Diplomska naloga--Simona Copot - share.upr.si€¦ · ne gre zgolj za izvajanje projekta kot načina dela, s katerim se izvajalci učijo postopke vodenja in izvajanja projekta od

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

SIMONA COPOT

KOPER 2014

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program prve

stopnje Predšolske vzgoje

Diplomska naloga

NARAVOSLOVNE DEJAVNOSTI V EKOVRTCU –

ODPADKI

Simona Copot

Koper 2014

Mentorica:

dr. Nataša Dolenc Orbanić, pred.

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici, dr. Nataši Dolenc Orbanić, pred., za strokovno pomoč in

vodenje pri nastajanju diplomskega dela.

Iskrena hvala vsem zaposlenim v Vrtcu Ljutomer, skupini otrok Sončki in njihovim

staršem, še posebej pa vzgojiteljici Ksenji Kosi Viher, ki so mi pomagali pri nastajanju

diplomskega dela.

Še posebej se zahvaljujem mojemu partnerju Petru, hčerkama Ani in Maji za

potrpežljivost, spodbude in podporo pri študiju ter ostalim domačim, ki so mi stali ob

strani.

Hvala!

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Simona Copot, študentka visokošolskega strokovnega študijskega

programa prve stopnje Predšolska vzgoja,

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

______________________

V Kopru, dne

POVZETEK

Področje ekologije lahko vključimo v delo že pri predšolskih otrocih. Z veliko dobre

volje, truda, predvsem pa s svojim zgledom lahko že pri predšolskih otrocih dosežemo

ekološko ozaveščenost.

Namen diplomske naloge z naslovom Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu –

odpadki je prikazati, kako otroci v vrtcu po fazah projektnega dela spoznavajo proces

ločevanja odpadkov in s tem postanejo ekološko ozaveščeni.

Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in

empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili značilnosti in načela projektnega

dela. Posebno pozornost smo namenili učenju pri projektnem delu, opredelili vlogo

vzgojitelja in otroka. Izhajali smo iz Kurikula, in sicer s področja narave. Predstavili smo

tudi značilnosti ekovrtca.

V empiričnem delu so predstavljene različne dejavnosti, skozi katere otroci s

pomočjo projektnega dela spoznavajo proces ločevanja odpadkov, njihove predelave in

pomena za okolico. Predstavili smo rezultate anketnega vprašalnika za starše. Sledi še

evalvacija celotnega projektnega dela.

Dejavnosti so bile izvedene v Vrtcu Ljutomer, v skupini otrok, starih od 3 do 5 let.

Ključne besede: predšolska vzgoja, zgodnje učenje naravoslovja, projektno delo,

ločevanje odpadkov

ABSTRACT

Natural science activities in eco kindergarten- rubbish

The area of ecology can be included in work already with pre-school children. With

lots of cheerfulness, effort and mostly with own example we can achieve ecological

awareness already at this early age.

The purpose of my diploma paper with title Natural science activities in eco

kindergarten- Rubbish is to show, how kindergarten children get acquainted with the

process of rubbish sorting and gain awareness of ecology through project work.

My diploma paper consists of two parts, theoretical and empirical part. In

theoretical part we have presented features and principles of project work. Special

attention has been given to learning with project work and we have also defined the

role of a teacher and a child. It all originates from curriculum, from the field of nature.

We have also presented the features of Eco kindergarten.

In empirical part we have presented different activities through project work with

which children learn about the process of rubbish sorting, their processing and

meaning for the environment. We have also presented the results of the parents’

questionnaire. The evaluation of the whole project follows at the end.

All the activities were carried out in kindergarten Ljutomer, with group of children,

aged 3 to 5 years.

Key words: pre-school education, early study of Natural science, project work,

rubbish sorting

KAZALO VSEBINE

1 Uvod ..................................................................................................................... 1

2 Teoretični del......................................................................................................... 2

2.1 Projektno delo ..................................................................................................... 2

2.1.1 Opredelitev projektnega dela ........................................................................ 2

2.1.2 Značilnosti projektnega dela ........................................................................ 3

2.1.3 Zgradba in razčlenitev projektnega dela ....................................................... 4

2.2 Učenje pri projektnem delu ................................................................................. 5

2.2.1 Učenje v predšolskem obdobju ..................................................................... 5

2.2.2 Vloga vzgojitelja in otroka pri projektnem delu .............................................. 6

2.3 Kurikulum za vrtce ............................................................................................. 7

2.3.1 Področje narave ........................................................................................... 8

2.4 Ekovrtec .............................................................................................................. 9

2.4.1 Sedem korakov Ekošole ..............................................................................10

2.5 Odpadki .............................................................................................................12

2.5.1 Kaj se dogaja z odpadki? ............................................................................13

2.5.2 Vrste odpadkov ...........................................................................................16

2.5.3 Ločevanje odpadkov ...................................................................................16

2.5.4 Ekološko ozaveščanje ................................................................................22

3 Empirični del ........................................................................................................23

3.1 Problematika ......................................................................................................23

3.2 Cilji .....................................................................................................................23

3.3 Raziskovalna vprašanja .....................................................................................24

3.4 Raziskovalne hipoteze ......................................................................................24

3.5 Metodologija ......................................................................................................24

3.5.1 Vzorec .........................................................................................................25

3.5.2 Zbiranje in obdelava podatkov .....................................................................25

3.6 Rezultati in interpretacija ....................................................................................25

3.6.1 Izvedba projekta ..........................................................................................25

3.6.2 Vpliv domačega okolja na ekološko ozaveščenost otrok .............................46

3.7 Sklep .................................................................................................................55

4 Literatura ..............................................................................................................56

Priloga A .....................................................................................................................58

Priloga B .....................................................................................................................59

KAZALO SLIK

Slika 1: Izvedba projekta po štirih korakih ..................................................................... 3

Slika 2: Razčlenitev in pregled po etapah .................................................................... 4

Slika 3: Odnos vzgojitelja in otroka do učne vsebine ................................................... 6

Slika 4: Znak za Ekošolo ............................................................................................12

Slika 5: Zemlja se utaplja v smeteh .............................................................................13

Slika 6: Čas razgradnje določenih odpadkov . .............................................................14

Slika 7: Mednarodni znak za recikliranje .....................................................................16

Slika 8: Zabojnik za papir ...........................................................................................18

Slika 9: Zabojnik za steklo ..........................................................................................19

Slika 10: Zabojnik za embalažo ..................................................................................20

Slika 11: Zabojnik za biološke odpadke ......................................................................20

Slika 12: Zabojnik za ostale odpadke .........................................................................21

Slika 13: Idejna skica ...................................................................................................27

Slika 14: Načrtovanje izvedbe .....................................................................................28

Slika 15: Izdelava ekoplakatov ....................................................................................30

Slika 18: Obisk ekološkega otoka ................................................................................33

Slika 19: Obisk Zbirnega centra Ljutomer ....................................................................34

Slika 20: Ogled zabojnikov ..........................................................................................34

Slika 21: Izdelava kaše iz papirja .................................................................................36

Slika 22: Okrasitev novega papirja ..............................................................................36

Slika 25: Nered v igralnici ............................................................................................39

Slika 26: Ločevanje z lutko ..........................................................................................40

Slika 27: Izdelava kostumov ........................................................................................41

Slika 28: Ustvarjalnost otrok ........................................................................................41

Slika 29: Izdelava kostuma za robota ..........................................................................42

Slika 30: Poslovneža ...................................................................................................43

Slika 31: Vojak ............................................................................................................43

Slika 32: Skupinska slika modne revije ........................................................................44

KAZALO GRAFIKONOV

Grafikon 1: Spol sodelujočih staršev ...........................................................................46

Grafikon 2: Starost sodelujočih staršev .......................................................................47

Grafikon 3: Odgovori na vprašanje: »Ali doma ločujete odpadke?« ............................47

Grafikon 4: Odgovori na vprašanje: »Katere odpadke ločujete?« ...............................48

Grafikon 5: Odgovori na vprašanje: »Ali v proces ločevanja odpadkov vključujete

svojega otroka?« .........................................................................................................49

Grafikon 6:: Odgovori na vprašanje: »Ali svojega otroka opozorite, da ni ravnal prav, če

odpadek vrže na tla?« ................................................................................................50

Grafikon 7: Odgovori na vprašanje: »Menite, da je pomembno, da so vaši otroci

ekološko ozaveščeni?« ...............................................................................................51

Grafikon 8: Odgovori na vprašanje: »Ali menite, da je vrtec tisti, ki mora otroke

ekološko poučiti?« .......................................................................................................52

Grafikon 9: Odgovori na vprašanje: »Ali ste že sodelovali pri čistilni ali zbiralni akciji?«

....................................................................................................................................53

Grafikon 10: Odgovori na vprašanje: »Ali menite, da je v vašem vrtcu dobro

poskrbljeno za ločevanje odpadkov?« ........................................................................54

Copot, Simona (2014): Naravoslovne dejavnosti v ekovrtcu – odpadki. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. ____________________________________________________________________________________

1

1 UVOD

Svet je ujet v kolesje potrošništva. Količina odpadkov se je z industrializacijo,

potrošništvom, predvsem pa s potratnim načinom življenja neznansko povečala. Vse

se vrti okoli odpadkov. Kar kupimo, nam zavijejo ali dajo v vrečko. Kam bomo z vsemi

odpadki? Že zdaj se dušimo v njih, če pa ne bomo tega problema čim prej izpostavili in

začeli ozaveščati tudi najmlajše, se bo stanje še poslabšalo. V tem primeru bi izgubili

bitko z odpadki, ki jih je vsak dan več.

Področje ekologije lahko vključimo v delo že pri predšolskih otrocih. Z veliko dobre

volje, truda, predvsem pa s svojim zgledom lahko tudi pri predšolskih otrocih dosežemo

ekološko ozaveščenost. Odrasli bodimo otrokom vzgled, saj bodo z veseljem

posnemali, kar bomo počeli. Naj nam ne bo vseeno, v kakšnem okolju živimo.

Poskrbimo, da bo naša okolica zelena in čista. Da pa bomo to dosegli, je treba

spodbujati otroke k zbiranju in pravilnemu ločevanju odpadkov, saj bodo tako svoje

izkušnje in pridobljeno znanje prenašali na starše, svojo družino in ostalo družbeno

okolje (Košmrlj, 2010).

Z otroki se lahko o varovanju okolja pogovarjamo, vendar je najpomembneje, da

otroci vse to doživijo s pomočjo dejavnosti, saj bodo le tako pridobili nove izkušnje in

znanje. Pri tem ima pomembno vlogo vzgojitelj, ki načrtuje dejavnosti, pri katerih so

otroci aktivni na področju ekologije (izdelava zabojnikov, recikliranje papirja, obisk

ekološkega otoka in zbirnega centra, opazovanje okolice …).

Ker je naš vrtec vključen v program Ekošola, gradimo vrednote za odgovoren

način bivanja na tem planetu. Ob tovrstnih dejavnostih v vrtcu sem večkrat slišala

vprašanja otrok: »Zakaj imamo toliko košev, zakaj so različnih barv, kam vržem

papirček od bombona, kam odpeljejo smetarji smeti?« Prav zaradi teh vprašanj sem se

odločila, da na to temo napišem diplomsko nalogo.


2

2 TEORETIČNI DEL

V teoretičnem delu bomo obravnavali projektno delo kot način dela z otroki,

kakšna je vloga otrok in kakšna vzgojitelja. Predstavili bomo vlogo in pomen ekovrtca,

pri vsem tem pa smo izhajali iz Kurikula za vrtce, natančneje, s področja narave.

2.1 Projektno delo

Dandanes je raba projektov zelo pogosta. Tudi vzgojitelji v vrtcu želimo poiskati

ustrezen način, kako otroka pripeljati do novih spoznanj, pri katerih bo čim bolj aktiven

in ustvarjalen. Vse to pa nam omogoča projektno učno delo.

2.1.1 Opredelitev projektnega dela

Projektno delo je metodični postopek. Je način dela, s katerim se udeleženci učijo

razmišljati in delati projektno ter pridobivajo spretnosti, potrebne za tovrstno delo

(Novak 2009, str. 13).

Po mnenju H. Novakove in njenih sodelavcev (2009, str. 13) pri projektnem delu

ne gre zgolj za izvajanje projekta kot načina dela, s katerim se izvajalci učijo postopke

vodenja in izvajanja projekta od zamisli in načrtovanja njegove izvedbe do produkta.

