec jo
vpeljujemo s pomočjo preglednic (otrok zna izpolniti preglednico, zna jo prebrati, nikoli
pa je ne riše sam), figurnih prikazov (zajema prirejanje, štetje in sestavljanje), prikazov s
stolpci ali vrsticami (metodični koraki: živi prikaz, prikaz s stolpci v prostoru, figurni prikaz
s stolpci in prikaz s stolpci), preprostih statističnih raziskav (zberemo, uredimo,
prikažemo in na koncu tolmačimo podatke), preprostih kombinatoričnih situacij
(pomembni so nivoji vpeljevanja in vloga vzgojitelja) in uvajanja v verjetnost (otrok
pridobiva spretnosti odločanja, izkušnje o posledicah lastnih odločitev) (Cotič in Felda,
b. l.).
Otrok torej skozi različne cilje spoznava pestro paleto matematičnih vsebin, ki ga
spremljajo vsakodnevno. Poleg matematike vsakodnevno spoznava, razvija in pridobiva
znanje tudi na drugih področjih (naravoslovje, jezik, umetnost …), ki jih potem povezuje
z matematiko. V nadaljevanju si bomo pogledali povezavo matematike z drugimi
kurikularnimi področji (Cotič in Felda, b. l.).
2.3.3 Povezovanje matematike z drugimi področji
Kurikulum za vrtce določa matematiko kot eno od vsebinskih dejavnosti za delo v
vrtcu. Ker pa je kurikulum izvedljiv le kot celota, je tudi matematika uresničljiva le ko se
povezuje z drugimi področji:
- »z jezikom, ko otrok spoznava imena za matematične pojme in se matematično
izraža,
- z umetnostjo, ki je brez matematike otrokom tudi ne moremo predstaviti – od
perspektive v likovni umetnosti do ritma v glasbi,
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
7
- od merjenja do iskanja splošnih lastnosti v naravoslovju,
- do gibanja, kjer večina pogovorov zajema matematične izraze, in
- družbe, kjer otrok lahko živi z vrstniki, če se zna pogajati, reševati probleme in
logično sklepati.« (Marjanovič Umek, 2001, str. 192).
Matematika je torej tudi sredstvo za doseganje ciljev na drugih področjih.
Matematične vsebine pa najlaže spoznavamo in posledično povezujemo z drugimi
področji s pomočjo različnih metod, ki jih bomo spoznali v nadaljevanju.
2.3.4 Metode usvajanja predšolske matematike
Poleg ciljev, iz katerih izhajajo vzgojitelji, da oblikujejo vsakodnevne načrtovane
dejavnosti, pa je treba za kakovostno delo poznati tudi različne metode, ki jih
uporabljamo za spoznavanje matematičnih dejavnosti v vrtcu.
Med poglavitne metode spadajo (Cotič in Felda, b. l.):
2.3.4.1 Igra
Poleg tega da otrok matematiko uporablja v igri, se tudi uči matematiko, ko se igra.
Iz poskusov pri igri, ponavljanja v enakih in spremenjenih pogojih sklepa na splošne
resnice. Otrok se matematiko uči v majhnih korakih. Otrok za matematične igre v vrtcu
uporablja vsakdanje okolje, predmete, priložnosti, ob tem govori, uporablja svoje roke,
noge, da razvija spretnosti, misli; to, kar počne, dela z veseljem. Otrok se matematiko
igra ali sprašuje po matematičnem znanju, da se bo lahko igral naprej. Vzgojiteljica se
vključuje v otrokovo igro, da jo obogati z matematičnimi cilji (Marjanovič Umek, 2001).
2.3.4.2 Izkušenjsko učenje (lastna aktivnost)
Otrok v vrtcu in tudi v domačem okolju pridobiva matematična znanja in izkušnje ob
vsakodnevnih spontanih dejavnostih. Otrok torej pridobiva matematične izkušnje tudi
preko lastne aktivnosti. Največkrat se to zgodi ob prihodu v vrtec (obuvanje, sezuvanje
čevljev/copatov, razvrščanja čevljev …), med obroki (deli in šteje pribor, zloži prtičke,
razvršča pribor in krožnike …), pri pripravi na spanje ali počitek, pri odhodu na sprehod,
bivanju zunaj itd. (Marjanovič Umek, 2001).
2.3.4.3 Opazovanje
Otroci se matematiko učijo tudi s pomočjo opazovanja. Opazujejo vzgojiteljico,
starše oziroma odrasle in pa nenazadnje tudi drugi otroke, vrstnike. Kajti reševanje
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
8
matematičnih problemov jih zabava, veselijo se uspeha in dosežkov. Od ljudi v svoji
okolici pričakujejo pomoč pri doseganju znanja in izkušenj. Otrok poskuša pogosto
ugajati odraslim, zato jih tudi opazuje in se od njih uči, ker jim želi biti podoben. Poleg
tega pa otrok opazuje različne vzorce, števila, like, telesa itd. in tako pridobiva
matematično znanje (Marjanovič Umek, 2001).
2.3.4.4 Razlaga
Matematika je izrazito vezana na pogovor, zato je metoda razlage zelo pomembna
pri spoznavanju matematičnih vsebin. Pomembno je, da vzgojiteljica s svojim znanjen
na pravi način razloži matematične vsebine. Pomembno vlogo ima tudi individualna
razlaga, če opazimo, da ima otrok pri razumevanju matematičnih vsebin težave
(Marjanovič Umek, 2001).
Poleg zgoraj omenjenih metod pa lahko matematične vsebine otrokom predstavimo
tudi z uporabo IKT.
2.4 Informacijsko-komunikacijska tehnologija
»Zmogljiva tehnologija, ki se ukvarja s podatki v digitalni obliki, računalniki,
napravami za shranjevanje podatkov in optičnimi komunikacijami, je spremenila
družbo, kar je privedlo do današnje informacijsko-komunikacijske dobe« (Zuljan,
2014, str. 90).
»Informacijsko-komunikacijska tehnologija ali na kratko IKT se nanaša na izdelke in
prakse, ki se uporabljajo za shranjevanje, zapisovanje in druge vrste obdelav
informacij. V sodobnih časih pa se IKT nanaša predvsem na informacijsko-
komunikacijske tehnologije, ki so se razvile iz telekomunikacijske in računalniške
industrije. Pojem IKT zajema tudi širši nabor izdelkov na področju telefonije,
bibliotekarstva in drugih praks. Pomembno je tudi vedeti, da pri IKT uporabljamo
poseben besednjak, ki ga moramo razumeti, vključno s simboli, besedami in
slikami« (Zuljan, 2014, str. 89).
Izraz IKT lahko razdelimo na dva dela, in sicer na informacijsko tehnologijo, ki
zajema tehnologije, ki se jih uporablja za obdelavo, zbiranje, shranjevanje in zaščito
podatkov, ter na komunikacijsko tehnologijo, ki se nanaša na sredstva komunikacije,
med katere prištevamo telefone ter splet, ki v zadnjih letih pridobiva na veljavi (Đurič,
2015).
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
9
Uporaba IKT pri poučevanju in učenju je vse pogosteje objekt znanstvenega
raziskovanja, postaja pa tudi ena ključnih komponent izobraževalne politike v vseh
razvitih državah (tj. Lizbonska strategija, Strategija vseživljenjskega učenja in Strategija
razvoja informacijske družbe). Napredek ne more biti dosežen brez znatnega vlaganja v
IKT v šolah in vrtcih, čemur sledijo vse evropske države. Cilji vpeljave IKT v šole so
večnivojski. IKT je v šoli namenjena podpori delovanja organizacije in podpori učnega
okolja, služi kot orodje za izboljšanje učenja učencev pri poučevanju, prav tako pa služi
tudi razvoju kompetenc IKT v okviru tehnične pismenosti učencev. Raziskave
dokazujejo, da uporaba IKT kot podpora učnemu okolju pozitivno vpliva na učenje
(Brečko in Vehovar, 2008).
»Z razvojem visokih tehnologij se je za sedanje in prihajajoče generacije pojavil
virtualen svet, v katerem se je potrebno znajti. Če so se v preteklosti predšolski
otroci morali naučiti živeti in delati le v resničnem svetu, se morajo sedanje
generacije znajti tudi v virtualnem svetu. Za uspešno vključevanje v resnični in
virtualni svet otroci potrebujejo ljubeče in odgovorne starše ter kompetentne
strokovne delavce, ki so otrokom vzor, jih vodijo, poučujejo, spodbujajo, varujejo,
seznanjajo z zakonitostmi ter pred njih postavljajo primerne zahteve in pravila.
Informacijsko-komunikacijska tehnologija je del vsakdanjega okolja odraslih in tudi
predšolskih otrok. S smiselnim vključevanjem IKT v izvedbeni kurikul vrtca strokovni
delavci upoštevajo svet, v katerem otrok živi in mu omogočajo, da postopoma
pridobiva zmožnosti digitalne pismenosti. Za uspešno življenje v informacijski družbi
otroci morajo razvijati svoje kompetence v skladu s potrebami prihodnosti in ne
preteklosti. Otroci za uporabo IKT sredstev kažejo velik interes, jih brez strahu
preizkušajo in z njimi tudi radi ustvarjajo.« (Usar in Jerše, 2016, str. 3).
2.4.1 IKT v vrtcu
Otrok v predšolskem obdobju ima veliko neformalnih izkušenj, pridobljenih z
uporabo komunikacijske tehnologije. Izkušnje je pridobil s komuniciranjem s prijatelji in
družino. Veliko otrok na primer pregleduje slikanice in internet za zabavo in pridobivanje
informacij. Otroci imajo različne izkušnje iz sveta zabave kot so obisk kinematografa,
gledanje televizije, uporaba prenosnega telefona ali DVD-predvajalnika (Zuljan, 2014).
Večino neformalnih izkušenj pridobijo v domačem okolju, vendar pa ima IKT tudi
pomembno vlogo v vrtcu. Uporaba IKT v vrtcih zagotovo ni modna muha, saj
navsezadnje živimo v obdobju, kjer nas tehnologija obdaja na vsakem koraku.