Projektnemu delu namreč sledi še evalvacija, kar pomeni, da se delo konča šele z

analizo in oceno celotne izvedbe in poteka projekta. Izvajalci projekta se torej prek

projektnega dela učijo, z izvajanjem različnih aktivnosti pa bogatijo svoje znanje in

razvijajo različne sposobnosti.

Izvedba projekta poteka po štirih korakih: oblikovanje pobude in končnega cilja,

načrtovanje izvedbe, uresničitev cilja, evalvacija izvedbe (slika 1).


3

Slika 1: Izvedba projekta po štirih korakih (Novak idr., 2009)

Osnova vodenja in izvajanja projektnega dela je učenje. To lahko pri udeležencih

poteka zavestno, ciljno naravnano in načrtno ali pa spontano – zlasti pri igrah in

svobodnih dejavnostih. Ker pri projektnem delu vsaka dejavnost temelji na spodbudi in

samoaktivnosti udeležencev, je za večino udeležencev medsebojno sodelovanje v

projektu privlačen način dela. Mogoče ga je izvajati v okviru rednega pouka in drugih

oblik, pri samostojnem učenju, med podaljšanim bivanjem v šoli, pri interesnih

aktivnostih oziroma pri igri, ki je osnovna oblika aktivnosti, zlasti otrok na predšolski

stopnji (Novak idr., 2009, str. 13).

Pri izvajanju projektnega dela lahko sodelujejo vsi, ki želijo. Kot oblika

pedagoškega vodenja je primerna za vse starostne stopnje. Projektno se lahko začno

učiti razmišljati in delati že predšolski otroci od tretjega leta starosti, osnovnošolski

učenci, dijaki srednjih šol, študentje na visokih šolah in univerzah ter odrasli.

Udeležence usmerja oseba, ki je usposobljena za pedagoško vodenje projektov in je

praviloma tudi vodja projekta (Novak idr., 2009, str. 15).

2.1.2 Značilnosti projektnega dela

Temeljne značilnosti projektnega pouka:

- učenci so nosilci usmerjene in načrtovane aktivnosti;

- konkretna tema je usmerjena na otrokovo življenjsko situacijo;

- spoštovanje otrok ob upoštevanju interesov, potreb in sposobnosti učencev;

- sodelovalni odnos;

- odprtost; uporaba spoznanj različnih strokovnih področij, integracija vsebin;

- interdisciplinarni (tematsko-problemski) pristop;

- poudarjeno je izkustveno učenje;

1. korak

OBLIKOVANJE

POBUDE IN

KONČNEGA CILJA

2. KORAK

NAČRTOVANJE

IZVEDBE

3. KORAK

URESNIČITEV

CILJA

4. KORAK

EVALVACIJA

IZVEDBE


4

- poudarjeno je učenje kot proces zaradi primerne vzgojne funkcije projektnega

dela (Novak, H., 1990, str. 27).

Pri projektnem pouku se učenci lotevajo reševanja konkretnih problemov,

usmerjenih na različne življenjske situacije. Ob tem si vsi udeleženci v projektu

zastavijo skupne cilje, kar pa zahteva načrtovanje ciljev, poteka, časa, kraja ipd. Pri

izbiri tematike imajo učenci zelo pomembno vlogo, saj lahko izrazijo svoje interese,

izkušnje in si glede na svoje potrebe, sposobnosti in želje izberejo aktivnosti. Le ob

sproščeni in varni klimi, ki temelji na medsebojnem spoštovanju, lahko učenci

svobodno izražajo svoje poglede, sposobnosti, občutke, razpoloženja, kritično

razmišljajo in upoštevajo sodelovanje drugih soudeležencev (Ivanuš Grmek, Čagran,

Sadak, 2009, str. 56).

2.1.3 Zgradba in razčlenitev projektnega dela

Projektno delo sestoji iz več komponent, ki si sledijo po etapah v določenem

zaporedju, vendar se zgradba in potek projektnega dela med različnimi avtorji nekoliko

razlikujeta (Novak idr., 2009, str. 24).

V nadaljevanju prikazujemo shemo razčlenitve in poteka projektnega dela (slika 2)

po H. Novak (2009).

Slika 2: Razčlenitev in pregled po etapah (Novak idr., 2009)

ETAPA KOMPONENTE MISELNI POTEK

1 Iniciativa z oblikovanjem KAJ? ZAKAJ?

projektne teme in končnega cilja

2 Izdelava idejne skice KAJ?

z operativnimi cilji in nalogami

3 Načrtovanje izvedbe KAKO?

4 Izvedba načrta Potek aktivnosti

5 Predstavitev dosežkov Rezultati

6 Evalvacija Sklepni del


5

Psihologinja in pedagoginja H. Novak (2009) navaja, da se projektno delo začne z

iniciativo, ki jo sproži vodja ali kdo drug. Ko večina določi temo, se dogovorijo še o

končnem cilju projekta. Prvi etapi sledi razčlenitev projektne teme na podteme, ki so

hkrati operativni cilji in naloge. Tako nastane idejna skica. Tretja etapa se nadaljuje z

načrtovanjem aktivnosti, s katerimi naj bi uresničevali postavljene cilje in naloge.

Sledita še etapi izvedbe načrtovanih nalog in aktivnosti ter predstavitev dosežkov. S

predstavitvijo rezultatov se projekt konča. Pri projektnem delu pa to ni končna etapa.

Sledi še etapa evalvacije, ki je po mnenju H. Novak (2009) izrednega pomena. Torej za

udeležence v projektnem delu ni pomemben le končni izdelek, temveč tudi ugotovitve,

do katerih pridejo s samorefleksijo in jih obravnavajo v zadnji etapi. Tako z vodjo in

drugimi sodelavci ovrednotijo celoten potek projekta.

2.2 Učenje pri projektnem delu

Učenje je socialna izkušnja, ki vključuje smiselne interakcije med otroki in

odraslimi. Ker se otroci učijo različno hitro in imajo interese in izkušnje, bodo bolj

verjetno dosegli svoj polni potencial za rast takrat, ko jih bodo spodbujali k interakciji in

neovirani komunikaciji z vrstniki in odraslimi. Te socialne izkušnje se pridobivajo v

okviru dejavnosti, za katere so dali pobudo odrasli, ki zagotavljajo primarne priložnosti

za otrokovo izbiro, vodenje in individualno izražanje (Hohmann, Weikart, 2005, str. 16).

2.2.1 Učenje v predšolskem obdobju

Vrtec je javna ustanova, v kateri je vzgojitelj zaposlen kot strokovnjak, ki mora

poznati temeljne značilnosti otrokovega razvoja.

V Kurikulumu (2004) za vrtce so na podlagi različnih teoretskih okvirov zapisane

nekatere skupne zakonitosti o otrokovem razvoju:

- otrokov razvoj poteka skozi določene zaporedne stopnje, ki so opredeljene tako

s kvantitativnimi kot kvalitativnimi spremembami;

- vsi psihični procesi (čustva, govor, mišljenje, socialna kognicija itn.) se razvijajo

v vseh razvojnih obdobjih;

- posamezna področja razvoja so med seboj prepletena, saj gre za vzporednost

in povezanost med različnimi psihičnimi funkcijami;

- v otrokovem razvoju so obdobja, ki so najbolj primerna (t. i. kritično obdobje), da

se otrok nekaj nauči, pridobi določeno spretnost na najbolj učinkovit način;


6

- individualne razlike v razvoju so med otroki velike, zlasti v prvih letih njihovega

življenja, vendar ta različnost otrok ostaja znotraj razvojnih norm;

- gre za stalno povezavo med otrokovim razvojem, učenjem in poučevanjem, ki

se kaže zlasti v razmerju med otrokovim aktualnim in potencialnim razvojem.

Če vzgojitelj pozna temelje otrokovega razvoja, bo na podlagi tega otroka dobro

opazoval, spremljal njegov razvoj, spodbujal učenje in mu tako omogočil nadaljnji

razvoj. Do učenja namreč pride, če ponudimo otroku dejavnosti, ki so zanj razvojno

primerne in dovolj zahtevne (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 18–19).

Učenje predšolskega otroka temelji na neposredni aktivnosti s predmeti in na

pridobivanju konkretnih izkušenj z ljudmi, stvarmi, na razmisleku o dejavnostih ter

oblikovanju predstav in predpojmovnih struktur na osnovi prvih generalizacij, notranje

motivacije in ob reševanju konkretnih problemov ter pridobivanju socialnih izkušenj.

Otroška igra pa je tista dejavnost, ki na najbolj naraven način združuje temeljna načela

predšolske vzgoje in je v primeru, da je opredeljena dovolj široko v smislu preseganja

svoje vpetosti v t. i. akademski ali razvojni pristop v predšolski vzgoji, razumljena kot

način otrokovega razvoja in učenja v zgodnjem obdobju (Kurikulum za vrtce, 1999, str.

18–19).

2.2.2 Vloga vzgojitelja in otroka pri projektnem delu

Projektno učno delo združuje elemente direktnega vzgojiteljevega vodenja učnega

procesa in elemente samostojnega dela otrok (Novak idr. 1990, str. 22)

Slika 3: Odnos vzgojitelja in otroka do učne vsebine (Novak idr., 1990)

VZGOJITELJ

UČNA VSEBINA OTROK


7

Pri projektnem delu vzgojitelj postopno vodi otroke skozi učni proces v smeri

uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev in nalog, ki jih je postavil v sodelovanju z

otroki na začetku izvajanja projekta (slika 3). Med projektom vzgojitelj spodbuja,

usmerja in pomaga otrokom pri učenju oz. pri izvajanju aktivnosti, ki so jih otroci

prevzeli ob načrtovanju izvedbe projekta (Novak idr., 1990, str. 22).

Vzgojitelj otrokom pomaga definirati cilj projekta (operativni cilj) tako, da ga

določijo skupaj, ga dosegajo in vrednotijo. Vzgojitelj posredno in neposredno poskrbi

za materiale, postavi pravila vedenja otrok, razloži jim tudi svojo vlogo. Določi tudi

najustreznejši prostor in zagotavlja pomoč posameznikom. Opazuje in spoznava

socialne spretnosti otrok in odnose med njimi, kar mu je v pomoč pri nadaljevanju

načrtovanja (Glogovec idr., 1993, str. 42).

Otroci se samostojno učijo ob posredni vzgojiteljevi pomoči, to pomeni, da

opazujejo nek pojav, zbirajo potrebne podatke, raziskujejo, rešujejo probleme, izvajajo

neko praktično aktivnost ipd. Tako namreč s pomočjo lastne aktivnosti pridobivajo

neposredna spoznanja in znanja (Novak idr., 1990, str. 22).

Otrok pri projektnem delu izraža svoja stališča, čustva, daje pobude za dejavnosti,

ki izvirajo iz osebnih interesov, sodeluje pri razpravah in ob tem doživlja zadovoljstvo in

ugodje ter se počuti pomembnega (Glogovec idr., 1993, str. 17).

2.3 Kurikulum za vrtce

Osnova za načrtovanje dela v vrtcu je Kurikulum za vrtce (1999), ki vsebuje načela

in cilje predšolske vzgoje.

Področja kurikula so: jezik, narava, družba, gibanje, umetnost in matematika, ki se

med seboj prepletajo in povezujejo.

Program dela v oddelku načrtujeta vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice, ki

upoštevata razvojno stopnjo, interese otrok ter pobude otrok in staršev. Pri izvajanju

programov otrokom omogočata možnost izbire dejavnosti, sredstev in prostora. Otroci

se učijo prek igre in lastne aktivnosti v večjih in manjših skupinah ter tudi individualno.


8

2.3.1 Področje narave

Narava je posebno področje, v okviru katerega razvijamo otrokove sposobnosti za

dejavno vključevanje v obdajajoče fizično in družbeno okolje ter ustvarjanje zdravega in

varnega okolja in navad. Poudarek je na pridobivanju izkušenj z živimi bitji, naravnimi

pojavi ter na prebujanju veselja v raziskovanju in odkrivanju. Področje postopno razvija

naravoslovne pojme, naravoslovno mišljenje, sklepanje, zmožnosti za uvidevanje in

reševanje problemov, postavljanje hipotez, klasificiranje, iskanje ter povzemanje bistva

in pomena ter oblikovanje konceptov. Ti procesi pri otroku potekajo nezavedno, vendar

so hkrati osnovne znanstvene metode v naravoslovju (Kurikulum za vrtce, 1999, str.

55).

Otrok spoznava živali, rastline, predmete in pojave okoli sebe. Zato mu moramo

omogočiti, da pride v neposreden stik z njimi (obisk kmetije, zeliščnega vrta, razni

eksperimenti …). Otrok v vrtcu aktivno raziskuje pojave, ki ga zanimajo. Snovi in telesa

izpostavi mešanju, segrevanju, ohlajanju, rezanju, vlaženju, raztapljanju, upogibanju in

tako spozna, kako se spreminjajo. To lahko poveže s spremembami v naravi in

življenju glede na letne čase (prav tam, str. 56).

Otroci so radovedna bitja. Še posebej imajo radi raziskovanje v naravi, zato jim

moramo to tudi omogočiti. Naloga vzgojitelja je, da otrokom ponudi takšne dejavnosti,

ki jih bodo pritegnile, v njih bodo z veseljem sodelovali in odkrivali nova znanja. Na

področju narave je pomembno, da otroci raziskujejo od konkretnega k abstraktnemu.

Zelo težko bodo razumeli pojem drevesa, če ga vidijo samo na sliki. Omogočimo jim,

da gredo v gozd in opazujejo drevesa v vseh letnih časih.

V Kurikulumu za vrtce (1999) so v poglavju Narava opredeljeni globalni in

operativni cilji ter navedeni primeri dejavnosti. Navedla bom globalne cilje, ki so

pomembni za spoznavanje okolja, seznanjanje z živimi bitji in lastnim telesom.

Globalni cilji:

- doživljanje in spoznavanje žive in nežive narave v njeni raznolikosti,

povezanosti, stalnem spreminjanju in estetski razsežnosti;

- razvijanje naklonjenega, spoštljivega in odgovornega odnosa do žive in nežive

narave;


9

- spoznavanje svojega telesa, življenjskega cikla ter zdravega in varnega načina

življenja;

- spoznavanje snovi, prostora, časa, zvoka in svetlobe;

- spoznavanje tehničnih predmetov in razvijanje spretnosti na področju tehnike in

tehnologije;

- spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave.

2.4 Ekovrtec

Kot smo že omenili, je področje narave izrednega pomena za otroke v

predšolskem obdobju, zato moramo razvijati dejavnosti, ki krepijo vedenje s tega

področja. Ekovrtec Ljutomer je že nekaj let vključen v program Ekošole. Z vključitvijo v

ta program želimo, da otroci s projektnim pristopom raziskujejo in proučujejo naravno in

družbeno okolje s poudarkom na problemskih vsebinah okolja, v katerem živimo.

Glavni cilj je razviti naklonjen, spoštljiv in odgovoren odnos do narave.

Program Ekošola je mednarodno uveljavljen program celostne okoljske vzgoje in

izobraževanja, namenjen spodbujanju in širjenju ozaveščenosti o trajnostnem razvoju

med otroki, učenci in dijaki skozi njihov vzgojni in izobraževalni program ter skozi

aktivno udejstvovanje v lokalni skupnosti in širše (Ekošola, 2010).

V program Ekošola so vključene slovenske vzgojne in izobraževalne ustanove.

Osnovno namen delovanja programa Ekošola je, da bodo otroci, učenci in dijaki v

prihodnosti vplivali in sprejemali pomembne odločitve na vseh ravneh našega življenja

(Ekošola, 2010).

Program Ekošola je šola za življenje, zato v njem uresničujemo naslednja načela:

- skrb za človeka vključuje varovanje zdravja, izgradnjo medsebojnih odnosov ter

skrb za okolje in naravo;

- okoljska vzgoja je sestavni del ciljev in vsebin vsakega predmeta v

izobraževalnem programu;

- naravoslovne dejavnosti povezujejo cilje in vsebine med predmeti;

- vrednostni cilji so sestavni del življenja šole;

- dejavnosti mladih so odraz ustvarjalnosti, novih idej in konkretnih akcij oziroma

projektov;


10

- vzgojno delo znotraj šole je celovito in povezano z lokalno skupnostjo in s

tistimi, ki odločajo;

- prihodnost je v povezovanju mladih iz držav Evrope in sveta.

Glavni cilj slovenskega programa Ekošola je vzgoja otroka in mladostnika, da skrb

za okolje in naravo postane del njegovega življenja. Drugi cilji so:

- uvajati vzgojo in izobraževanje za okoljsko odgovornost;

- spodbujati in krepiti kreativnost, inovativnost ter izmenjavo idej;

- učinkovita raba naravnih virov (voda, odpadki, energija);

- povezovati okoljska vprašanja z ekonomskimi in socialnimi vprašanji;

- razvijati pozitivne medsebojne odnose;

- sodelovati pri preprečevanju in odpravi revščine;

- vzgajati in izobraževati za zdrav način življenja v zdravem okolju;

- povezovati ekošole v Sloveniji, EU in širše (Ekošola, 2010).

2.4.1 Sedem korakov Ekošole

1. korak: ustanovitev in delovanje ekoodbora programa Ekošole

Prvi korak v procesu vzpostavitve programa Ekošola je oblikovanje t. i. odbora

programa Ekošola, ki je gibalo celotnega procesa vzpostavitve in nadalje izvajanja

programa Ekošola (Ekošola, 2010).

2. korak: okoljski pregled

Drugi korak se začne s pregledom ali oceno okoljskega vpliva šole. Rezultati

okoljskega pregleda bodo osnova za načrt dela, pomagali bodo šoli pri odločitvi, ali je

sprememba potrebna, nujna ali sploh ni potrebna. Prav tako bodo v pomoč pri

zastavljanju realnih ciljev in merjenju uspeha programa (Ekošola, 2010).

Šole lahko najprej ovrednotijo svoj vpliv v tematiki, s katero se ukvarjajo (npr.

količina odpadkov, ki jo proizvedejo in pošljejo na odpad, količina papirja, ki ga

porabijo, količina elektrike, ki jo porabijo, ali reciklirajo, katere so kritične točke na

področju odpadkov itd.), ali pa vključijo vsa področja, na katerih utegne šola imeti vpliv

na okolje, kot so: odpadki, biotska raznovrstnost, energija, voda, transport, zdravje in

počutje, ohranjanje našega sveta (Ekošola, 2010).


11

3. korak: načrt dela programa Ekošole

Načrt dela je jedro aktivnosti programa Ekošola, ki ga na šoli naredijo s pomočjo

rezultatov okoljskega pregleda šole. S temi podatki določijo prednostna področja in

pripravijo načrt dela tako, da:

- določijo dosegljive in realne cilje ter časovne roke za izboljšanje okoljske

uspešnosti,

- naredijo seznam dogovorjenih okoljskih ciljev, vključno z roki in jasno

določenimi zadolžitvami za vsak korak (Ekošola, 2010).

4. korak: nadzor in ocenjevanje

Da šole ugotovijo, ali uspešno dosegajo cilje, opredeljene v načrtu dela, morajo

nadzorovati in meriti napredek programa Ekošola (Ekošola, 2010).

5. korak: Kurikulum – delo po učnem načrtu

Splošna predlagana strategija načrtovanja in izvajanja programa Ekošola je, da se

koncepti okoljskega izobraževanja vnesejo v že obstoječe predmete in da se ne uvede

nov predmet. Vključevanje okoljskega izobraževanja v natančno določen predmet

izboljšuje okoljsko ozaveščenost, ga bogati ter ga tako naredi bolj aktualnega in

zanimivega. Povezovanje aktivnosti programa Ekošola z učnim načrtom zagotavlja

zviševanje pomena programa na šoli, hkrati pa omogoča, da postaja program Ekošola

resnično del šolske skupnosti (Ekošola, 2010).

6. korak: obveščanje in vključevanje

Med ključnimi cilji programa Ekošola sta krepitev splošne ozaveščenosti o

okoljskih aktivnostih – po vsej šoli in v širši skupnosti – in zagotavljanje, da čim več

ljudi dobi priložnost za sodelovanje. Aktivnosti oziroma ukrepi naj torej ne bodo omejeni

samo na šolo, temveč jih naj učenci udejanjijo tudi doma oziroma v lokalni skupnosti

(Ekošola, 2010).

7. korak: ekolista

Ekolistina je izjava o poslanstvu šole, ki je postala Ekošola.


12

V ekolistini so našteti glavni cilji načrta dela šole, torej dejanski ukrepi, ki jih učenci

in zaposleni izvajajo. Zelo pomembno je, da imajo pri snovanju ekolistine ključno vlogo

učenci, saj jo bodo kot avtorji prej razumeli in prevzeli za svojo, prav tako pa jim bo

dala večji občutek odgovornosti do vrednot, ki jih navaja ekolistina (Ekošola, 2010).

Z opravljenimi 7 koraki postane ustanova Ekošola in pridobi zeleno zastavo (slika

4).

Slika 4: Znak za Ekošolo (Ekošola, 2010)

2.5 Odpadki

Če primerjamo življenje v preteklosti in sedanjosti, opazimo, da se je le-to zelo

spremenilo. Skozi leta se je povečevala industrija in z njo tudi količina komunalnih in

industrijskih odpadkov. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da količina odpadkov vsako leto

raste. Spremenila se je tudi sestava odpadkov, več je umetnih mas, papirja, tekstila,

kovin, predvsem pa posebnih odpadkov. Povišal se je življenjski standard in z njim

razvoj slabih potrošniških navad.

Ljudem se zdijo smeti nekaj običajnega. Vržejo jih v koš, zabojnik, smetarsko

vozilo pa jih odpelje. Nekateri jih zberejo, odvržejo v naravo in se pri tem sploh ne

zavedajo, kakšno škodo so naredili sebi in svojim otrokom (Parker, 2004, str. 6)

Odpadki so snovi, ki jih več ne potrebujemo ali pa se jih naveličamo. Ljudje

odvržemo pokvarjeno hrano, steklo, pločevinke, papir, stara oblačila, pa tudi različne


13

naprave, kot so avtomobili, računalniki in hladilniki. Poleg tega kurimo bencin, nafto in

premog ter odvržemo kemikalije, ki jih je naredil človek (Inskipp, 2005, str. 4).

Zemlja, njeno ozračje in njeni prebivalci smo ogroženi zaradi odpadkov. Smeti, ki

jih odlagamo ali sežigamo, povzročajo onesnaženje zraka in vode, kar škoduje našemu

zdravju, živim bitjem in okolju (Inskipp, 2005, str. 6).

Če ne bomo nekaj naredili, se bomo utopili v lastnih smeteh (slika 5).

Slika 5: Zemlja se utaplja v smeteh (PlasticOceans, 2010)

2.5.1 Kaj se dogaja z odpadki?

Ljudje se znebijo odpadkov na različne načine: zakopljejo jih v tla, jih zažigajo,

odvržejo v morje, ponovno uporabljajo ali iz njih izdelajo druge stvari (Inskipp, 2005,

str. 10).

Odlagališče odpadkov

V mnogih deželah večino odpadkov odlagajo v velike luknje v tleh ali na

odlagališča odpadkov. Medtem ko nekateri odpadki (organski, papir) hitro zgnijejo, se

druge oblike odpadkov (plastika, guma, kovine …) lahko razgrajajo več sto let (slika 6).

Pri razgradnji odpadkov se pogosto sproščajo strupene kemikalije. Sprošča se tudi

metan – eden od plinov, ki povzroča podnebne spremembe. Pri tem so lahko

onesnaženi podtalna voda (podtalnica) in bližnji potoki. Za ljudi, ki živijo v bližini

smetišč, pa težave predstavljajo tudi hrup, neprijeten vonj, prah in smeti (Inskipp, 2005,

str. 10).


14

Slika 6: Čas razgradnje določenih odpadkov (Inskipp, 2005, str. 10).

V Sloveniji nekoristne odpadke odlagamo na odlagališča. Odpadke potem, ko jih

stresejo na odlagališče, povozijo s težkim strojem – kompaktorjem, ki ima železna

kolesa. Tako dosežejo, da se odpadki čim bolj stisnejo in zapolnijo vsak najmanjši

prostorček na odlagalnem polju. Ko se odlagališča napolnijo, jih mora lastnik zapreti in

jih oskrbeti po predpisih. Nadalje mora še 10 let po zaprtju izvajati monitoring emisij,

odlagališčnih plinov in izcednih voda, kar je povezano s precejšnjimi stroški (Fefer,

2007, str. 21–22).

Sežiganje

Nekateri odpadke sežgejo. Pri tem se sprošča energija, s pomočjo katere

proizvajajo električno energijo. Žal pa kurjenje lahko povzroča resno onesnaženje

zraka. Znanstveniki so prepričani, da pri tem nastajajo plini, ki povzročajo podnebne

spremembe (Inskipp, 2005, str. 11).