Strokovnjaki na področju šolstva se ukvarjajo z uvajanjem tehnologije v različna
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
10
starostna obdobja, saj je to ključnega pomena. Pri tem ne gre samo za uvajanje, temveč
tudi za pristope, ki se jim moramo vzgojitelji zavedati. V današnjem času je zavedanje
vzgojitev o pomembnosti novih pristopov bistvenega pomena, saj so otroci v zgodnjem
obdobju pripravljeni te izkušnje vsrkati z večjim veseljem, če jim jih ustrezno
posredujemo (Đurić, 2015).
Uporaba sodobne tehnologije v vrtcu pripomore k učenju otrok o njeni uporabi že v
zgodnjem obdobju. Otroci ugotovijo, da je lahko IKT vir zabave in da služi pridobivanju
informacij, ki jih seznanjajo z družbo, dogajanjem v njej in s širnim svetom. Spodbuja jih
pri njihovem učenju, razvoju jezikovnih zmožnosti, mišljenja ter izražanja, zato lahko
trdimo, da je uporaba IKT v predšolskem obdobju smiselna in zaželena (Đurić, 2015).
Kot smo ugotovili, je uporaba IKT v vrtcih zelo dobrodošla in v današnjem času že
skoraj nepogrešljiva. Vendar pa morajo vzgojitelji medtem ko uporabljajo IKT pri
načrtovanih dejavnostih, delovati v skladu s Kurikulumom za vrtce.
Odprtost kurikuluma zahteva avtonomnega strokovnega delavca, ki zna ustvarjati
spodbudno vzgojno-učno okolje, v katero sodi tudi smiselna uporaba IKT. V večini
zapisanih načel Kurikuluma za vrtce najdemo povezave za uporabo sodobne
tehnologije. V nadaljevanju pa bomo posebej izpostavili nekaj načel, ki kažejo načine za
uresničevanje ciljev povezanih z uvajanjem porajajoče se digitalne pismenosti:
- »Načelo enakih možnosti in upoštevanja različnosti med otroki ter načelo
multikulturalizma: s smiselno rabo IKT strokovni delavci omogočajo
enakovredne pogoje za optimalni razvoj vsakega otroka (npr. otrok, ki doma
nima IKT, ima v vrtcu možnost spoznavati in uporabljati različna tovrstna
sredstva) in upoštevajo različne načine učenja otrok.
- Načelo spoštovanja zasebnosti in intimnosti: strokovni delavci lahko otroku
zagotovijo individualno delo pri različnih dejavnostih z uporabo IKT (računalniški
kotiček, uporaba fotoaparata …), prav tako pa morajo spoštovati zasebnost
otroka in družine tako da ne ustvarjajo in širijo posnetkov in drugih informacij
preko spleta ali drugih nosilcev podatkov (zapisi o otroku, fotografije,
videoposnetki, spletne strani vrtca …).
- Načelo sodelovanja s starši: IKT omogoča sprotno informiranje staršev na
nivoju vrtca (spletne strani vrtca) in oddelka (obvestila, vabila, dogovori …), z
uporabo IKT je omogočeno poglobljeno podajanje informacij o otroku na
govorilnih urah (npr. ustvarjanje dokazil o otrokovem napredku), prav tako IKT
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
11
omogoča vpogled v življenje ter delo oddelka in vrtca kot celote (videoposnetki
dogodkov …).
- Načelo sodelovanja z okoljem: IKT omogoča vključevanje v širše družbeno
okolje (knjižnica – izposoja knjig, gledališče – ogled programa, nakup vstopnic,
virtualni ogledi muzejev, galerij, narave …), poleg tega IKT omogoča
sodelovanje z bližnjo šolo, drugim vrtcem.« (Usar in Jerše, 2016, str. 3–4).
Iz raziskave, ki sta jo opravila Usar in Stritar (2011) razberemo, da se strokovnim
delavcem v vrtcu zdi uporaba IKT pri delu z otrokom smiselna in da so sredstva IKT
prispevala k doseganju zastavljenih ciljev. Spodbuden je tudi podatek, da uporaba IKT
pri delu z otroki v vrtcih ni mašilo ter da lahko sodobna tehnologija močno motivira otroke.
Vsekakor pa imajo pomembno vlogo pri uporabi IKT vzgojitelji in drugi strokovni delavci,
za katere pa je pomembno, da se na področju IKT konstantno izobražujejo in
usposabljajo, saj le na takšen način uresničujejo zastavljene cilje ter smiselno in pravilno
uporabljajo IKT. Zaskrbljujoči so rezultati delavnice, ki sta jo omenjena avtorja izvedla,
saj so pokazali, da se pri strokovnih delavcih (predvsem starejših) kažejo strah pred
novostmi in pred uporabo IKT (predvsem pri uporabi spleta) in tudi pomanjkanje znanja
ter premalo tehnologije in časa za opravljanje nalog z uporabo IKT. Vendar pa so
rezultati pokazali tudi, da so mlajši strokovni delavci navdušeni nad uporabo IKT.
Če povzamemo, je IKT v vrtcih dandanes nepogrešljiva. Otroci se z njo srečujejo na
vsakem koraku, zato je tudi prav, da jih kot vzgojitelji že v predšolskem obdobju
seznanimo z IKT in naučimo pravilne uporabe. Da pa jih lahko seznanimo s čim bolj
različnimi sredstvi IKT, pa jih moramo najprej poznati sami.
2.4.2 Sredstva IKT
Informacijska in komunikacijska orodja in sistemi so na voljo v različnih oblikah.
Računalniki so v središču informacijske dobe in so največ uporabljeno orodje. Otroci se
morajo postopno naučiti upravljati računalnike za izvedbo preprostih nalog kot so učenje
osnovnih operacij, komuniciranje z drugimi in izdelava risb. Pri zabavi je treba poiskati
ravnotežje dejavnosti med gibanjem, igranjem računalniških igric, pogovorom, branjem
knjig in igrami v naravi (Zuljan, 2014).
Pri vzgojno-izobraževalnem delu vzgojitelji uporabljajo različna sredstva IKT. Našteli
bomo nekaj najpogostejših (Đurić, 2015):
- radio,
- CD-predvajalnik,
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
12
- računalnik,
- televizija,
- kamera,
- fotoaparat,
- interaktivna tabla,
- tablični računalnik,
- projektor,
- pametni telefon,
- svetovni splet,
- tiskalnik,
- prenosni računalnik,
- kalkulator.
Od vseh zgoraj naštetih sredstev se najpogosteje, kot smo že omenili, uporablja
računalnik (prenosni, tablični) in posledično svetovni splet oziroma internet. Za otroke je
zelo privlačen računalniški program Combo, ki vsebuje več težavnostnih stopenj in je
primeren za začetno motivacijo pri delu z računalnikom. Dejavnosti v programu razvijajo
otrokov vizualni spomin, prostorsko orientacijo, zaznavanje smeri, koordinacijo, barve,
geometrijske like, osnovne matematične koncepte, vnaprejšnje načrtovanje in
razumevanje simbolov. Med osnovnimi programi, ki jih najdemo na računalniku, je tudi
Slikar, ki je namenjen risanju. Otrok se z njegovo pomočjo nauči uporabljati miško in se
seznanja z uporabo orodij (v programu lahko riše like, črte …) (Đurić, 2015).
Kot smo že omenili, tudi pri učenju matematičnih vsebin uporabljamo zgoraj našteta
sredstva IKT. V svetu se je za zgodnje učenje matematike pokazalo koristno ukvarjanje
s programom Logo. Nekaj primernih računalniških programov za vrtce je bilo
pripravljenih v okviru projekta Računalniško opismenjevanje pod okriljem Ministrstva za
šolstvo Republike Slovenije (Marjanovič Umek, 2001).
Poleg teh programov pa nekje (tudi v tujini) uporabljajo za učenje matematičnih
konceptov v vrtcu animirane filme kot didaktični model učenja. Ti filmi so narejeni z
namenom, da otrok z uporabo modernih medijev pridobi izkušnje na področju
matematike (Bačnik, 2011).
Našteli smo nekaj sredstev IKT, vendar pa je treba poudariti, da so to le
najpogostejša, ki jih uporabljamo v vrtcu, in da obstajajo še številna druga sredstva in
tudi programi, s katerimi upravljajo strokovni delavci, da je njihovo delo čim boljše in da
se povezujejo z drugimi sodelavci ter starši (e-okolje, e-redovalnica, spletne učilnice,
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
13
roditeljski sestanki, e-portfolio itd.). Prav tako smo ugotovili, da lahko z uporabo IKT
otrokom predstavimo matematične vsebine. Vendar pa ne smemo pozabiti, da imajo pri
vsem tem ključno vlogo odrasli.
2.5 Vloga odraslih
Strokovni delavci v vrtcu in starši so tisti, ki otroku predstavijo IKT ter jo povežejo z
drugimi področji, in njihova naloga je, da otroku omogočijo postopno usvajanje IKT. Za
razvijanje svojih potencialov potrebujejo otroci kompetentne strokovne delavce in
spodbudno vzgojno-učno okolje, ki pa je zopet v večini odvisno od tega, kako ga
pripravijo strokovni delavci ali starši.
Ko torej govorimo o kompetentnem strokovnem delavcu oziroma vzgojitelju, imamo
v mislih nekoga, ki ima pridobljene in razvite e-zmožnosti, ustrezna pedagoška znanja
oziroma ustrezno izobrazbo, izkušnje in ustrezen odnos do vzgojno-izobraževalnega
dela s predšolskimi otroki (Usar in Jerše, 2016).