Steklenica – NIKOLI

Plenica za enkratno uporabo – 500 let

Plastenka – 450 let

Pločevinke – 100–300 let

Papirnata vrečka – 1 mesec


15

Odlaganje v morje

Nekateri odpadki, ki jih odlagajo v morje, so strupeni in zastrupljajo življenje v

morju (Inskipp, 2005, str. 11).

Recikliranje in ponovna uporaba

Mnogo odvrženih stvari, ki jim pravimo odpadki, lahko ponovno uporabimo. Na

primer liste papirja, ki so popisani le na eni strani, lahko še vedno uporabljamo.

Plastične kozarce, ki so za enkratno porabo, lahko operemo in jih ponovno uporabimo.

Če imamo doma stara oblačila in igrače, jih lahko podarimo mlajšim otrokom ali

otrokom, ki si jih na morejo privoščiti. Če se nam kakšen pripomoček pokvari, ga

najprej skušamo popraviti in ne takoj odvreči.

Če stvari ne moremo ponovno uporabiti, je naslednja najboljša rešitev recikliranje

odpadkov. Pri izdelavi izdelkov iz recikliranih odpadkov se porabi manj energije in

sredstev, kot če bi vsako stvar izdelali na novo (Inskipp, 2005, str. 13).

Recikliranje je proces, ki se sestoji iz ločenega zbiranja, ponovne predelave in

ponovne uporabe materialov, vpliva na nastanek novih poslovnih aktivnosti in ima

pozitivne učinke na gospodarstvo (slika 7). Z recikliranjem varujemo naravne vire ter

dosegamo znatne denarne prihranke v primerjavi z izdelavo novih izdelkov (Škafar,

1997, str. 4).

Pred predelavo je treba odpadke ločiti po vrstah snovi. Priprava na recikliranje se

začne že z ločevanjem odpadkov pri zbiranju. Na določenih odlagališčih so zabojniki ali

zbiralne posode, v katere ločeno odlagamo papir, steklo, plastiko in druge odpadke. S

tem se olajša dostava obratom za predelavo odpadkov. Tam se reciklirani izdelki

pakirajo ter dobavljajo tovarnam kot surovine za končne izdelke (Tola, 2005, str. 73).

Iz mnogih snovi lahko ponovno naredimo popolnoma enak izdelek. To so

aluminijeve pločevinke, konzerve, steklenice in papir.

Nekatere snovi lahko recikliramo v povsem drugačne izdelke. Iz reciklirane plastike

lahko naredimo »flis« za izdelavo oblačil. Avtomobilske gume lahko predelamo na več

različnih načinov: izdelava odbijačev, zaščitnih ograj, za izdelavo čevljev (Inskipp,

2005, str. 15).


16

Slika 7: Mednarodni znak za recikliranje (Wikipedia, 2014)

2.5.2 Vrste odpadkov

Poznamo več vrst odpadkov. Glede na nevarnost jih razvrščamo na nevarne in

nenevarne odpadke. Pomembno je poznati lastnosti posameznih snovi. Enako je z

odpadki. Z različnimi vrstami odpadkov ravnamo različno.

Odpadke v grobem delimo na komunalne odpadke (plastika, steklo, papir, biološki

odpadki, kovina, keramika, guma, tekstil, les …), industrijske odpadke (kemikalije, olja,

ostanki lesa, plastičnih mas, kovinski ostružki) in jedrske odpadke (Inskipp, 2005, str.

10–14).

2.5.3 Ločevanje odpadkov

Pri ločevanju in zbiranju odpadkov je pomembna vzgojna oziroma ozaveščevalna

vloga, ki jo ima tako ravnanje odpadkov. Pri ločenem zbiranju odpadkov moramo

povzročitelji odpadkov razmišljati, kaj se z odpadki zgodi potem, ko jih odvržemo.

Pozornost pri razvrščanju pomeni, da začnemo slediti problematiki odpadkov in

onesnaževanja (Fefer, 2007, str. 12).

Ko začnemo izvajati ločeno zbiranje odpadkov doma, naletimo na mnogo neznank.

Odgovori, ki jih dobivamo od medijev in drugih načinov ozaveščanja, počasi spremenijo

naše razmišljanje. V trenutku, ko se zavemo, da moramo za seboj pospraviti sami in da

ni vseeno, kako to storimo, smo odkrili način pravilnega ravnanja (Fefer, 2007, str. 12).


17

V nadaljevanju je navedenih nekaj vzrokov za ločevanje odpadkov:

- večino odpadkov lahko recikliramo;

- naravni viri so omejeni in nekatere surovine bodo sčasoma tako redke, da bodo

izdelki predragi za množično uporabo;

- z ločenim zbiranjem odpadkov skrbimo tudi za njihovo odstranjevanje iz okolja

in tako ne povzročamo vedno novih potreb po odlagališčih v naravi;

- breme sodobne potrošniške družbe želimo odložiti na naravi prijazen način;

- v Sloveniji povprečno ustvarimo 430 kg odpadkov na prebivalca, kar je 860.000

ton na leto;

- z ločenim zbiranjem lahko kar 80 odstotkov odpadkov znova predelamo v

koristne, uporabne stvari;

- sprejemamo odgovornost za svoje ravnanje;

- mislimo na prihodnost;

- ohraniti želimo možnosti za razvoj človekove dejavnosti v zdravem naravnem

okolju;

- imamo radi svoje okolje v vsej njegovi edinstvenosti

- in ker velja rek: Prijazno okolju, prijetno ljudem (Komunala Koper, 2011).

V nadaljevanju bomo opisali, kako ločujemo odpadke – papir, steklo, embalažo,

organske odpadke in nevarne odpadke iz gospodinjstva.

Odpadni papir

Osnovna sestavina papirja je celuloza, ki jo pridobivamo iz lesa. Za tono papirja je

potrebno posekati 17 malih in dve veliki drevesi. Pri izdelavi papirja se porabi veliko

energije, vode in kemikalij. Zakaj bi morali izumirati gozdovi in posledično živali, ki živijo

v njih, če pa lahko z recikliranjem starega papirja vse to preprečimo. Z recikliranjem

ene tone papirja porabimo 64 % manj energije, 50 % manj vode, za 74 % se zniža

emisija nevarnih snovi v zrak. Vse to so pomembni dejavniki za ločevanje in zbiranje

starega papirja (Prodnik, 2012).


18

Slika 8: Zabojnik za papir (Prodnik, 2012)

Kaj spada k papirju (slika 8)? Časopis, revije, zvezki, knjige, prospekti, katalogi,

pisarniški papir, odpadna embalaža iz papirja, kartona, lepene, kartoni, telefonski

imeniki, revije, pisemski in ovojni papir, pisemske ovojnice, papirne nakupovalne

vrečke.

Kaj ne spada k papirju? Odpadna embalaža od mleka in pijač, kartonska votla

embalaža od tekočin, kopirni, povoščeni in plastificirani papir, celofan, tapete, higienski

papir, umazan ali navlažen papir, lepilni trakovi, plastika, vreče za krmila, vreče za

cement (Prodnik, 2012).

Steklo

Steklo izdelujejo iz kremenčevega peska, sode in apnenca. Te snovi segrevajo na

1000 °C, da dobijo talino za izdelavo stekla. Steklo je mogoče 100% reciklirati in

uporabljati vedno znova, ne da bi izgubilo na kakovosti. Ena tona odpadnega stekla

nadomesti približno 1,2 ton surovine. Za izdelavo ene tone novega stekla je potrebno

140 l nafte. Zato zbirajmo steklo in varčujmo z energijo (Prodnik 2012).


19

Slika 9: Zabojnik za steklo (Prodnik, 2012)

Kaj spada k steklu (slika 9)? Steklenice živil in pijač, steklena embalaža, kozarci

vloženih živil.

Kaj ne spada k steklu? Okensko, avtomobilsko in drugo steklo, ogledala, steklo

svetil, pleksi steklo, porcelan, keramika, glinasti izdelki, žično steklo, vezno steklo,

zamaški, steklenice iz umetnih snovi (Prodnik, 2012).

Embalaža

Večino snovi za izdelavo umetnih mas pridobijo iz nafte. Recikliranje pločevink

privarčuje 95 % energije, potrebne za predelavo aluminija iz rude. Letno je v obtoku

okoli 100 milijard pločevink za pijačo in večina je aluminijastih. Ena tona reciklirane

plastike ohrani 2 toni nafte. Plastika predstavlja več kot desetino vseh gospodinjskih

odpadkov. Tisoče morskih živali na leto pogine zaradi plastičnih vrečk. Želve, kiti in

drugi morski sesalci zamenjajo vrečke za hrano in jih pogoltnejo. Plastika živalim

zamaši prebavni trakt, posledica pa je pogin. Ko žival razpade, vrečka spet pride nazaj

v morje in ogroža druge živali (Prodnik, 2012).


20

Slika 10: Zabojnik za embalažo (Prodnik, 2012)

Kaj spada k embalaži (slika 10)? Plastenke pijač in živil, plastenke čistil in pralnih

sredstev, ki nimajo znaka nevarnih odpadkov, pločevinke pijač, prazne konzerve živil,

votla embalaža od mleka in sokov, plastični lončki, razne plastične posodice,

embalaža, ki je prevlečena z ALU-folijo, prodajna embalaža iz plastičnih mas.

Kaj ne spada k embalaži? Plastična embalaža nevarnih snovi in njihovih ostankov,

trda plastika (igrače) (Prodnik, 2012).

Organski odpadki

Biološki odpadki predstavljajo 1/3 vseh komunalnih odpadkov. Z ločenim zbiranjem

le-teh bomo zmanjšali količino odpadkov, odpeljanih na odlagališče, manj bioloških

odpadkov na odlagališču pa pomeni tudi manj toplogrednih plinov, ki se sproščajo z

razpadanjem bioloških odpadkov (Prodnik, 2012).

Slika 11: Zabojnik za biološke odpadke (Prodnik, 2012)


21

Kaj spada med biološke odpadke (slika 11)? Zelenjavni odpadki, olupki in ostanki

sadja, kavna usedlina, kavni filtri, netekoči ostanki hrane, jajčne lupine, pokvarjeni

prehrambni izdelki, papirnate vrečke in robčki, rože, plevel, pokošena trava, stara

zemlja lončnic. Listje, razrezane veje.

Kaj ne spada med biološke odpadke? Plastična in kovinska embalaža živil,

papirnate plenice, olja in maščobe, cigaretni ogorki (Prodnik, 2012).

Ostali odpadki

Slika 12: Zabojnik za ostale odpadke (Prodnik, 2012)

Kaj spada med ostale odpadke (slika 12)? Sanitetni material, plenice, ohlajen

pepel, ki ni od drv, šiviljski odpadki, mačji pesek, kasete, filmi, fotografije, keramika,

porcelan, plastificiran material, umazan navlažen papir, manjše količine stiropora,

tkanine, usnje, vrečke iz sesalca, pluta, guma, žarnice, izolacijsko in avtomobilsko

steklo.

Kaj ne spada med ostale odpadke? Vsi odpadki, ki jih lahko razvrstimo v druge

kategorije: papir, plastika, pločevina, steklo, nevarni odpadki, kosovni odpadki …

(Prodnik, 2012).


22

2.5.4 Ekološko ozaveščanje

Večkrat se sprašujemo, zakaj je iz dneva v dan vse več odpadkov. Kriva je

potrošniška miselnost, ki se je v naši družbi razvila z razvojem industrije. Velika

proizvodnja je ustvarila veliko porabo. In velika poraba je ustvarila ogromne deponije, ki

pa so skrite pred očmi potrošnikov.

V sodobni družbi iz dneva v dan manipulirajo z nami tako, da tega sploh ne

opazimo. V mislih imamo predvsem oglaševanje, ki nas spodbuja k nakupovanju stvari,

ki jih v resnici sploh ne potrebujemo. Tako se čedalje več ljudi obnaša potrošniško.

Bistvo ozaveščanja je spreminjanje zakoreninjenih miselnih vzorcev v glavah ljudi,

s čimer bi radi v dobrobit ljudi, spremenili vedenjske navade ljudi ter tako vplivali na

ohranitev naravnega ravnotežja, ki je v zadnjih letih zaradi človeške pohlepnosti že

dosegel kritično točko (Fefer, 2007, str. 24–25).

Z ozaveščanjem moramo doseči, da bo skrb za okolje postala del vsakodnevnih

pogovorov. Potem bo tudi pogled na onesnaževalce in lastnike kapitala bolj kritičen, saj

ti zaradi svojih ciljev močno kvarijo naš življenjski prostor. Načini ozaveščanja se

razlikuje od okolja do okolja. Prilagajajo se posameznim ciljem in skupinam, ki so jim

namenjeni. Te ciljne skupine razdelimo na upokojence, nosilce gospodinjstev (starši),

odraščajočo mladino in otroke (Fefer, 2007, str. 25).

V nadaljevanju smo se osredotočili na predšolskega otroka, ki je zelo pomemben

dejavnik.

V predšolskem obdobju je zelo pomembno, da otroke ozaveščamo na njim

prijazen in zanimiv način. Veliko stvari se lahko naučijo skozi igro, ki je otrokom

najpomembnejša. Starši in vzgojitelji z veliko dobre volje, truda, predvsem pa s svojim

vzgledom lahko dosežejo, da bodo otroci ekološko ozaveščeni.

Otroke moramo naučiti, da je treba odpadke za seboj pospraviti tako kot pospravijo

igrače ali svojo sobo. S posebnimi programi otrokom približamo pot odpadkov od

nastanka pa do njihove dokončne predelave oziroma odstranitve. Podrobneje spoznajo

pojme, kot so ločeno zbiranje odpadkov, center za ravnanje z odpadki in predelava

koristnih odpadkov (Fefer, 2007, str. 28).

Odrasli smo popolnoma odgovorni za vse, kar delamo ali česar na delamo. Akcija

posameznikov pa je lahko uspešna le v primeru, če pri njej vztraja dovolj

posameznikov (Košmrlj, 2010, str. 5).


23

3 EMPIRIČNI DEL

V empiričnem delu bomo predstavili različne dejavnosti, s pomočjo katerih otroci

spoznavajo proces ločevanja odpadkov in njihovo predelavo. Predstavili bomo tudi

rezultate anketnega vprašalnika za starše, s katerim smo želeli ugotoviti, ali vzgoja

doma vpliva na ekološko ozaveščenost otrok.

3.1 Problematika

Glavni problem, ki ga obravnavamo v diplomski nalogi, je vezan na ohranjanje

narave. Zavedamo se, da je potrebno otroke že v predšolskem obdobju navajati na

ločevanje odpadkov, jih seznaniti z vrstami zabojnikov in jim skušati pokazati, da lahko

nekatere odpadke ponovno uporabimo. Le na tak način bomo dosegli, da bodo

ekološko ozaveščeni in jim ne bo vseeno, kakšna je njihova okolica.

Zanimalo nas je, katera znanja in predstave imajo otroci o ločevanju odpadkov in

njihovi predelavi. Z izvedbo projektnega dela na temo odpadki smo želeli, da otroci

spoznajo proces ločevanja odpadkov in s tem postanejo bolje ekološko ozaveščeni.

Pri spoznavanju in raziskovanju smo se s pomočjo projektnega dela osredotočili

na naslednje vsebine:

- spoznavanje odpadkov,

- zbiranje in ločevanje odpadkov,

- recikliranje.

Namen anketnega vprašalnika za starše pa je bil, ugotoviti, ali starši vključujejo

svoje otroke v proces ločevanja odpadkov in jih tako ekološko ozaveščajo.

3.2 Cilji

Cilji so:

- pripraviti dejavnosti v okviru projektnega dela, s pomočjo katerega bodo otroci

spoznali pomen ločevanja odpadkov;

- ugotoviti, v kolikšni meri so izbrane dejavnosti vplivale na znanje otrok;


24

- ugotoviti, ali vzgoja doma vpliva na ekološko ozaveščenost otrok.

3.3 Raziskovalna vprašanja

Na osnovi namena in ciljev smo postavili naslednja raziskovalna vprašanja:

- v kolikšni meri otroci, stari 3–5 let, razumejo pojme, povezane z odpadki;

- - v kolikšni meri so izbrane in izvedene dejavnosti vplivale na znanje otrok.

3.4 Raziskovalne hipoteze

Zastavili smo si naslednje hipoteze:

Hipoteza 1: predvidevamo, da v vsakem gospodinjstvu ločujejo odpadke.

Hipoteza 2: predvidevamo, da starši v proces ločevanja odpadkov vključujejo tudi

svoje otroke.

Hipoteza 3: predvidevamo, da se staršem zdi pomembno, da so njihovi otroci

ekološko ozaveščeni.

3.5 Metodologija

Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega

pedagoškega raziskovanja.

Raziskavo smo razdelili na dva dela: v prvem delu smo načrtovali, izvedli in

evalvirali projektno učno delo s temo odpadki (kvalitativna raziskava), v drugem delu pa

smo ugotavljali, kako starši z vzgojo vplivajo na varovanje in ohranjanje okolja

(kvantitativna raziskava).


25

3.5.1 Vzorec

Dejavnosti smo izvedli v šolskem letu 2013/14. Vzorec so predstavljali otroci, stari

3–5 let, in sicer 9 deklic in 8 fantov. V raziskovalni vzorec smo vključili tudi starše otrok,

ki obiskujejo to skupino. To pomeni, da je pri anketi sodelovalo 18 staršev.

3.5.2 Zbiranje in obdelava podatkov

Izvedli smo 9 dejavnosti. Pred dejavnostmi smo z vprašanji odprtega in zaprtega

tipa ugotavljali predstave otrok. Opažanja smo si beležili. Po izvedenih dejavnostih smo

izvedli evalvacijo in preverjali znanje otrok s področja ločevanja odpadkov.

Raziskavo, kako starši z vzgojo vplivajo na varovanje in ohranjanje okolja, smo

naredili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 13 vprašanj odprtega in

zaprtega tipa. Zanimalo nas je, ali starši doma ločujejo odpadke in kako, ali v ta proces

vključujejo otroke, ali se jim zdi pomembno, da so njihovi otroci ekološko ozaveščeni.

Razdelili smo 18 vprašalnikov. Za analizo smo uporabili metodo deskriptivne

statistike. Rezultate smo prikazali v obliki grafikonov, jih analizirali in interpretirali.

3.6 Rezultati in interpretacija

Najprej smo predstavili izvedbo projekta po etapah s podrobnim opisom dejavnosti

in evalvacijo. V drugem delu pa smo predstavili rezultate anketnih vprašalnikov staršev.

3.6.1 Izvedba projekta

Projekt Odpadki smo razčlenili na etape (po Novak, 2009).

Pri načrtovanju smo upoštevali cilje iz Kurikula za vrtce. Dejavnosti, ki smo jih

izvedli, so se povezovale z drugimi področji iz Kurikula (jezik, družba, gibanje,

umetnost).


26

1. Etapa – iniciativa z oblikovanjem projektne teme

Večkrat smo otroke opazovali, kako med igro skozi okno opazujejo smetarje pri

praznjenju zabojnikov na ekološkem otoku v bližini vrtca. Med njimi se je razvil zanimiv

pogovor, kam smetarji odpeljejo smeti, zakaj so koši različnih barv ipd. Ujeli smo njihov

pogovor in ga uporabili kot idejo za novo temo, ki bi jo lahko skupaj raziskali in obdelali.

To nam je bil izziv, da se vsi skupaj preizkusimo v drugačni obliki dela. Še v posebno

zadovoljstvo nam je, ker so bili otroci zelo motivirani.

2. Etapa – izdelava idejne skice z delnimi cilji in nalogami

Pripravili smo okvirni načrt dela in postavili cilje, ki jih želimo doseči in realizirati,

nato smo otroke spodbujali in usmerjali k razmišljanju z vprašanji in podvprašanji.

Otroci so v sproščenem in ustvarjalnem vzdušju podajali različne predloge in ideje, s

pomočjo katerih bi lahko temeljito spoznali proces ravnanja z odpadki in tako uresničili

cilje, ki smo si jih zadali. Predloge smo zapisovali na papir, nato pa smo jih skupaj

ovrednotili in izdelali končno idejno skico (slika 13).


27

Slika 13: Idejna skica

Spoznati vrste

odpadkov in

izdelati ekoplakate.

Izvesti preizkus,

kaj se zgodi z

odpadki.

ODPADKI

Obiskati

ekološki otok,

opazovati

okolico.

Obiskati

Zbirni center

Ljutomer.

Spoznati

proces

recikliranja in

reciklirati

Izdelati

zabojnike za

našo igralnico.

Igra: pospravimo

našo igralnico.

Izdelati kostume

iz odpadnega

materiala.

Prirediti modno

revijo.


28

3. Etapa – načrtovanje izvedbe

Izdelavi idejne skice je sledilo načrtovanje izvedbe posameznih dejavnosti oziroma

načrt uresničevanja postavljenih ciljev in nalog (slika 14).

Naloge: Kdo? S kom? Kdaj ? Kje ? Kako? S čim ? 1. Spoznati vrste odpadkov in izdelati ekoplakate.

v pogovor, z besedo vsi vzgojiteljica pon., sre. igralnici branje, knjigo, listanje papirjem, knjig, sliko, lepljenje revijo, slik lepilom

2. Izvesti preizkus, kaj se zgodi z odpadki.

vsi vzgojiteljica 2 meseca na igrišču pogovor, z lopato, vrtca zakopavanje, jabolkom odpadkov s plastenkami, papirjem

3. Obiskati ekološki otok, opazovati okolico.

vsi vzgojiteljica ponedeljek mesto, pogovor, z zabojniki, gozd opazovanje

4. Obiskati Zbirni center Ljutomer.

vsi vzgojiteljica, sreda Zbirni Zbirni upravitelj center ogled center Zbirnega centra

5. Spoznati proces recikliranja in reciklirati papir.

vsi vzgojiteljica čet.–pet. igralnica pogovor, z videom, ogled filma, papirjem, recikliranje posodo, papirja sitom

6. Izdelati zabojnike za našo igralnico.

vsi vzgojiteljica tor.–pet. v pogovor, s kartonom, igralnici barvanje, barvami, lepljenje, čopičem, kaširanje z baloni

7. Igra: pospravimo našo igralnico.

vsi vzgojiteljica ponedeljek v ločevanje z zabojniki, igralnici lutko, odpadki

8. Izdelati kostume iz odpadnega materiala.

vsi vzgojiteljica čet.–tor. v pogovor, z odpadnim igralnici rezanje, materialom, lepljenje lepilom, s škarjami

9. Prirediti modno revijo.

vsi vzgojiteljica, sreda v igralnici predstavitev s kostumi, otroci iz glasbo, sosednjih modna igralnic pisto

Slika 14: Načrtovanje izvedbe


29

4. Etapa – izvedba načrta

Projektno učno delo smo izvajali od marca do maja z vmesnimi prekinitvami. Naš

projekt je obsegal cca. 26 delovnih dni in je temeljil predvsem na raziskovanju na

prostem in v igralnici. V samo izvedbo projekta smo vključili tudi sodelovanje z zunanjo

institucijo in njihovim strokovnjakom.

1. dejavnost: Spoznavanje odpadkov in izdelava ekoplakatov

Cilji:

- otrok definira odpadke;

- otrok prepozna različne vrste odpadkov.

Otroke smo v jutranjem krogu motivirali z branjem zgodbe Pujsa Pepa – Zabava z

odpadki (Astlley, Baker 2014). Zgodba govori, kako pujsa Pepa in njen brat Jure

spoznavata odpadke. Otroci so zgodbo pazljivo poslušali. Po branju smo jih z odprtimi

vprašanji spodbujali k pripovedovanju o vtisih prebrane zgodbe. Sledil je pogovor o

odpadkih.

Vprašanja, ki smo jih postavili otrokom:

- »Kaj so odpadki?,

- Kakšne vrste odpadkov poznamo?,

- Kaj se zgodi z odpadki, ko jih zberemo?

- Kje zbiramo odpadke?«

Na prvo vprašanje so nam otroci odgovorili, da so to smeti. Povedali smo jim, da

imata besedi smeti in odpadki enak pomen. Na podlagi vprašanj smo prišli do

zaključka, da so smeti vse, česar več ne potrebujemo. Nato smo našteli še vrste

odpadkov, ki jih imamo doma in v vrtcu. Večina otrok je poznala le osnovne odpadke,

ki jih tudi sami zavržejo: papir, plastični lončki, pokvarjene igrače, robčke, papir od

bombonov. Na podlagi odprtih vprašanj smo skupaj prišli do spoznanja, da poznamo

tudi druge odpadke in jih našteli. Povedali smo, da vse smeti nesemo na ekološki otok,

od tam pa jih smetarji odpeljejo v zbirni center. Nekateri otroci niso vedeli, čemu sta

namenjena ekološki otok in zbirni center. Povedali smo jim, da si bomo v naslednjih

dneh ogledali tako ekološki otok in kot zbirni center.