Naloga vzgojitelja in tudi staršev je (Marjanovič Umek, 2001; Usar in Jerše, 2016):
- da otrokom ponudijo sredstva IKT, ki so delujoča in sodobna, varna (brez
polomljenih delov in ostrih robov …), ter prilagojena otrokom (npr. manjša miška za
otrokovo roko),
- da otrokom pri rabi IKT zagotovijo jasna pravila uporabe, dovolj časa in primerno
postavitev,
- da se najprej, preden otroku pokažejo sredstva IKT, sami naučijo obvladati le-ta,
- da ponudijo otrokom takšna sredstva IKT, ki jim omogočijo pridobitev znanja,
uporabnega zunaj sredstev IKT (npr. na računalniku pridobijo znanje na področju
matematičnih iger, logičnega sklepanja, povezovanja števil in količin in ne samo
spretnosti obvladovanja miške in tipkovnice),
- da otroku, ko ni več zbran, predlagajo zaključek igranja in ga usmerijo v bolj fizično
aktivnost,
- da sredstva uporabljajo v obeh starostnih obdobjih ter s tem otroku omogočijo
pridobivanje matematičnih znanj,
- da se zavedajo, da sredstva nikoli ne smejo biti uporabljena kot mašilo oz. njihova
raba ne sme biti sama sebi namen,
- da otroka opazujejo, spodbujajo, mu ponudijo pomoč …,
- da se med seboj povezujejo in si izmenjujejo informacije o otrokovem napredku
(dosežkih, sposobnostih, težavah).
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
14
Pomembno je tudi, da vzgojitelji in starši vedo, kakšne so pozitivne in negativne
lastnosti uporabe ITK, saj s tem pripomorejo k temu, da otroku z uporabo IKT ne
škodujejo.
Ena od pozitivnih lastnosti je, da ima tehnologija velik potencial za učenje. In sicer
takrat ko ugotovimo, da je znanje otrok bolj kakovostno in boljše ter da je z uporabo IKT
večji odstotek otrok, ki snov razumejo bolje kot če IKT ne bi uporabljali. Prednost je tudi,
da digitalni mediji predstavljajo dobrodošlo popestritev pri predšolskih otrocih. Uporaba
IKT pozitivno vpliva na kognitivni razvoj, prav tako otrok razvija koordinacijo rok in oči,
hitre gibe in reakcije. S tem pa otrok posledično razvija motorične sposobnosti. Uporaba
IKT spodbuja iskanje novih rešitev, oblikovanje strategij in dviguje otrokovo samozavest.
To je le nekaj pozitivnih lastnosti uporabe IKT (Đurič, 2015).
Obstaja pa tudi nekaj negativnih posledic uporabe IKT. Ena od takšnih je premalo
druženja z vrstniki, saj naj bi otroci vse preveč časa preživeli pred televizorji in
računalniki. Zato je še posebej pomembno, da starši in vzgojitelji otrokom odmerijo
določen čas uporabe tehnologije. Prav tako naj bi predšolski otroci napačno oziroma
drugače razumeli nasilje, ki jim je na zaslonu dosegljivo na klik. Negativna posledica naj
bi bila tudi slabši fizični razvoj (posledica neprimerne uporabe IKT) in prekomerna
telesna teža. Vse te negativne posledice pa naj bi bile odvisne od odnosa, ki ga imajo
odrasli do uporabe novih, sodobnih tehnologij (Đurič, 2015).
Omenili smo tudi, da ima pomembno vlogo pri uporabi IKT, poleg kompetentnih
strokovnih delavcev, tudi spodbudno vzgojno-učno okolje. Tu se zopet kaže vloga
odraslega, saj vzgojitelji in starši oblikujejo okolje, v katerem bo otrok spoznaval in
uporabljal tehnologijo. V našem primeru, kjer otroci s pomočjo uporabe IKT pridobivajo
matematična znanja, bi bilo spodbudno okolje urejeno sledeče (Marjanovič Umek, 2001):
- v igralnici bi najprej poiskali in nastavili na dostopna mesta ustrezne matematične
igrače (sestavljanke, ploščice s številkami, plastični denar, družabne igre, kocke,
igrače za merjenje, metri, vrvi ,tehtnice in podobno),
- hkrati bi poiskali tudi mesto, kjer bi bila otrokom dostopna moderna tehnologija,
predvsem računalnik, na katerem bi bili primerni programi za pridobivanje
matematičnih znanj (kot smo jih predstavili že v prejšnjih poglavjih). Poleg
računalnika bi bili prisotni tudi telefoni, kalkulatorji itd.,
- spodbudno okolje bi dopolnili s sporočili na stenah igralnice: koledarji, ure, različni
matematični simboli …,
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
15
- učno okolje pa bi tudi spreminjali in prilagajali glede na potrebe in zanimanje otrok
(manjše miške, tipkovnice, dovolj osvetljeni ekrani, brez ostrih robov, primerno tudi
za otroke s posebnimi potrebami itd.).
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
16
3 EMPIRIČNI DEL
V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, kjer smo ugotavljali pogostost uporabe
ITK pri matematičnih dejavnostih v vrtcu. Predstavili smo rezultate anketnega
vprašalnika in jih tudi interpretirali.
3.1 Problem, namen in cilji
Usar in Jerše (2016) ugotavljata, da bodo današnji otroci v prihodnosti živeli in delali
v okolju, kjer bosta znanje in raba IKT nujna. Zato morajo strokovni delavci v vrtcih
ohranjati imanentno željo otrok po znanju in jih postopoma uvajati v digitalni svet in
kritično rabo IKT. Strokovni delavec, ki pri neposrednem delu z otroki IKT nesmiselno in
nekritično uporablja, tudi otroke navaja na takšno rabo. Če otroke prepušča samovoljni
rabi (ne vstopa v interakcijo z otroki pri uporabi sredstev IKT, ne postavlja smiselnih
omejitev, jih ne seznanja z nevarnostmi … ), jim tudi škoduje. Strokovni delavec, ki ne
uporablja sodobne tehnologije pri delu z otroki oziroma jo zavrača, otroke prikrajša za
izkušnje in s tem poglablja razlike med otroki. Razvoj sodobnih tehnologij pa zahteva
digitalno pismene ljudi, ki so se pripravljeni nenehno izobraževati.
Tudi sami se strinjamo, da je pomembno, da so strokovni delavci na področju vzgoje
in izobraževanja kompetentni pri uporabi IKT. Prav zaradi vse večjega razvoja IKT na
področju izobraževanja smo se odločili, da v diplomski nalogi raziščemo uporabo IKT pri
izvajanju matematičnih dejavnostih v vrtcu. Namen diplomske naloge je ugotoviti, ali
vzgojiteljice v vrtcu uporabljajo IKT pri izvajanju matematičnih dejavnostih in kako
pogosto jo uporabljajo glede na stopnjo izobrazbe in delovno dobo. Namen raziskave je
tudi ugotoviti, katere pripomočke IKT uporabljajo vzgojiteljice pri matematičnih
dejavnostih, ali uporabljajo IKT v obeh starostnih obdobjih, ali se jim zdi uporaba IKT
smiselna in kakšni so razlogi, da je ne uporabljajo. Prav tako želimo s to raziskavo
osveščati ljudi, še posebej strokovne delavce vrtcev in drugih vzgojno-izobraževalnih
ustanov, o pomembnosti uporabe IKT pri različnih dejavnostih.
Cilji, ki smo si jih zastavili v diplomski nalogi, so:
- Ugotoviti, v kolikšni meri vzgojiteljice uporabljajo IKT pri matematičnih dejavnostih
in katere pripomočke uporabljajo najpogosteje glede na starostno obdobje.
- Ugotoviti, kateri so razlogi za redko uporabo IKT pri matematičnih dejavnostih.
- Ugotoviti, ali izobrazba in delovna doba vzgojiteljic vplivata na pogostost uporabe
IKT pri izvajanju matematičnih dejavnosti.
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
17
3.2 Raziskovalne hipoteze
Oblikovali smo naslednje raziskovalne hipoteze, ki jih bomo v nadaljevanju s
pomočjo zbranih podatkov potrdili ali ovrgli:
H1: Vzgojiteljice z višjo stopnjo izobrazbe pogosteje uporabljajo IKT kot vzgojiteljice
z nižjo stopnjo izobrazbe.
H2: Vzgojiteljice z več delovne dobe (nad 10 let) redkeje uporabljajo IKT kot
vzgojiteljice z manj delovne dobe (pod 10 let).
3.3 Metodologija
3.3.1 Raziskovalne metode
V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in kavzalno – neeksperimentalno
metodo pedagoškega raziskovanja.
3.3.2 Raziskovalni vzorec
Za raziskavo smo izbrali neslučajnostni namenski vzorec (naš namen je bil vključiti
samo vzgojiteljice, ker le-te v večini primerov izvajajo načrtovane matematične
dejavnosti). V raziskavi je sodelovalo 60 vzgojiteljic, ki so v šolskem letu 2017/2018
zaposlene na delovnem mestu vzgojiteljica predšolskih otrok v različnih vrtcih po
Sloveniji. Vrtci so bili izbrani naključno. Vrnjeni so bili vsi anketni vprašalniki, kar pomeni,
da smo v statistično raziskavo vključili vseh 60 anketnih vprašalnikov. Imeli smo velik
vzorec, saj je bilo v raziskavo vključenih več kot 30 vzgojiteljic.
Preglednica 1: Stopnja izobrazbe vzgojiteljic
Stopnja izobrazbe f f (%)
Dokončana srednja ali višja šola 20 33,3
Dokončana visoka šola 40 66,7
Skupaj 60 100
Naš vzorec je sestavljajo 40 vzgojiteljic z dokončano visoko šolo in 20 vzgojiteljic z
dokončano srednjo ali višjo šolo.
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
18
Preglednica 2: Delovna doba vzgojiteljic
Delovna doba f f (%)
Delovna doba do vključno 10 let 29 48,3
Delovna doba nad 10 let 31 51,7
Skupaj 60 100
Med sodelujočimi je imelo 31 vzgojiteljic več kot 10 let delovne dobe, preostalih 29
vzgojiteljic pa je imelo manj ali točno 10 let delovne dobe.
3.3.3 Pripomočki
V raziskavi smo uporabili anketo kot tehniko zbiranja podatkov. Njen instrument je
anketni vprašalnik, ki smo ga razdelili našemu vzorcu. Zanj smo se odločili, ker se nam
je zdel najbolj smiseln za uporabo glede na to, kakšne podatke smo želeli pridobiti. Prav
tako smo se zanj odločili zato, ker je tudi sicer na splošno najbolj poznan in pogosto
uporabljen pripomoček.