Otrokom smo pripravili štiri plakate različnih barv. Na vsakem plakatu je bil

zabojnik z napisom: steklo, papir, embalaža in organski odpadki. Te plakate smo

nalepili na steno. Skupaj smo ugotovili, zakaj so zabojniki na plakatih različnih barv in


30

kateri odpadki spadajo vanje. Otroci so si iz revij, reklamnih letakov in slik izrezovali

odpadke in jih lepili na ustrezen plakat (slika 15). Med dejavnostjo so se otroci ves čas

pogovarjali o vrstah odpadkov in kam le-ti spadajo, med lepljenjem so si pomagali in se

med seboj usmerjali. Na koncu smo si plakate ogledali in preverili, če so vsi odpadki

ustrezno razvrščeni.

Slika 15: Izdelava ekoplakatov

2. dejavnost: Preizkus, kaj se zgodi z odpadki

Cilji:

- otrok spozna, da nekateri odpadki, ki jih vržemo v naravo, ne razpadejo in tam

ostanejo za vedno;

- otrok se zaveda, kako pomembno je, da odpadke vržemo v koš.

Otroci že vedo, kaj so odpadki in kakšne vrste odpadkov poznamo ter da jih

mečemo v koš. Povedali smo jim, da nekateri ljudje še vedno mečejo smeti v naravo,

kar povzroči, da je naša okolica onesnažena. Želeli smo izvedeti, kaj si otroci

predstavljajo, kaj se zgodi z odpadki, če jih vržemo v naravo.

Povedali smo jim, da bomo izvedli preizkus, kaj se zgodi z odpadki, če jih

zakopljemo v zemljo. Odpravili smo se na igrišče vrtca. Izkopali smo tri luknje, v katere


31

smo dali jabolko, papir in plastenko. Vprašali smo jih, kaj mislijo, da se bo zgodilo z

našimi odpadki pod zemljo. Po premisleku so povedali, da bo iz jabolka zraslo novo

jabolko, papir se bo umazal, plastenka pa se bo napolnila z zemljo. Dogovorili smo se,

da bomo večkrat pogledali, kaj se dogaja z odpadki. V igralnici smo izdelali opazovalni

plakat (slika 16), na katerega smo beležili naša opažanja.

Po nekaj tednih smo šli pogledat naše odpadke (slika 17). Ugotovili smo, da je

jabolko zgnilo, papir je bil umazan in veliko manjši, plastenka pa je ostala enaka.

Enake rezultate smo opazili tudi ob naslednjem obisku. Ob zadnjem obisku jabolka in

papirja nismo našli, plastenka pa je ostala enaka. Skupaj smo ugotovili, da nekateri od

odpadkov, odvrženi v naravo, razpadejo, plastika pa bo v naravi ostala zelo dolgo.

Slika 16: Izdelava opazovalnega plakata


32

Slika 17: Opazovanje odpadkov

3. dejavnost: Obisk ekološkega otoka in aktivni sprehod z opazovanjem okolice

Cilji:

- otrok prepozna smeti v svoji okolici;

- seznaniti otroka s pomenom ekološkega otoka.

Z otroki smo se dogovorili, da se bomo igrali Lov na smeti v naši okolici. Šli smo na

sprehod do mesta in do bližnjega gozda. Vsak otrok je dobro opazoval okolico in

odpadke, ki so ležali na tleh. Zapomnili naj bi si čim več odpadkov, ki smo jih kasneje

razvrščali na ekološkem otoku. Otroci so na sprehodu bili zelo aktivni in opazili vsak

odpadek, odvržen na tla. Ko smo se vračali s sprehoda, smo se ustavili na ekološkem

otoku. Natančno smo si ogledali vse zabojnike (slika 18). Otroci so opazili, da so

zabojniki različnih barv. Vprašali smo jih, zakaj. Odgovorili so, da imamo različne

odpadke. Vprašali smo jih, komu je namenjen ekološki otok. Eden izmed otrok je

odgovoril, da stanuje v bloku in da vsako jutro z mamo neseta smeti v zabojnike.

Natančno smo si ogledali vse zabojnike in povedali, kaj vse spada v vsak posamezen

zabojnik. Potem je vsak otrok povedal, kakšen odpadek je videl na sprehodu in v kateri

zabojnik bi ga vrgel. Vsi otroci še niso vedeli, kam bi odvrgli odpadke in so bili nekoliko


33

zmedeni. Pri tem so jim pomagali drugi otroci. Otrokom je bilo razvrščanje zelo

zabavno.

Slika 16: Obisk ekološkega otoka

4. dejavnost: Obisk zbirnega centra

Cilj:

- otroku pokazati, kaj se dogaja s smetmi v zbirnem centru.

Otroke smo v jutranjem krogu seznanili z načrtom, da si bomo ogledali Zbirni

center v Ljutomeru. Zanimalo nas je, kaj se dogaja s smetmi v zbirnem centru.

Postavljali smo odprta vprašanja in vodili pogovor. Otroci so se že veliko naučili in so

vedeli, da ločene odpadke smetarji odpeljejo v zbirni center.

Ob prihodu nas je pozdravil upravnik Zbirnega centra Ljutomer. Predstavil nam je

Zbirni center in nas peljal na ogled (slika 19). Ob vsakem prihodu odpadke najprej

stehtajo, zato smo jih stehtali tudi mi. Povedal in pokazal nam je, kako ločujemo

odpadke, kaj z odpadki naredijo v zbirnem centru, kako jih predelajo in kam jih oddajo.

Otroci so z zanimanjem poslušali in si ogledovali kontejnerje. Bili so začudeni, kako

veliko odpadkov je v zbirnem centru. Ogledali smo si kontejnerje (slika 20) za nevarne

odpadke, tekstil, les, gradbeni material, bolnišnične odpadke, nagrobne sveče …


34

Po ogledu smo se vrnili v vrtec in obnovili, kaj vse smo videli, se naučili in se

pogovorili o tem, kaj so otroci ob tem doživeli.

Slika 17: Obisk Zbirnega centra Ljutomer

Slika 18: Ogled zabojnikov


35

5. dejavnost: Recikliranje

Cilji:

- seznaniti otroka z recikliranjem;

- otrok sam reciklira papir.

Otrokom smo povedali, da se bomo pogovarjali o recikliranju. Vprašali smo jih, če

vedo, kaj pomeni recikliranje. Otroci so o tem nekaj že slišali, vendar niso natančno

vedeli, kaj recikliranje pomeni. Pokazali smo jim znak s tremi puščicami za recikliranje.

Povedali smo jim, da tri puščice pomenijo tri faze recikliranja: zbiranje, predelavo in

ponovno uporabo. Razložili smo jim tudi na konkretnem primeru – recikliranju papirja.

Skupaj smo spoznali, da star papir zberemo v kontejnerjih, potem ga odpeljejo v

tovarno, ga tam predelajo, mi pa ga lahko ponovno uporabimo. Vprašali smo jih, kaj

vse bi še lahko reciklirali. S pomočjo podvprašanj so otroci na podlagi znanja o

ločevanju odpadkov odgovorili, da lahko recikliramo še plastiko, steklo … Navedli smo

tudi prednosti recikliranja za papir. Prišli smo do pomembnih spoznanj, da z

recikliranjem papirja zmanjšamo onesnaževanje okolja, privarčujemo energijo in

zmanjšamo posek dreves.

Sledil je ogled kratkega filma o recikliranju, pri katerem smo otroke sproti opozarjali

na posamezne dejavnosti, o katerih smo že govorili. Otroci so se ves čas aktivno

vključevali v pogovor in si film ogledali z zanimanjem.

Po ogledu filma smo se tudi sami lotili recikliranja papirja. Otroci so papir raztrgali

na majhne koščke. Nato smo na papir vlili vodo in malo pomešali. Z mešalcem smo

naredili kašo, slednjo pa vlili na sito (slika 21). Otroci so jo enakomerno porazdelili po

situ ter jo okrasili s travo, z marjeticami, s sliko vrtca in svojimi slikami (slika 22). Ko se

je papir posušil, smo si skupaj ogledali naš izdelek in se pogovorili. Otroci so pri delu

zelo uživali in so bili ves čas aktivni.


36

Slika 19: Izdelava kaše iz papirja

Slika 20: Okrasitev novega papirja


37

6. dejavnost: Izdelava zabojnikov

Cilji:

- otrok spoznava pomen ločevanja odpadkov;

- otrok izdela zabojnike za ločevanje.

Z otroki smo se dogovorili, da bomo tudi mi v naši igralnici temeljito ločevali

odpadke, zato smo izdelali svoje zabojnike. Iz trgovine smo prinesli štiri velike škatle, iz

katerih smo izdelali zabojnike za ločevanje odpadkov, in sicer embalaže, papirja, stekla

in bioloških odpadkov. Razdelili smo se na skupine. Nekateri otroci so barvali zabojnike

(slika 23), drugi pa so kaširali balone (slika 24). Ko so se baloni posušili, smo jih

pobarvali in na njih narisali oči in velika usta. Med izdelavo smo se ves čas pogovarjali

o odpadkih in njihovem ločevanju. V rumeni zabojnik bomo metali plastiko, ovoje od

papirčkov, lončke od jogurtov ipd., v rjavi zabojnik bomo metali olupke od sadja, v

modri zabojnik bomo metali papir, v zelenega pa steklo. Dogovorili smo se, da bomo

naše zabojnike vsak dan izpraznili in smeti nesli na ekološki otok. Otroci so med delom

zelo uživali in bili ponosni, da bodo lahko ločevali sami. Po izdelavi naših zabojnikov

smo jih postavili v naš ekokotiček in jih poimenovali: Steklenko, Embalažko, Papirko in

Organko.

Slika 23: Barvanje zabojnikov


38

Slika 24: Kaširanje balonov

7. dejavnost: Igra pospravimo našo igralnico

Cilj:

- otrok samostojno ločuje odpadke.

Predhodno smo se s starši dogovorili, da otroci v vrtec prinašajo čiste odpadke in

ostali odpadni material.

Pri tej dejavnosti smo otroke motivirali z lutko – miško, ki jo otroci poznajo iz

srečanj v jutranjih krogih. Otroci so se v garderobi igrali igro potoček. Medtem smo po

igralnici razmetali veliko odpadkov iz različnih materialov in nastavili zabojnike za

steklo, papir, embalažo in organske odpadke. Vsi zabojniki so bili ustrezno označeni.

Potem smo z lutko šli po otroke. Lutka miška je otrokom povedala, da je prišla na obisk

in videla zelo razmetano igralnico (slika 25). Otroci so stekli pogledat in bili zelo

začudeni. Miška jih je vprašala, kaj bodo storili. Vsi so v en glas povedali, da bodo

pospravili igralnico. Vprašali smo jih, kako bodo to storili. En otrok je povedal, da bi

odpadke pospravil v ustrezne zabojnike. Hitro so se lotili dela. Nekateri so bili zmedeni,

vendar so se s pomočjo vrstnikov znašli in začeli pospravljati. Otroci so si odpadke


39

najprej ogledovali in se pogovarjali, kaj je bilo v njih. Pri tem smo jih usmerjali tako, da

so odpadke pospravljali v ustrezne zabojnike (slika 26). Med dejavnostjo smo jih

opazovali in spoznali, da so se otroci že veliko naučili o ločevanju. Med delom so se

zabavali, saj jim je pri tem pomagala tudi lutka. Otroci so si med seboj pomagali in

usmerjali drug drugega. V igralnici je vladalo prijetno, razigrano vzdušje. Po dejavnosti

so bili zabojniki polni. Vprašali smo jih, kaj bomo s polnimi zabojniki. Dogovorili smo se,

da jih bomo izpraznili na ekološkem otoku. Otroci so se tega zelo razveselili.

Slika 21: Nered v igralnici


40

Slika 22: Ločevanje z lutko

8. dejavnost: Izdelava kostumov za modno revijo

Cilji:

- otrok razvija predstavljivost in domišljijo z ustvarjalnostjo ter pridobiva izkušnje;

- otrok si sam izdela kostum iz odpadnega materiala in se zaveda, da s svojo

dejavnostjo prispeva k varovanju okolja.

Ta dejavnost je potekala ves teden. Otroci so od doma prinašali odpadni material:

zamaške, papirčke od čokolade in bombonov, vrečke, kartonske škatle …

V jutranjem krogu smo se pogovarjali, kako se bomo lotili dela. Nekateri otroci so

imeli takoj izvirne ideje za svoj kostum. Med njimi je potekala zanimiva komunikacija.

Dogovorili smo se tudi, da bomo modno revijo predstavili našim prijateljem iz sosednjih

igralnic. Začeli smo z rezanjem, lepljenjem in ustvarjanjem. Ideje so se porajale sproti,

vsak dan. Otroci so izdelovali kostume, torbice, pasove, ogrlice, klobuke, dežne plašče,

dežnike (slika 27). Pri tem smo jim pomagali. S svojimi idejami in ustvarjalnostjo so nas

zelo presenetili (sliki 28, 29). Med delom smo prišli do spoznanja, da odpadke lahko

uporabimo v koristne namene in s tem prispevamo k varovanju okolja. Ko smo z delom

končali, smo si ogledali posnetek modne revije, da so si otroci lažje predstavljali, kako

poteka modna revija.


41

Slika 23: Izdelava kostumov

Slika 24: Ustvarjalnost otrok


42

Slika 25: Izdelava kostuma za robota

9. dejavnost: Izvedba modne revije

Cilji:

- otrok se vživi v vlogo manekena;

- otrok sodeluje pri modni reviji in uživa v lastni kreaciji.

Pri jutranjem krogu smo se pogovarjali o modni reviji. Z otroki smo si že ogledali

posnetek modne revije, zato so si lažje predstavljali, kako le-ta poteka. Pogovorili smo

se, kaj vse bomo potrebovali za modno revijo. Otroci so že vedeli, da potrebujejo

modno pisto, kostume, glasbo … Izbrali smo glasbo in si naredili modno pisto iz

kartona. Dogovorili smo se, kako bodo prihajali na modno pisto. Pri tem smo jim

pokazali, kako naj bi kot manekeni hodili. Vsak otrok je poskusno šel po modni pisti. Pri

tem so se med seboj pogovarjali in se dogovarjali, kako se morajo med modno revijo

obnašati. Otroci so bili že zelo vznemirjeni in so komaj čakali, da bodo lahko pokazali

lastne kreacije. Otrokom iz sosednjih skupin smo napisali vabilo na modno revijo.

Medtem ko so otroci prihajali v našo igralnico, smo se oblekli v naše kostume. Otroci

so se dobro vživeli v vlogo manekenk in manekenov (slike 30, 31, 32). Vsak otrok je na

edinstven način pokazal svojo kreacijo. Na koncu modne revije smo bili nagrajeni z

močnim aplavzom in s pogostitvijo s piškoti in sokom.


43

Slika 26: Poslovneža

Slika 27: Vojak


44

Slika 28: Skupinska slika modne revije

5. Etapa: Predstavitev dosežkov

Vrhunec našega projekta je bila modna revija, kjer so otroci predstavili svoje

kostume, ki so jih izdelali iz odpadnih materialov. Po pogostitvi so si otroci iz sosednjih

skupin ogledali naš ekokotiček z zabojniki in plakati. Predstavili smo jim tudi naši sliki,

ki sta nastali pri recikliranju starega papirja. Svoje dosežke so otroci predstavili na

velikem plakatu, na katerem so bile slike z obiska ekološkega otoka, zbirnega centra,

opazovanja odpadkov, slike razmetane igralnice … Pri predstavitvi so imeli možnost

sodelovati vsi otroci, ki smo jih ves čas usmerjali in jih spodbujali k pogovoru.

6. Etapa: Ovrednotenje dosežkov in celotnega poteka izvedbe projekta;

evalvacija

Znanje otrok o odpadkih pred projektom je bilo osnovno; otroci so si predstavljali,

da so odpadki samo papirčki, umazani robčki, lončki od jogurta, razne vrečke –

predvsem odpadki, ki jih v vrtcu ločujemo. Ko smo jim povedali, da so smeti vse, česar

ne potrebujemo več, smo s skupnim pogovorom razširili predstavo o odpadkih.


45

Povedali smo jim, da imamo odpadke iz embalaže (plastike), papirja, stekla, biološke in

ostale odpadke. Ko smo se pogovarjali o posamezni vrsti odpadkov, so jih otroci znali

nekaj tudi našteti. Dodatno znanje o odpadkih pa so otroci pridobili z izdelavo

ekoplakatov, zabojnikov in s prinašanjem čistih odpadkov v vrtec. Pri razvrščanju

odpadkov so bili otroci nekoliko zmedeni in niso vedeli, kam spada posamezni

odpadek, zato smo jim pri tem pomagali. Čez čas so si med seboj pomagali in se tako

naučili še več. Pri vseh teh dejavnostih so zelo uživali in čez čas postali zelo pozorni,

kam mečejo posamezne odpadke.

Ko smo obiskali ekološki otok, so otroci že vedeli, čemu je namenjen, saj veliko

otrok živi v sosednjih blokih in tako skupaj s starši prinašajo smeti v kontejnerje. Večina

otrok pa ni vedela, zakaj imamo zbirni center. Spomnili smo jih na smetarje, ki so

praznili zabojnike na ekološkem otoku in na njihova vprašanja (»Kam peljejo smeti?«).

Povedali smo jim, da smetarji vozijo posamezne odpadke v zbirni center. Ko smo si

ogledali zbirni center, so bili zelo začudeni, saj toliko odpadkov še niso videli.

Ko smo otroke vprašali: »Kaj je recikliranje?«, ni znal odgovoriti nihče. Povedali

smo, da recikliranje pomeni ponovno uporabo. Ogledali smo si posnetek o recikliranju

papirja. Najbolj pa so spoznali pomen recikliranja, ko smo skupaj reciklirali star papir.

Pri tem postopku so zelo uživali, še posebej, ko so videli končni izdelek.

Ob izdelovanju kostumov so spoznali, da vseh odpadkov ni potrebno odvreči,

ampak jih lahko uporabimo še v druge koristne namene (modna revija).

Sklepamo lahko, da so otroci že pred projektom nekaj vedeli o odpadkih, s

projektom pa smo njihovo znanje razširili. Ugotovili smo, da so otroci zmožni izjemnega

pomnjenja, še posebej, če jim ponudimo dejavnosti, ob katerih uživajo in se ob njih

spontano veliko naučijo.

Naše projektno delo se je končalo s skupno evalvacijo. Vsak otrok je individualno

povedal, kaj mu je bilo pri projektnem delu najbolj všeč, kako se je počutil, kaj bi še rad

izvedel in videl ipd. Večini otrok so bile všeč dejavnosti, kjer so ustvarjali in na ta način

pridobivali nova znanja. Zelo všeč jim je bila modna revija, na katero smo vsi zelo

ponosni. Trem otrokom je bilo najbolj všeč recikliranje papirja, en otrok pa se ni

opredelil. Po skupnem pogovoru in vrednotenju vsakega posameznega dne lahko

zaključimo, da smo ves čas medsebojno sodelovali, se dopolnjevali, si pomagali in s

tem pridobili veliko novih informacij in znanj. Zdi se nam neverjetno, koliko so si otroci

pri tej starosti sposobni zapomniti.


46

Nad našimi dosežki pa so bili navdušeni tudi starši, ki so že po nekaj dneh

pripovedovali, kako so otroci pozorni na okolico, smeti in koše. Starši so bili navdušeni

tudi nad tem, da smo otrokom ponudili takšne dejavnosti, ob katerih so na zabaven

način spoznali pomen ločevanja odpadkov in postali bolje ekološko ozaveščeni. To

pomeni, da smo izbrali pravo pot, da smo sodelovali, komunicirali in dosegli cilje, ki

smo si jih zadali. Z našim delom smo zelo zadovoljni.

3.6.2 Vpliv domačega okolja na ekološko ozaveščenost otrok

V nadaljevanju bomo predstavili rezultate anketnih vprašalnikov za starše.

Grafikon 1: Spol sodelujočih staršev

Iz grafikona 1 je razvidno, da so v anketi sodelovalo vsi starši, od tega 83 % žensk

in 17 % moških.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

Moški

Ženske

17

83

Šte

vilo

v %


47

Grafikon 2: Starost sodelujočih staršev

Iz grafikona 2 je razvidno, da je pri anketnem vprašalniku sodelovalo 61 % staršev,

starih 20–30 let, in 39 % staršev, starih 35–49 let.

Pri prvem vprašanju nas je zanimalo, ali doma ločujejo odpadke.

Grafikon 3: Odgovori na vprašanje: »Ali doma ločujete odpadke?« (izraženi v %)

0

10

20

30

40

50

60

70

Manj kot 20

let20-34 let

35-49 let50 let in več

0

61

39

0

Šte

vilo

v %

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Da

Ne

100

0

Šte

vilo

v %


48

Iz grafikona 3 je razvidno, da vsi starši (100 %) doma ločujejo odpadke. Na osnovi

teh podatkov lahko:

Hipotezo 1 (predvidevamo, da v vsakem gospodinjstvu ločujejo odpadke)

potrdimo.

Pri drugem vprašanju nas je zanimalo, katere odpadke ločujejo.

Grafikon 4: Odgovori na vprašanje: »Katere odpadke ločujete?« (izraženi v %)

Iz grafikona 4 je razvidno, da vsi starši (100 %) ločujejo doma embalažo, 89 %

staršev ločuje papir, 83 % staršev ločuje steklo, 89 % staršev ločuje biološke odpadke

in 11 % staršev ločuje ostale odpadke – navedli so, da od tega ločujejo nevarne

odpadke, kot so baterije, laki, žarnice, zdravila. Na podlagi povedanega sklepamo, da

je v naših gospodinjstvih dobro poskrbljeno za odpadke in da imajo v okolici zabojnike,

v katere lahko mečejo ločene odpadke.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

EmbalažaPapir

StekloBiološkiodpadki

Ostali

odpadki

100

89

83 89

11

Šte

vilo

v %


49

Pri tretjem vprašanju nas je zanimalo, ali v proces ločevanja odpadkov

vključujejo svojega otroka.

Grafikon 5: Odgovori na vprašanje: »Ali v proces ločevanja odpadkov vključujete svojega otroka?« (izraženi v %)

Iz grafikona 5 je razvidno, da vsi starši (100 %) v proces ločevanja odpadkov

vključujejo svojega otroka. Vključujejo jih na različne načine, kar so starši zapisali pod

vprašanjem številka 4 (v anketnem vprašalniku). Zapisali so, da otroke pravilno

usmerjajo, kam kateri odpadek spada, skupaj mečejo smeti v koš, razložijo jim pomen

barv in označb na posameznem zabojniku.

Hipotezo 2 (predvidevamo, da starši v proces ločevanja odpadkov vključujejo tudi

svoje otroke) potrdimo.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Da

Ne

Šte

vilo

v %

Število v %


50

Pri petem vprašanju nas je zanimalo, ali starši opozorijo otroka, da ni ravnal

prav, če vrže odpadek na tla.

Grafikon 6:: Odgovori na vprašanje: »Ali svojega otroka opozorite, da ni ravnal prav, če odpadek vrže na tla?« (izraženi v %)

Iz grafikona 6 je razvidno, da so vsi starši (100 %) pozorni na to, kam mečejo

njihovi otroci smeti in jih pri tem sproti opozarjajo na ustrezen način. Pri vprašanju 6

(anketni vprašalnik) so starši navedli različne vzroke, zakaj je pomembno, da otroke

opozarjajo na ustreznost ravnanja z odpadki: ker želijo, da je njihov otrok ekološko

ozaveščen, da otroci ne bi onesnaževali okolja, da bi imeli lepo okolico, da se otrok

nauči odgovorno ravnati z odpadki. Iz tega lahko sklepamo, da staršem ni vseeno, kam

mečejo smeti njihovi otroci.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Da

Ne

100

0

Šte

vilo

v %


51

Pri sedmem vprašanju nas je zanimalo, ali je za starše pomembno, da so

njihovi otroci ekološko ozaveščeni.

Grafikon 7: Odgovori na vprašanje: »Menite, da je pomembno, da so vaši otroci ekološko ozaveščeni?« (izraženi v %)

Iz grafikona 7 je razvidno, da je vsem staršem (100 %) pomembno, da so njihovi

otroci ekološko ozaveščeni. Pri vprašanju 8 (anketni vprašalnik), zakaj je pomembno,

da so njihovi otroci ekološko ozaveščeni, so starši navajali naslednje razloge:

- če ne bomo ravnali drugače, bodo otroci čutili posledice onesnaženja;

- ker je smeti čedalje več in je pomembno, da jih recikliramo, saj tako rešujemo

naš planet;

- vsi skupaj se moramo truditi za čisto okolje in primeren odnos do narave.