Z anketnim vprašalnikom, namenjenim vzgojiteljicam, smo želeli ugotoviti, kako
pogosto uporabljajo sredstva IKT pri izvajanju matematičnih dejavnosti v vrtcu glede na
stopnjo izobrazbe in delovno dobo.
3.3.3.1 Opis vprašalnika
Anketni vprašalnik vsebuje naslov in nagovor anketirancev, v katerem smo se
predstavili, napisali, za kakšen namen izvajamo anketni vprašalnik, ter jih s prošnjo
spodbudili k reševanju vprašalnika. Posebej smo poudarili, da je vprašalnik anonimen in
da se bodo podatki uporabljali samo v namene te diplomske naloge. Napisali smo tudi
navodila za izpolnjevanje vprašalnika, ki se nam zdijo dovolj jasna. Vprašanja so
zaprtega, odprtega in kombiniranega tipa. Devet vprašanj je zaprtega tipa, kjer so že
podani možni odgovori, štiri vprašanja so kombiniranega tipa, kjer lahko poleg podanih
možnih odgovorov anketiranci podajo še svoj odgovor, dve vprašanji sta odprtega tipa,
kjer anketiranci podajo svoj odgovor oziroma svoje mnenje. Vprašanja so napisana
jasno, razumljivo, usmerjena so na temo, ki jo raziskujemo, in na določeno populacijo
anketirancev, odgovori so nesugestivni.
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
19
3.3.3.2 Merske karakteristike
Veljavnost: Vsebinsko (racionalno) veljavnost smo zagotovili tako, da smo dali pred
raziskavo vprašalnik v poskusno izpolnjevanje dvema ravnateljicama različnih vrtcev.
Prav tako ga je pred raziskavo pregledal mentor. Dobili smo povratno informacijo, da so
vprašanja napisana dovolj jasno, jezik je razumljiv, pri odprtih tipih vprašanj pa je dovolj
prostora za odgovore.
Zanesljivost: Zanesljivost smo zagotovili s ponavljalno metodo. Anketni vprašalnik
smo dali po dveh tednih v ponovno izpolnjevanje 12 osebam v različnih vrtcih, to je 20
% vseh, ki so izpolnjevale vprašalnik. Pri analizi vprašalnikov smo ugotovili, da so osebe
odgovarjale enako kot prvič – s tem smo zagotovili zanesljivost našega instrumenta.
Objektivnost: Objektivnost merskega instrumenta smo zagotovili s tem, da smo v
anketni vprašalnik vključili večinoma vprašanja zaprtega tipa, kjer je bilo treba
obkroževati odgovore. Obenem so bila pri vsakem vprašanju jasna navodila za
izpolnjevanje, tako da so sodelujoči v raziskavi vedeli, ali morajo pri določenem
vprašanju npr. obkrožiti le en odgovor ali je možnih več odgovorov, pri vprašanju
odprtega tipa pa so tudi dobili jasna navodila za izpolnjevanje.
3.3.4 Postopek zbiranja podatkov
Zbiranje podatkov je potekalo januarja in februarja. Anketni vprašalnik v fizični obliki
smo razdelili vzgojiteljicam, ki so v šolskem letu 2017/2018 zaposlene v vrtcih v Sloveniji.
Vrtce smo izbrali naključno. Pred razdelitvijo anketnih vprašalnikov smo jih dali v pregled
dvema ravnateljicama in mentorju. Vsi so potrdili, da je anketni vprašalnik napisan
razumljivo in jasno. Razdelili smo 60 anketnih vprašalnikov po posameznih vrtcih. Delili
smo jih osebno, vsaki vzgojiteljici posebej, in jim sproti razložili navodila ter odgovarjali
na morebitna dodatna vprašanja v zvezi z vprašalnikom in temo raziskave. Vse
vzgojiteljice so sodelovale prostovoljno in so z veseljem pomagale pri raziskavi.
Anonimnost smo zagotovili tudi tako, da so vzgojiteljice rešene anketne vprašalnike
vrnile v kuvertah svojim vodjem vrtcev, ti pa so jih potem posredovali nam. Anketiranke
so imeli dovolj časa za reševanje anket, saj jih časovno nismo omejevali.
Nazaj smo dobili rešenih vseh 60 anketnih vprašalnikov. Februarja smo 12 osebam
ponovno razdelili anketne vprašalnike in tudi takrat ni bilo nobenih težav, saj so bile
anketiranke pripravljeni sodelovati. Tako smo dobili, po enakem postopku kot smo ga že
opisali, vrnjene in izpolnjene tudi te anketne vprašalnike.
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
20
3.3.5 Postopek obdelave podatkov
Podatke smo obdelali tako, da smo uporabili kvantitativni način obdelave podatkov,
poleg tega smo jih obdelali ročno. Pri vprašanjih odprtega in kombiniranega tipa smo
odgovore prešteli in preverili, da so se ujemali s številom vseh anketirank. Pri vprašanjih
odprtega tipa pa smo odgovore združili, tako da smo dobili najpogostejše odgovore. Nato
smo v programu Excel 2013 oblikovali enostavne in kombinirane tabele z odgovori, ki
smo jih pridobili pri posameznem vprašanju. Za enostavne in kombinirane tabele smo se
odločili, ker jasno pokažejo, kakšni so rezultati, in hitro razberemo podatke iz njih.
Podatke, ki smo jih zbrali iz anketnih vprašalnikov, smo pretvorili tudi v strukturne
odstotke, saj smo želeli z njimi jasnejše in razumljivejše prikazati prejete odgovore.
Odločili smo se, da pri prvem vprašanju, kjer smo ugotavljali delovno dobo vzgojiteljic,
združimo podane predloge. Kar pomeni, da smo združili predloga a in b ter predloga b
in c, saj se nam je zdelo to smiselno zaradi lažje in preglednejše interpretacije rezultatov.
Podobno smo naredili tudi pri drugem vprašanju, kjer smo ugotavljali delovno dobo
vzgojiteljic. Tu smo združili predloga a in b. Po obdelavi v programu Excel 2013 smo
tabele prenesli v našo raziskovalno nalogo (Word 2013) in jih interpretirali.
3.4 Rezultati in razprava
Rezultate anketnega vprašalnika smo predstavili v naslednjih preglednicah. Vsako
vprašanje je predstavljeno in analizirano posamično. Posamezni rezultati so prikazani
številčno (f) in v odstotkih (f %).
3.4.1 Smiselnost uporabe IKT pri matematičnih dejavnostih
Preglednica 3: Smiselnost uporabe IKT pri matematičnih dejavnostih
Odgovor f f (%)
Da 49 81,7
Ne 6 10,0
Drugo: Občasno 5 8,3
Skupaj 60 100
Pri prvem vprašanju, ki se je glasilo: »Ali se vam zdi uporaba IKT pri matematičnih
dejavnostih smiselna?«, smo preverjali smiselnost uporabe IKT pri matematičnih
dejavnostih.
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
21
Iz preglednice 1 je razvidno, da 49 (81,7 %) vzgojiteljic meni, da je uporaba IKT pri
matematičnih dejavnostih smiselna, medtem ko se 6 (10,0%) vzgojiteljic s tem ne strinja
in menijo, da uporaba IKT ni smiselna. Razberemo pa tudi, da 5 (8,3 %) vzgojiteljic meni,
da je uporaba IKT pri matematičnih vsebinah smiselna »občasno«.
Povzamemo lahko, da je smiselno uporabljati pripomočke IKT pri izvajanju
matematičnih vsebin, saj kot smo omenili že v teoretičnem delu, spodbuja otroke pri
njihovem učenju, razvoju jezikovnih zmožnosti ter razvoju mišljenja in izražanja (Đurič,
2015).
3.4.2 Pogostost uporabe IKT pri matematičnih dejavnostih v vrtcu
Preglednica 4: Pogostost uporabe IKT pri matematičnih dejavnostih v vrtcu glede na
dokončano izobrazbo vzgojiteljic
Odgovor Dokončana srednja ali višja šola
Dokončana visoka šola
Skupaj
f f (%) f f (%) f f (%)
Nikoli 3 15,0 2 5,0 5 8,3
Redko (enkrat na mesec ali manj)
13 65,0 29 72,5 42 70,0
Pogosto (enkrat na teden)
4 20,0 9 22,5 13 21,7
Zelo pogosto (dvakrat na teden ali več)
0 0 0 0 0 0
Skupaj 20 100 40 100 60 100
Pri naslednjem vprašanju nas je zanimalo, kako pogosto vzgojiteljice uporabljajo
pripomočke IKT pri matematičnih dejavnostih glede na njihovo dokončano izobrazbo.
Ugotovili smo, da 8,3 % vseh vzgojiteljic – od tega je 15,0 % vzgojiteljic z dokončano
srednjo ali višjo šolo in 5,0 % vzgojiteljic z dokončano visoko šolo – nikoli ne uporablja
IKT pri matematičnih dejavnostih. To lahko povežemo tudi s prejšnjim vprašanjem in
predvidevamo, da se tem vzgojiteljicam sama uporaba IKT ne zdi smiselna in jo zato tudi
nikoli ne uporabljajo. Za odgovor »redko (enkrat na mesec ali manj)« se je odločila
večina vseh anketirank, in sicer 70,0 % – od tega 65,0 % vzgojiteljic z dokončano srednjo
ali višjo šolo in 72,5 % vzgojiteljic z dokončano visoko šolo. Sledi odgovor »pogosto
(enkrat na teden)«, za katerega se je odločilo 21,7 % vseh anketirank – od tega 20,0 %
vzgojiteljic z dokončano srednjo ali višjo šolo in 22,5 % vzgojiteljic z dokončano visoko
šolo. Nobena anketiranka pa se ni odločila za odgovor »zelo pogosto (dvakrat na teden
ali več)«.
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
22
Iz podatkov razberemo, da čeprav večina vzgojiteljic meni, da je uporaba IKT pri
matematičnih dejavnostih smiselna, pa le-te ne uporabljajo pogosto oziroma zelo
pogosto. Predvidevamo lahko, da obstajajo številni razlogi, ki vplivajo na to, da
vzgojiteljice uporabljajo IKT le poredko, še posebej zato, ker živimo v času, ko je
tehnologija prisotna vse okoli nas. Zanimivo se nam zdi tudi, da vzgojiteljice z dokončano
srednjo ali višjo šolo uporabljajo IKT približno enako pogosto kot vzgojiteljice z
dokončano visoko šolo.
Hipotezo 1, ki pravi, da vzgojiteljice z višjo stopnjo izobrazbe pogosteje uporabljajo
IKT kot vzgojiteljice z nižjo stopnjo izobrazbe sprejmemo, saj je iz podatkov razvidno, da
vzgojiteljice z dokončano visoko šolo pogosteje uporabljajo IKT pri matematičnih
dejavnostih kot vzgojiteljice z dokončano srednjo ali višjo šolo. Vendar pa je treba
poudariti, da so te razlike zelo majhne, zato bi morali, če bi želeli to posplošiti na širšo
množico, razdeliti anketni vprašalnik večjemu vzorcu po vsej Sloveniji. Sicer pa menimo,
da je izobrazba vzgojiteljic pomembna in pomembno vpliva na njihovo delo z otroki tudi
pri uporabi IKT tako pri matematičnih vsebinah kot tudi pri drugih vsebinah.
Preglednica 5: Pogostost uporabe IKT pri matematičnih dejavnostih v vrtcu glede na
delovno dobo vzgojiteljic
Odgovor Delovna doba do vključno 10 let
Delovna doba nad 10 let
Skupaj
f f (%) f f (%) f f (%)
Nikoli 2 6,9 3 9,7 5 8,3
Redko (enkrat na mesec ali manj)
19 65,5 23 74,2 42 70,0
Pogosto (enkrat na teden)
8 27,6 5 16,1 13 21,7
Zelo pogosto (dvakrat na teden ali več)
0 0 0 0 0 0
Skupaj 29 100 31 100 60 100
Poleg izobrazbe nas je pri pogostosti uporabe IKT pri matematičnih vsebinah
zanimal tudi vpliv delovne dobe. Zbrani podatki so zelo podobni kot pri vplivu izobrazbe.
Za odgovor »nikoli« se je odločilo 8,3 % vseh vzgojiteljic – od tega 6,9 % vzgojiteljic z
delovno dobo do vključno 10 let in 9,7 % vzgojiteljic z delovno dobo nad 10 let.
Za odgovor »redko (enkrat na mesec ali manj)« se je odločilo 70,0 % vseh
anketirank – od tega 65,5 % vzgojiteljic z delovno dobo do vključno 10 let in 74,2 %
vzgojiteljic z delovno dobo nad 10 let. Sledi odgovor »pogosto (enkrat na teden)«, ki ga
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
23
je obkrožilo 21,7 % vseh vzgojiteljic – od tega 27,6 % vzgojiteljic z delovno dobo do
vključno 10 let in 16,1 % vzgojiteljic z delovno dobo nad 10 let. Nobena od vzgojiteljic pa
se ni odločila za odgovor »zelo pogosto (dvakrat na teden ali več)«.
Iz podatkov razberemo, da vzgojiteljice s krajšo delovno dobo pogosteje uporabljajo
sredstva IKT pri matematičnih dejavnostih kot vzgojiteljice z daljšo delovno dobo.
Tako lahko sprejmemo tudi hipotezo 2, kjer trdimo, da vzgojiteljice z več delovne
dobe (nad 10 let) redkeje uporabljajo ITK kot vzgojiteljice z manj delovne dobe (pod 10
let). Vendar pa je tudi tu treba poudariti, da so te razlike zelo majhne, zato bi morali, če
bi želeli to posplošiti na širšo množico, razdeliti anketni vprašalnik večjemu vzorcu po
vsej Sloveniji. Menimo, da je do takšnih rezultatov prišlo zaradi tega, ker predvidevamo,
da so vzgojiteljice s krajšo delovno dobo (do vključno 10 let) mlajše od vzgojiteljic z daljšo
delovno dobo (nad 10 let). Posledično, zaradi nižje starosti, imajo več izkušenj z IKT in
jo tudi posledično več uporabljajo. Seveda pa ne smemo pozabiti, da imajo vpliv tudi
drugi dejavniki (starost otrok, oprema v vrtcu, prevladujoče dejavnosti itd.).
3.4.3 Ovire, s katerimi se srečujete pri uporabi IKT
Preglednica 6: Ovire, s katerimi se srečujete pri uporabi IKT
Odgovor f f (%)
1. Starostno obdobje 16 30,2
Pomankanje pripomočkov IKT 23 43,4
Poudarek na drugih področjih 4 7,6
Ni potrebe po pripomočkih IKT 5 9,4
Malo izkušenj 5 9,4
Skupaj 53 100
Naslednje vprašanje je bilo vezano na pogostost uporabe IKT pri matematičnih
dejavnostih in se je glasilo: »Če ste pri 4. vprašanju obkrožili odgovor a ali b, napišite,
kaj vas ovira, da IKT ne uporabljate oziroma ga uporabljate redko?«
Vprašanje je bilo odprtega tipa, kjer smo dobili 53 odgovorov, ki smo jih združili v
pet najpogostejših (glej preglednico 4). Zanimalo nas je, kateri so razlogi, da vzgojiteljice
nikoli ali redko uporabljajo IKT. Večina vzgojiteljic, kar 43,4 %, je podala odgovor
»pomankanje pripomočkov IKT«. Iz tega razberemo, da vrtec, v katerem delajo, nima
veliko sredstev IKT, zaradi česar vzgojiteljice otrokom ne morejo predstaviti
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
24
matematičnih vsebin na zanimiv način z uporabo le-teh. Prav tako jih ne morejo seznaniti
s pravilno uporabo IKT. Menimo, da je to zaskrbljujoč podatek, saj kaže na to, da so vrtci
slabo opremljeni z informacijsko-komunikacijsko opremo in da posvečajo premalo
pozornosti uporabi le-te.
Še posebej, ker se otroci vsakodnevno, v različnih starostnih obdobjih srečujejo s
pripomočki IKT in jim jih je treba predstaviti na pravilen način, da kasneje ne bi omenjena
sredstva negativno vplivala na otrokov razvoj.
Naslednji najpogostejši odgovor s 30,2 % je bil »1. starostno obdobje«.
Predvidevamo, da vzgojiteljice v 1. starostnem obdobju pri izvajanju matematičnih
vsebin ne uporabljajo sredstev IKT, saj menijo, da niso primerna za to starostno skupino.
Sledi odgovor »ni potrebe po pripomočkih IKT«, za katerega se je odločilo 9,4 %
vzgojiteljic, enak odstotek (9,4 %) vzgojiteljic se je odločilo tudi za odgovor »malo
izkušenj«. Menimo, da vzgojiteljice, ki pravijo, da ni potrebe po uporabi pripomočkov IKT,
le-teh tudi nikoli ne uporabljajo (pri čemer se lahko povežemo z rezultati iz prejšnjih že
analiziranih vprašanj) in se jim sama uporaba ne zdi smiselna. Vendar pa se vprašamo,
ali je pravilno, da so nekateri otroci prikrajšani za uporabo sredstev IKT, medtem ko se
druge otroke z njimi seznanja vsaj redko (enkrat na mesec), če ne celo pogosto (enkrat
na teden)? Kajti zavedati se moramo, da bi morali biti vsi otroci deležni enake,
kakovostne vzgoje. Predvidevamo, da so vzgojiteljice, ki pravijo, da imajo premalo
izkušenj z uporabo sredstev IKT, tiste, ki imajo več kot 10 let delovne dobe in so tudi
starejše. Vendar bi po našem mnenju to lahko popravile z udeležbo izobraževanj na to
temo, ali pa pomoč poiskale pri sodelavkah, ki pogosto uporabljajo pripomočke IKT.
Sledi še odgovor »poudarek na drugih področjih«, katerega je podalo 7,6 %
vzgojiteljic. Iz tega razberemo, da matematične dejavnosti ne izvajajo pogosto in zaradi
tega posledično tudi ne uporabljajo IKT pri sami izvedbi.
Zopet se vprašamo, ali je pravilno, da so otroci prikrajšani za določeno področje (v
našem primeru za področje matematike)? Menimo, da čeprav ima vsaka vzgojiteljica
svoja »močna« področja, le-ta ne smejo prevladati pri delu z otroki, ampak jih mora
ustrezno seznaniti z vsemi področji, saj jim le tako zagotavlja celostno vzgojo in razvoj.
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
25
3.4.4 Najpogosteje uporabljena sredstva IKT pri matematičnih dejavnostih
Preglednica 7: Najpogosteje uporabljena sredstva IKT pri matematičnih dejavnostih
Odgovor f f (%)
Računalnik (stacionarni, prenosni, tablični) 50 29,9
Kamera 4 2,3
Fotoaparat 37 22,2
Kalkulator 5 3,0
CD-predvajalnik 20 12,0
Televizija 9 5,4
Projektor 17 10,2
Pametni telefon 19 11,4
Interaktivna tabla 0 0
Aplikacije/programi na računalniku 6 3,6
Drugo 0 0
Skupaj 167 100
Pri vprašanju, ki se je glasilo: »Katera sredstva IKT najpogosteje uporabljate pri
matematičnih dejavnostih?«, je bilo možnih več odgovorov.
Skupaj smo prejeli 167 odgovorov, med katerimi je bil najpogostejši »računalnik
(stacionarni, prenosni, tablični)«, za katerega se je odločilo 29,9 % vseh anketirank.
Sledil je odgovor »fotoaparat« z 22,2 %, tretji najpogostejši je bil odgovor »CD-
predvajalnik« z 12,0 %. Temu je sledil odgovor »pametni telefon« z 11,4 %, kar 10,2 %
vzgojiteljic pa je odgovorilo, da pogosto uporabljajo tudi »projektor«. Sledi odgovor
»televizija«, za katerega se je odločilo 5,4 % anketirank, za odgovor »aplikacije/programi
na računalniku« se je odločilo 3,6 % anketirank. Sledi odgovor »kalkulator« s 3,0 %, na
zadnjem mestu z 2,3 % pa je odgovor »kamera«. Nobena od anketirank pa ne uporablja
interaktivne table.
Rezultati so pričakovani, saj smo tudi v literaturi (Marjanovič Umek, 2001) zasledili,
da so to najpogosteje uporabljana sredstva IKT. Zanimivo se nam zdi, da komaj 3,6 %
vzgojiteljic uporablja aplikacije/programe na računalniku, še posebej glede na to da
računalnik uporablja večina anketirank. Tu bi mogoče pričakovali večjo povezanost med
odgovoroma, saj je njuna uporaba zelo povezana.
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
26
3.4.5 Nujnost uporabe IKT v današnjem času
Preglednica 8: Nujnost uporabe IKT v današnjem času
Odgovor f f (%)
Da 46 76,7
Ne 11 18,3
Drugo: občasno 3 5,0
Skupaj 60 100
Vprašanje, ki nas je zanimalo v nadaljevanju, se je glasilo: »Ali menite, da je uporaba
IKT nujna v današnjem času?« Za odgovor »da« se je odločila večina anketirank, kar
76,7 %. Za odgovor »ne« se je odločilo 18,3 % vzgojiteljic. Nekaj vzgojiteljic, in sicer 5,0
%, je izbralo možnost »drugo« – zapisale so, da je uporaba pripomočkov IKT nujna
občasno.
Iz podatkov torej razberemo, da je uporaba pripomočkov IKT v današnjem času
nujna. Podatke lahko povežemo tudi z vprašanjem o smiselnosti uporabe IKT pri
matematičnih dejavnostih in predvidevamo, da se tistim vzgojiteljicam, ki se jim zdi
uporaba IKT smiselna, zdi tudi nujna v današnjem času. Prav tako so dobljeni podatki
pričakovani in se z njimi strinjamo, saj iz lastnih izkušenj vidimo, kako moč IKT vedno
bolj narašča in postaja pomemben del našega življenja, kar nam povedo tudi naslednje
besede: »Če so se v preteklosti predšolski otroci morali naučiti živeti in delati le v
resničnem svetu, se morajo sedanje generacije znajti tudi v virtualnim svetu« (Usar in
Jerše, 2016, str. 4).
3.4.6 Nadomestljivost klasičnih didaktičnih sredstev z uporabo IKT pri
matematičnih dejavnostih
Preglednica 9: Nadomestljivost klasičnih didaktičnih sredstev z uporabo IKT pri
matematičnih dejavnostih
Odgovor f f (%)
Da 3 5,0
Ne 31 51,7
Delno 26 43,3
Skupaj 60 100
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
27
Vprašanje, ki je sledilo, se je glasilo: »Ali se vam zdi, da lahko uporaba IKT pri
matematičnih dejavnostih nadomesti klasična didaktična sredstva?« Za odgovor » da«
se je odločilo 5,0 % vzgojiteljic. Največ anketirank, kar 51,7 % se je odločilo za odgovor
»ne«. Medtem ko se je za odgovor »delno« odločilo 43,3 % vseh vzgojiteljic.
Iz podatkov razberemo, da večina vzgojiteljic meni, da uporaba sredstev IKT pri
matematičnih dejavnostih ne more nadomestiti klasičnih didaktičnih sredstev oziroma jih
lahko nadomesti delno. Tiste, ki menijo, da jih lahko nadomestijo, predvidevamo, da so
vzgojiteljice, ki se jim uporaba sredstev IKT ne zdi smiselna in je tudi ne uporabljajo, in
je mogoče tudi to eden od razlogov, zakaj jih ne uporabljajo. Predvidevamo tudi, da so
vzgojiteljice odgovarjale iz lastnih izkušenj in pridobljenega znanja. Rezultati nas niso
presenetili, saj tudi sami menimo, da sredstva IKT ne morejo nadomestiti klasičnih
didaktičnih sredstev pri matematičnih dejavnostih. Strinjamo se, da jih lahko nadomestijo
delno, recimo v primeru zelo pogoste uporabe ali v primerih, ko je poznavanje sredstev
IKT vzgojiteljičino močno področje in se posledično odloča za omenjena sredstva in manj
za klasična didaktična sredstva. Vsekakor pa menimo, da v kolikor vzgojiteljice
kombinirajo uporabo klasičnih didaktičnih sredstev in sredstev IKT, lahko to samo
pozitivno vpliva na otrokov razvoj.
3.4.7 Vpliv IKT na količino pridobljenega matematičnega znanja
Preglednica 10: Vpliv IKT na količino pridobljenega matematičnega znanja
Odgovor f f (%)
Da 25 41,7
Ne 35 58,3
Skupaj 60 100
Naslednje vprašanje, ki nas je zanimalo, je bilo: »Ali se vam zdi, da otroci z uporabo
IKT pri matematičnih dejavnostih pridobijo več matematičnega znanja, izkušenj, kot če
IKT ne bi uporabljali?« Največ vzgojiteljic 58,3 % je obkrožilo odgovor »ne«, ostalih 41,7
% vzgojiteljic pa je obkrožilo odgovor »da«.
Razberemo lahko, da otroci z uporabo IKT pri matematičnih dejavnostih ne pridobijo
več matematičnega znanja. Vendar pa opazimo, da razlika med obema odgovoroma ni
zelo velika. Predvidevamo lahko, da so vzgojiteljice odgovarjale iz lastnih izkušenj in
opažanj. Vendar pa glede na to da je večina vzgojiteljic odgovorila, da IKT uporablja
redko, je rezultat pričakovan. Predvidevamo, da če bi vzgojiteljice pogosteje uporabljale
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
28
sredstva IKT pri matematičnih dejavnostih, bi bila verjetno njihova opažanja drugačna in
bi še več vzgojiteljic obkrožilo odgovor »da«.
3.4.8 Smiselnost uporabe IKT pri matematičnih dejavnostih v obeh
starostnih obdobjih
Preglednica 11: Smiselnost uporabe IKT pri matematičnih dejavnostih v obeh starostnih
obdobjih
Odgovor f f (%)
Da 28 46,7
Ne 32 53,3
Skupaj 60 100
Naslednje vprašanje, ki smo ga zastavili anketirankam, je bilo: »Ali se vam zdi
smiselna uporaba IKT pri matematičnih dejavnostih v obeh starostnih obdobjih?« Večina
anketirank, kar predstavlja 53,3 % vseh vzgojiteljic, je obkrožila odgovor »ne«. Preostale
vzgojiteljice, ki predstavljajo 46,7 % vseh anketirank, pa so obkrožile odgovor »da«.
Iz rezultatov ugotovimo, da se vzgojiteljicam ne zdi smiselna uporaba pripomočkov
IKT v obeh starostnih obdobjih. Predvidevamo, da so vzgojiteljice odgovarjale iz lastnih
izkušenj in opažanj, kjer so ugotovile, da uporaba sredstev IKT v 1. starostnem obdobju
pri matematičnih dejavnostih ni smiselna. Opazimo lahko tudi, da je razlika v obeh
odgovorih zelo majhna. Menimo, da bi bilo treba vprašanje zastaviti večjemu vzorcu in
raziskati, ali bi bili rezultati še vedno podobni. Sami menimo, da je uporaba IKT smiselna
v obeh starostnih obdobjih, vendar ima pri tem pomembno vlogo vzgojiteljica. Kot smo
zapisali v teoretičnem delu, je priporočeno uporabljati pripomočke IKT v zgodnjem
otroštvu, v različnih starostnih obdobjih.
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
29
3.4.9 Uporaba IKT pri matematičnih vsebinah
Preglednica 12: Uporaba IKT pri matematičnih vsebinah
Odgovor f f (%)
Števila in štetje 23 23,5
Barve 16 16,3
Geometrijski liki in telesa 15 15,3
Razvrščanje 18 18,4
Zaporedja in vzorci 7 7,1
Urejanje 14 14,3
Brez odgovora 5 5,1
Skupaj 98 100
Sledilo je vprašanje: »Pri katerih matematičnih vsebinah najpogosteje uporabljate
IKT?« Vprašanje je bilo odprtega tipa, kjer smo prejeli 98 odgovorov, ki smo jih združili
v sedem najpogostejših (glej preglednico 10). Najpogostejši odgovor je bil »števila in
štetje« s 23,5 %, sledil mu je odgovor »razvrščanje« z 18,4 %. Tretji najpogostejši je bil
odgovor »barve« s 16,3 %, temu je sledil odgovor »geometrijski liki in telesa« s 15,3 %.
Naslednji najpogostejši odgovor je bil »urejanje« s 14,3 %, ki mu je sledil odgovor
»zaporedja in vzorci« s 7,1 %. Nekaj vzgojiteljic pa na to vprašanje ni odgovorilo, in sicer
5,1% vseh anketirank.
Predvidevamo, da tiste vzgojiteljice, ki na to vprašanje niso odgovorile, ne
uporabljajo pripomočkov IKT pri matematičnih dejavnostih. Sicer pa lahko iz podatkov
razberemo, da vzgojiteljice uporabljajo pripomočke IKT pri različnih matematičnih
dejavnostih. To je po našem mnenju zelo dobro, saj otroci spoznavajo večino
matematičnih vsebin z uporabo IKT ter si tako širijo spekter matematičnih znanj in
spretnosti.
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
30
3.4.10 Izobraževanje in izpopolnjevanje na področju uporabe IKT s strani
vrtca
Preglednica 13: Izobraževanje in izpopolnjevanje na področju uporabe IKT s strani vrtca
Odgovor f f (%)
Da 20 33,3
Ne 40 66,7
Skupaj 60 100
Naslednje vprašanje, ki nas je zanimalo, se je glasilo: »Ali vam vrtec omogoča
izobraževanje in izpopolnjevanje na področju uporabe IKT v vrtcih?« Večina vzgojiteljic,
66,7 %, je odgovorilo z »ne«. Ostale anketiranke, kar predstavlja 33,3 %, so odgovorile
z »da«.
Iz podatkov razberemo, da večina vrtcev ne omogoča izobraževanja in
izpopolnjevanja na področju uporabe IKT. Menimo, da je to zaskrbljujoč podatek, saj
vsakodnevno uporabljamo IKT, prav tako je, glede na naša opažanja, vse bolj prisotna
v vrtcih in drugih vzgojno-izobraževalnih institucijah. Menimo, da bi vrtec moral poskrbeti
za strokovne delavce in jim omogočiti tovrstna izobraževanja, da bi si pridobili in razširili
znanje s področja IKT. Tudi v teoretičnem delu smo izpostavili, da v vrtcih želimo imeti
zaposlene kompetentne strokovne delavce, ki imajo pridobljene in razvite e-zmožnosti,
ustrezna pedagoška znanja oziroma ustrezno izobrazbo, izkušnje in ustrezen odnos do
vzgojno-izobraževalnega dela s predšolskimi otroki (Usar in Jerše, 2016). Upamo si trditi,
da če bi bilo več izobraževanj na področju uporabe IKT, bi posledično tudi vzgojiteljice
(ne glede na delovno dobo) pogosteje uporabljale pripomočke IKT.
3.4.11 Udeležba izobraževanj na področju uporabe IKT
Preglednica 14: Udeležba izobraževanj na področju uporabe IKT
Odgovor f f (%)
Da, vedno se jih udeležim 3 15,0
Da, pogosto se jih udeležim 8 40,0
Udeležim se jih redko 8 40,0
Nikoli se jih ne udeležim 1 5,0
Skupaj 20 100
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
31
Vprašanje, ki je sledilo, se je navezovalo na prejšnjega (glej preglednico 11) in se je
glasilo: »Če ste pri 12. vprašanju odgovorili z Da, ali se sami teh izobraževanj redno
udeležujete?« Najpogostejši odgovor s 40,0 % je bil »Da, pogosto se jih udeležim«,
enako število anketirank, 40,0 % je obkrožilo odgovor »Udeležim se jih redko«. Sledil je
odgovor »Da, vedno se jih udeležim« s 15,0 %. Na odgovor »Nikoli se jih ne udeležim«
je odgovorilo 5,0 % anketirank.
Iz rezultatov razberemo, da se vzgojiteljice, ki jim vrtec omogoča izobraževanje na
področju uporabe IKT, izobraževanj v večini udeležijo. Vendar opazimo, da se kar precej
vzgojiteljic redko udeležuje teh predavanj. Kar je zaskrbljujoč podatek, glede na to kako
malo vrtcev nudi zaposlenim tovrstna izobraževanja. Verjetno je razlogov za to, da se jih
udeležujejo redko ali sploh ne, kar nekaj. Vendar bi bilo dobro, da bi tudi te raziskali, saj
bi le tako lahko povečali udeležbo na izobraževanjih. Menimo, da bi se morale vse
vzgojiteljice teh izobraževanj udeleževati vedno ali pogosteje, saj bodo le tako
kompetentne na svojem področju in bodo otrokom nudile kakovostno vzgojo ter
omogočale celostni razvoj.
3.4.12 Negativni vpliv uporabe IKT na otrokovo zdravje oziroma razvoj
Preglednica 15: Negativni vpliv uporabe IKT na otrokovo zdravje oziroma razvoj
Odgovor f f (%)
Da, lahko 3 5,0
Da, če jo uporablja prekomerno 44 73,3
Ne, ne more 9 15,0
Ne vem 4 6,7
Skupaj 60 100
Naslednje vprašanje, na katerega so odgovarjale anketiranke, je bilo: »Se vam zdi,
da lahko uporaba IKT negativno vpliva na zdravje oziroma otrokov razvoj?«
Najpogostejši odgovor s 73,3 % je bil »Da, če jo uporablja prekomerno«. Sledil mu je
odgovor »Ne, ne more« s 15,0 %. Naslednji odgovor je bil »Ne vem« s 6,7 %. Najmanj
vzgojiteljic 5,0 % pa je odgovorilo »Da, lahko«.
Iz podatkov razberemo, da uporaba pripomočkov IKT lahko negativno vpliva na
otrokovo zdravje oziroma razvoj, vendar v primeru, ko jih uporablja prekomerno.
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
32
Predvidevamo, da so vzgojiteljice odgovarjale glede na lastne izkušnje in opažanja
in da se tudi same zavedajo, da je prekomerna uporaba pripomočkov IKT škodljiva tako
za otroke kot tudi za odrasle. Kot smo zapisali v teoretičnem delu, je pomembno, da
vzgojitelji in starši poznajo pozitivne in negativne lastnosti uporabe IKT in to prenesejo
na otroke.
3.4.13 Doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev iz kurikuluma na področju
matematike z uporabo IKT
Preglednica 16: Doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev iz kurikuluma na področju
matematike z uporabo IKT
Odgovor f f (%)
Da 39 65,0
Ne 16 26,7
Drugo: Ne uporabljam IKT 5 8,3
Skupaj 60 100
Zadnje vprašanje, ki nas je zanimalo, se je glasilo: »Se vam zdi, da z uporabo IKT
pri matematičnih vsebinah uspešno dosegate vzgojno-izobraževalne cilje iz
kurikuluma?« Večinoma vzgojiteljic, kar 65,0 %, je odgovorilo z »Da«. Sledil je odgovor
»Ne«, katerega je obkrožilo 26,7 % vzgojiteljic. Nekaj vzgojiteljic, in sicer 8,3 % vseh
anketirank, je obkrožilo odgovor »Drugo«, kjer so zapisale, da ne uporabljajo IKT.
Glede na rezultate lahko rečemo, da z uporabo IKT pri matematičnih vsebinah
vzgojiteljice uspešno dosegajo vzgojno-izobraževalne cilje iz kurikuluma. Pridobljeni
rezultati so pričakovani in sovpadajo z raziskavo, ki sta jo opravila Usar in Stritar (2011),
ter je predstavljena v teoretičnem delu. Tudi v tej raziskavi se je pokazalo, da so s
sredstvi IKT uspešno dosegali zastavljene cilje.
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
33
4 SKLEPNE UGOTOVITVE
Večkrat smo že omenili, da živimo v času, ko je IKT v intenzivnem razvoju. Kamorkoli
se ozremo, nas obdaja. Uporabljamo jo na različnih področjih, saj nam omogoča hiter
dostop do različnih podatkov, znanj, omogoča hitrejšo komunikacijo, in še bi lahko
naštevali. Vse bolj je prisotna tudi v vzgoji in izobraževanju. Zadnje čase opazujemo,
kako IKT vse bolj prodira v vrtce in vpliva na celoten sistem dela. Vzgojitelji morajo imeti
ustrezna znanja, da jo znajo uporabiti za vzgojo, komunikacijo, pripravo in izvedbo
vzgojno-izobraževalnega procesa, prav tako je potrebno sodelovanje staršev, saj se tudi
vrtec in starši vse bolj povezujejo in komunicirajo preko IKT.
Zato smo se odločili, da izvedemo raziskavo na temo uporabe IKT pri izvajanju
matematičnih dejavnosti v vrtcu. Menimo, da je uporaba IKT v vrtcu smiselna in da lahko
s pravilno uporabo dosežemo različne cilje, otrokom posredujemo veliko znanja in
informacij, prav tako pa je lahko odlična metoda dela in motivacija za otroke.
Z raziskavo smo ugotovili, da stopnja izobrazbe in delovna doba vzgojiteljic vplivata
na uporabo IKT pri izvajanju matematičnih dejavnosti v vrtcu, saj jo vzgojiteljice z
dokončano visoko šolo uporabljajo pogosteje kot vzgojiteljice, ki imajo dokončano
srednjo ali višjo šolo. Prav tako jo vzgojiteljice z daljšo delovno dobo (nad 10 let)
uporabljajo redkeje kot vzgojiteljice s krajšo delovno dobo (do vključno 10 let). Morda je
razlog to, da gre za mlajše vzgojiteljice, ki imajo posledično krajšo delovno dobo, hkrati
pa višjo izobrazbo in so tako bolj vešče z upravljanjem pripomočkov IKT. Lahko rečemo,
da so računalniško bolj pismene, pripomočki IKT so jim bližje, poleg tega pa so na
fakulteti pridobile več teoretičnega in tudi praktičnega znanja ter izkušenj o uporabi IKT.
Ugotovili smo, da vzgojiteljice redko uporabljajo IKT in da glavni razlog tiči v
pomankanju opreme IKT v vrtcih. Zakaj prihaja do pomankanja omenjene opreme je
vprašanje, ki smo si ga zastavili takoj, ko smo videli rezultate. Predvidevamo, da za to
obstaja več razlogov, vsekakor pa menimo, da je eden glavnih razlogov finančno stanje
vrtca. Glede na lastna opažanja lahko trdimo, da so nekateri vrtci zaradi krčenja
finančnega proračuna zelo oškodovani pri materialnih sredstvih. V našem primeru torej
niso opremljeni z dovolj ali ustrezno delujočo opremo IKT. Kar je zaskrbljujoč podatek,
saj s tem onemogočajo vzgojiteljevo kakovostno delo, kar pa posledično vpliva na
otrokov celostni razvoj.
Iz rezultatov smo razbrali, da vzgojiteljice uporabljajo različne pripomočke IKT,
najpogosteje pa za izvajanje matematičnih dejavnosti uporabljajo računalnik in
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
34
fotoaparat. Različna sredstva IKT uporabljajo pri različnih matematičnih vsebinah, med
katerimi prevladujejo števila in štetje, razvrščanje in barve.
Ugotovili smo tudi, da se vzgojiteljicam zdi uporaba IKT smiselna in nujna v
današnjem času, vendar pa se jim ne zdi smiselna uporaba v obeh starostnih obdobjih.
Kar nekaj vzgojiteljic je namreč zapisalo, da otroci v 1. starostnem obdobju potrebujejo
konkretne materiale in da so sredstva IKT preveč abstraktna za njihovo razumevanje.
Sami menimo, da je uporaba smiselna v obeh starostnih obdobjih, saj otrokom v 1.
starostnem obdobju ne bomo ponudili računalnika in matematičnega programa, katerega
niso zmožni razumeti. Vendar pa jim lahko s pomočjo računalnika in projektorja na
zanimiv način predstavimo zgodbo o številih, likih ali barvah. Lahko uporabimo CD-
predvajalnik ter skupaj zaplešemo na pesem z matematično vsebino in podobno.
Potrebna sta kreativnost vzgojitelja in poznavanje razvojnih značilnosti otrok.
Glede na pridobljene rezultate ugotavljamo, da sredstva IKT ne morejo nadomestiti
klasičnih didaktičnih sredstev pri matematičnih dejavnostih, ter da otroci z uporabo IKT
ne pridobivajo več matematičnega znanja, izkušenj kot če IKT ne bi uporabljali. Poleg
tega lahko uporaba IKT negativno vpliva na zdravje oziroma otrokov razvoj le v primeru
prekomerne uporabe. Smo pa ugotovili, da vzgojiteljice z uporabo IKT pri matematičnih
vsebinah uspešno dosegajo vzgojno-izobraževalne cilje.
Zanimalo nas je tudi, ali vrtci nudijo izobraževanje na področju uporabe IKT.
Ugotovili smo, da vzgojiteljicam ne omogočajo izobraževanja za omenjeno področje.
Zakaj je premalo izobraževanj na to temo je vprašanje, ki bi ga bilo smiselno raziskati in
poiskati tudi rešitve, saj bi verjetno to vplivalo tudi na pogostost uporabe IKT pri izvajanju
matematičnih vsebin. Predvidevamo, da če bi vzgojiteljice imele strokovna izobraževanja
s področja uporabe IKT, bi le-to tudi pogosteje uporabljale, saj bi pridobile veliko idej,
znanj, kako lahko otroke motivirajo in jim s pomočjo tehnologije, na zanimiv način,
predstavijo različne matematične vsebine.
V diplomski nalogi smo prišli do ugotovitve, da se vzgojiteljice zavedajo
pomembnosti uporabe sredstev IKT v vrtcu oziroma pri matematičnih dejavnostih, vedo,
da je uporaba IKT smiselna in nujna v današnjem času, vendar pa pri sami uporabi le-te
naletijo na različne razloge in prepreke. Ob vsem tem se nam tako pojavljajo še številna
vprašanja, ki bi jih bilo treba raziskati, da bi lahko odpravili omenjene prepreke. Morda
bi lahko v prihodnje v raziskavo vključili tudi ravnatelje vrtec v Sloveniji, da bi uporabo
IKT analizirali še z drugega zornega kota.
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
35
Z našo raziskavo želimo osveščati vzgojno-izobraževalne institucije in njihove
strokovne delavce o pomembnosti uporabe IKT na področju vzgoje in izobraževanja, še
posebej na področju matematike. Vendar pa je treba poudariti, da rezultatov naše
raziskave ne moremo posploševati na celotno populacijo vzgojiteljev, ampak nam je
raziskava v pomoč, da vidimo, kateri so razlogi za redko uporabo IKT pri matematičnih
dejavnostih, ki bi jih bilo treba odpraviti, in katera so tista področja, lastnosti uporabe IKT,
ki pozitivna vplivajo na otrokov razvoj.
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
36
5 LITERATURA IN VIRI
Bačnik, A. (ur.) (2011). Mednarodna konferenca Splet izobraževanja in raziskovanja z
IKT – SIRikt 2011, Kranjska Gora, 13.–16. april 2011. Ljubljana: Miška.
Brečko, B. N. in Vehovar, V. (2008). Informacijsko-komunikacijska tehnologija pri
poučevanju in učenju v slovenskih šolah. Pridobljeno 10. 10. 2017,
http://uploadi.www.ris.org/editor/1236684079IKT_brecko_vehovar.pdf.
Cotič, M. in Felda, D. (b. l.). Matematika v vrtcu. Pridobljeno 10. 10. 2017, http://www.
mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/Strukturni_skladi/Gradiva/G
radivo_Strukturni_skladi_Usposabljanje_KZI_2faza_Cotic_vrtec.pdf.
Đurić, A. (2015). Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri poučevanju
naravoslovja v vrtcu. Diplomsko delo. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška
fakulteta.
Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za
šolstvo.
Lešnjak, G. (2002). Matematika. Tržič: Učila International.
Marjanovič Umek, L. (ur.) (2001). Otrok v vrtcu: priročnik h kurikulu za vrtce. Maribor:
Obzorja.
Usar, K. in Jerše, L. (2016). Smernice za uporabo IKT v vrtcu. Pridobljeno 7. 11. 2017,
https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/smernice-ikt-vrtec/files/assets/basic-html/
index.html#2.
Usar, K. in Stritar, U. (2011). E-kompetenten strokovni delavec v vrtcu. Pridobljeno
7. 11. 2017, http://www.solazaravnatelje.si/Files/Srecanja/E-kompetentni%
20strokovni%20delavec%20-%20gradivo%20in%20razmisleki%20na%
20delavnicah.pdf.
Zajc, I. in Koželj, M. (2001). Matematika v srcu umetnosti. Ljubljana: Jutro.
Zuljan, D. (2014). Tehnološka pismenost v obdobju zgodnjega učenja. Koper: Univerza
na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales.
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
37
6 PRILOGE
Priloga 1: Anketni vprašalnik
ANKETNI VPRAŠALNIK
Spoštovani vzgojitelji in vzgojiteljice!
Sem Tjaša Zakonjšek, izredna študentka zadnjega letnika predšolske vzgoje na
Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, in vas prosim za pomoč, da mi z izpolnitvijo
ankete pomagate pridobiti podatke (in mnenja), ki jih potrebujem za diplomsko delo.
Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) je vse bolj prisotna pri delu
vzgojitelja z otroki. Mnogim vzgojiteljem je v pomoč pri vzgojno-izobraževalnem delu,
prav tako pa vpliva na njihov profesionalni razvoj. Ob zaključku študija na Pedagoški
fakulteti Univerze na Primorskem, smer Predšolska vzgoja, sem se odločila za diplomsko
delo z naslovom Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju
matematičnih dejavnosti v vrtcu.
Zanimajo me vaša mnenja in stališča o uporabi IKT pri vzgojno-izobraževalnem
delu, še posebej na področju matematike ter vpliv uporabe IKT na profesionalni razvoj
vzgojitelja.
Vprašalnik je anonimen. Pridobljeni rezultati bodo služili v raziskovalni namen,
podatki bodo prikazani skupinsko, tako da posameznih odgovorov ne bo mogoče
prepoznati. Vljudno vas prosim, da ste pri izpolnjevanju ankete iskreni in dosledni. Za
vaš trud in čas se vam iskreno zahvaljujem.
Navodila za izpolnjevanje:
Vsa vprašanja, razen 5. in 11., so zaprtega ali kombiniranega tipa in so možni
odgovori že podani. Vedno obkrožite le en odgovor, razen pri vprašanjih, kjer je posebej
napisano, da je možnih več odgovorov – tam lahko obkrožite enega ali več odgovorov.
Če pri odgovoru izberete »Drugo«, svoj odgovor napišite na prazno črto.
Tjaša Zakonjšek
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
38
1. Delovna doba:
a) do 5 let
b) 6–10 let
c) 11–15 let
d) nad 16 let
2. Stopnja izobrazbe:
a) V.– srednja strokovna, srednja splošna izobrazba
b) VI/1. – višješolski strokovni program
c) VI/2. – visokošolski strokovni/univerzitetni program (1. bolonjska stopnja)
d) VII. – magisterij stroke (2. bolonjska stopnja)
e) VIII/1. – magisterij znanosti
f) f)VIII/2. – doktorat znanosti (3. bolonjska stopnja)
3. Ali sem vam zdi uporaba IKT pri matematičnih dejavnostih smiselna?
a) Da
b) Ne
c) Drugo:__________________________________________
4. Kako pogosto uporabljate IKT pri matematičnih dejavnostih v vrtcu?
a) Nikoli
b) Redko (enkrat na mesec ali manj)
c) Pogosto (enkrat na teden)
d) Zelo pogosto (dvakrat na teden ali več)
5. Če ste pri 4. vprašanju obkrožili odgovor a ali b, napišite, kaj vas ovira, da IKT ne
uporabljate oziroma jo uporabljate redko?
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
6. Katera sredstva IKT najpogosteje uporabljate pri matematičnih dejavnostih?
(Možnih je več odgovorov.)
a) Računalnik (stacionarni, prenosni, tablični)
b) Kamera
c) Fotoaparat
d) Kalkulator
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
39
e) CD-predvajalnik
f) Televizija
g) Projektor
h) Pametni telefon
i) Interaktivna tabla
j) Aplikacije/programi na računalniku
k) Drugo:___________________________________________________
7. Ali menite, da je uporaba IKT nujna v današnjem času?
a) Da
b) Ne
c) Drugo:____________________________________________________
8. Ali se vam zdi, da lahko uporaba IKT pri matematičnih dejavnostih nadomesti
klasična didaktična sredstva?
a) Da
b) Ne
c) Delno
9. Ali se vam zdi, da otroci z uporabo IKT pri matematičnih dejavnostih pridobijo več
matematičnega znanja, izkušenj, kot če IKT ne bi uporabljali?
a) Da
b) Ne
10. Ali se vam zdi smiselna uporaba IKT pri matematičnih dejavnostih v obeh
starostnih obdobjih?
a) Da
b) Ne
11. Pri katerih matematičnih vsebinah najpogosteje uporabljate IKT?
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih
dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
40
12. Ali vam vrtec omogoča izobraževanje in izpopolnjevane na področju uporabe IKT v
vrtcih?
a) Da
b) Ne
13. Če ste pri 12. vprašanju odgovorili z da, ali se sami teh izobraževanj redno
udeležujete?
a) Da, vedno se jih udeležim.
b) Da, pogosto se jih udeležim.
c) Udeležim se jih redko.
d) Nikoli se jih ne udeležim.
14. Se vam zdi, da lahko uporaba IKT negativno vpliva na zdravje oziroma otrokov
razvoj?
a) Da, lahko.
b) Da, če jo uporablja prekomerno
c) Ne, ne more.
d) Ne vem.
15. Se vam zdi, da z uporabo IKT pri matematičnih vsebinah uspešno dosegate
vzgojno-izobraževalne cilje iz kurikuluma?
a) Da
b) Ne
c) Drugo:_____________________________________________________
Za vaše sodelovanje se vam iskreno zahvaljujem!