Iz napisanega sklepamo, da je za starše zelo pomembno, da so njihovi otroci

ekološko ozaveščeni.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Da

Ne

100

0

Šte

vilo

v %


52

Pri devetem vprašanju nas je zanimalo, ali je vrtec tisti, ki mora otroke

ekološko podučiti.

Grafikon 8: Odgovori na vprašanje: »Ali menite, da je vrtec tisti, ki mora otroke ekološko poučiti?« (izraženi v %)

Iz odgovorov lahko sklepamo, da je staršem zelo pomembno, da so njihovi otroci

ekološko poučeni. Vprašanje pa je, kdo je v prvi vrsti odgovoren, da otroke o tem

pouči. Iz grafikona 8 je razvidno, da 78 % staršev meni, da je vrtec tisti, ki mora otroke

ekološko poučiti. 22 % staršev pa meni, da je družina tista, ki v prvi vrsti poskrbi, da je

njihov otrok ekološko ozaveščen.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

Da

Ne

78

22

Šte

vilo

v %


53

Pri desetem vprašanju nas je zanimalo, ali so že sodelovali pri čistilni ali

zbiralni akciji

Grafikon 9: Odgovori na vprašanje: »Ali ste že sodelovali pri čistilni ali zbiralni akciji?« (izraženi v %)

Iz grafikona 9 je razvidno, da se je 83 % staršev že udeležilo čistilne akcije, 17 %

pa ne. Iz odgovorov na 11. vprašanje (anketni vprašalnik) lahko razberemo, da so se

starši udeležili čistilnih akcij Očistimo Slovenijo, čiščenja okolice v bližini doma in vrtca,

lokalnih čistilnih akcij, zbiranja starega papirja, zbiranja zamaškov. Starši so zgled

svojemu otroku, saj tako že zgodaj navajajo svoje otroke, kaj morejo narediti, da bo

njihova okolica čista in lepa.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

Da

Ne

83

17

Šte

vilo

v %


54

Pri dvanajstem vprašanju nas je zanimalo ali menijo, da je v vrtcu dobro

poskrbljeno za ločevanje odpadkov.

Grafikon 10: Odgovori na vprašanje: »Ali menite, da je v vašem vrtcu dobro poskrbljeno za ločevanje odpadkov?« (izraženi v %)

Iz grafikona 10 je razvidno, da vseh 18 staršev meni, da je v vrtcu dobro

poskrbljeno za ločevanje odpadkov. Na podlagi 13. vprašanja (anketni vprašalnik) so

starši svoje odgovore utemeljili tako:

- pred vrtcem imamo zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov,

- otroci po skupinah ločujejo papir in plastično embalažo,

- občasno zbiramo star papir,

- otroci iz vrtca prinesejo informacije o ločevanju odpadkov,

- otroci se o tem pogovarjajo.

Na podlagi celotnega vprašalnika ugotavljamo, da je za starše pomembno, da so

njihovi otroci ekološko ozaveščeni.

Hipotezo 3: (predvidevamo, da je staršem pomembno, da so njihovi otroci

ekološko ozaveščeni) potrdimo.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Da

Ne

Šte

vilo

v %


55

3.7 Sklep

S projektnim delom smo dosegli, da so otroci s pomočjo faz spoznali proces

ločevanja odpadkov in s tem postali bolje ekološko ozaveščeni. Otroci so s pomočjo

dejavnosti spoznavali odpadke, kako le-te ločujemo, spoznali so pomen ekološkega

otoka in zbirnega centra.

Z dejavnostjo recikliranja papirja so otroci spoznali postopek recikliranja. Spoznali

so, da na ta način dobimo nov papir, ki ga lahko ponovno uporabimo.

Z dejavnostjo Kaj se zgodi z odpadki? so otroci spoznali, da nekateri odpadki v

naravi ne razpadejo in onesnažujejo našo okolico.

S pripravo in izvedbo modne revije so otroci spoznali, da vsega odpadnega

materiala ni potrebno odvreči, ampak ga lahko uporabimo v različne namene. V našem

primeru smo si izdelali kostume.

Pri izvajanju projekta smo si medsebojno pomagali in bili sproščeni – aktivni so bili

vsi otroci. Vsak otrok je lahko izrazil svoje mnenje in videnje, vse pa smo kasneje

združili v celoto. V največje zadovoljstvo nam je, da smo dejavnosti izvajali sproščeno,

ob igri, nove stvari pa doživeli izkustveno, kar je za otroke zelo pomembno. Projekt

smo zaključili z modno revijo in predstavitvijo naših izdelkov v igralnici. Prav ta

predstavitev je razkrila dosežke zastavljenih ciljev, za katere trdimo, da smo jih dosegli,

saj so otroci skozi dejavnosti potrdili svoje znanje o odpadkih in ga posredovali še

svojim prijateljem iz sosednjih igralnic. Otroci zdaj vedo, kakšne vrste odpadkov

poznamo, kako jih ločujemo, kam odpadke odpeljejo in kako jih ponovno uporabimo.

Dobili pa smo tudi pozitivne povratne informacije staršev, ki so bili z znanjem otrok

zadovoljni.

S pomočjo anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da v vsakem gospodinjstvu

ločujejo odpadke in da vsi starši v proces ločevanja odpadkov vključujejo svoje otroke,

saj želijo, da so ekološko ozaveščeni. Starši se zavedajo, da bodo prav njihovi otroci

najbolj čutili posledice onesnaženosti, če v tej smeri ne bodo nekaj naredili.

Na podlagi povedanega lahko sklepamo, da je zelo koristna vključitev vrtca v

program Ekovrtec, saj otrokom pomaga graditi čustven in strokovni odnos do narave in

okolja ter pomaga graditi nove vrednote za odgovoren način delovanja v naravi in

okolju.


56

4 LITERATURA IN VIRI

Ekošola (2010). Pridobljeno 9. 6. 2014 s http://ekosola.si/predstavitev-ekosole/

Fefer, J. (2007). Kam z odpadki. Vrhnika: FIF- Okoljevarstveno svetovanje.

Glogovec, Z., Lepičnik Vodopivec, J. in Vonta, T. (1993). Kako drugače? Projektno

delo v vrtcu. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport.

Hohmann, M., Weikart, P. D. (2005). Vzgoja in učenje predšolskih otrok. Ljubljana:

DZS.

Inskipp, C. (2005). Odpadki in recikliranje. Ljubljana: Grlica.

Ivanuš Grmek, M., Čagran, B. in Sadek, L. (2009). Eksperimentalna študija primera pri

pouku spoznavanja okolja. Ljubljana: Pedagoški inštitut.

Prodnik – Javno komunalno podjetje (2012). Pridobljeno 12. 7. 2014 s

http://www.prodnik.si/ravnanje-z-odpadki.html

Komunala Koper. (2011). Pridobljeno 12. 7. 2014 s

http://www.komunalakoper.si/index.php?page=static&item=203&tree_root=202

Košmrlj, M. (2010). Ekologija v predšolskem obdobju. Jezero: Morfem.

Kurukulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministerstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za

šolstvo.

Neville, A. Baker, M (2014). Pujsa Pepa – Zabava z odpadki. DZS d. d.

Novak, H., Žužej, V. in Glogovec, V (2009). Projektno delo kot učni model v vrtcih in

osnovnih šolah. Radovljica: Didakta.

Novak, H. s sodelavci (1990). Projektno učno delo. Ljubljana: Državna založba

Slovenije.


57

PlasticOceans. (2010). Pridobljeno 10. 6. 2014 s

https://www.google.si/search?q=plasticoceans&newwindow=1&biw=1280&bih=929

&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=49lIVJD_C4n5ywP17YKoCg&ved=0CAgQ_A

UoAQ#facrc=_&imgdii=_&imgrc=jKe7K_uOI2juaM%253A%3BNgKVhq2RHdQSw

M%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.plasticoceans.net%252Fwp-

content%252Fthemes%252FWPUI%252Fgraphics%252Fbackgrounds%252Feart

hrise-over-

plastic.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.plasticoceans.net%252Fthe-

facts%252Fwhat-a-waste%252F%3B1480%3B833

Parker, S. (2005). Odpadki in recikliranje. Murska Sobota: Pomurska založba.

Wikipedija. Recikliranje. (2014). Pridobljeno 9. 6. 2014 s

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/44/Recycle001.svg/777px

-Recycle001.svg.png

Škafar, B. (1997). Zmanjšajmo in reciklirajmo. Murska Sobota: Pomurski ekološki

center.

Tola, J. (2005). Šolski ekološki vodnik. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.


58

PRILOGE

Priloga A: Soglasje staršev

Priloga B: Anketni vprašalnik za starše

PRILOGA A

Spoštovani starši!

Moje ime je Simona Copot in pripravljam diplomsko nalogo na Univerzi v Kopru, Oddelek

za Predšolsko vzgojo Pedagoške fakultete pri predmetu Zgodnje učenje naravoslovja.

Za raziskovalni del diplomske naloge sem pripravila projekt, v katerem bomo spoznavali

odpadke, njihovo ločevanje in predelavo. Cilji in naloge so prilagojeni starosti in razvojni stopnji

vašega otroka, zato jih bo Vaš otrok z veseljem in predvsem brez velikega napora opravil.

Vsak otrok bo v raziskavi zabeležen samo s šifro. Nekatere dejavnosti vključujejo tudi

fotografiranje za lažjo interpretacijo izvedene dejavnosti. Fotografije bodo uporabljene

izključno v ta namen.

Želim si, da bi pri projektu sodeloval tudi Vaš otrok, zato Vas prosim za dovoljenje. Če se

strinjate, da je Vaš otrok vključen v raziskavo, izpolnite in podpišite, prosim, spodaj napisano

izjavo ter vse skupaj oddajte vzgojiteljici.

Za sodelovanje se Vam iskreno zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam.

S spoštovanjem, Simona Copot

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------


59

IZJAVA

Podpisani _____________________ dovoljujem, da moj otrok ______________________

(priimek in ime otroka) ,

rojen _______________ , lahko sodeluje v raziskavi, katere rezultati in fotografije bodo

uporabljeni v diplomski nalogi.

podpis staršev:

PRILOGA B

ANKETNI VPRAŠALNIK

Spoštovani starši!

Sem Simona Copot, absolventka na Pedagoški fakulteti v Kopru, smer Predšolska

vzgoja. Pripravljam diplomsko delo z naslovom Naravoslovne dejavnosti v Ekovrtcu –

odpadki. Z anketnim vprašalnikom želim ugotoviti, kako vzgoja doma vpliva na

otrokovo znanje o varovanju in ohranjanju okolja.

Prosim Vas, da mi pomagate in si vzamete nekaj časa za priložena vprašanja, saj

mi s tem pomembno pomagate pri pisanju diplomske naloge. Anketa je anonimna in

rezultati bodo uporabljeni zgolj v raziskovalne namene!

Pri spodaj navedenih vprašanjih označite ali obkrožite ustrezni odgovor.

Spol

a) moški

b) ženski

Starost

a) Manj kot 20 let b) 20–34 let c) 35–49 let d) 50 let in več


60

1. Ali doma ločujete odpadke?

a.) Da

b.) Ne

2. Katere odpadke ločujete? Obkrožite. Možnih je več odgovorov.

a.) Embalažo b.) Papir

b.) Steklo d.) Biološke odpadke

e.) Ostali odpadki

3. Ali v proces ločevanja odpadkov vključite tudi svojega otroka?

a.) Da

b.) Ne

4. Če ste odgovorili z da, na kakšen način?

5. Ali svojega otroka opozorite, da ni ravnal prav, če vrže odpadek na tla?

a.) Da

b.) Ne

6. Če ste odgovorili z da, zakaj?

7. Menite, da je pomembno, da so vaši otroci ekološko ozaveščeni.

a.) Da

b.) Ne

8. Če ste odgovorili z da, zakaj se vam zdi pomembno?


61

9. Ali menite, da je vrtec tisti, ki mora otroke ekološko poučiti?

a.) Da

b.) Ne

10. Ali ste že sodelovali pri čistilni ali zbiralni akciji?

a.) Da

b.) Ne

11. Če ste odgovorili z da, napišite, pri kateri in kje.

12. Ali menite, da je v vašem vrtcu dobro poskrbljeno za ločevanje odpadkov?

a.) Da

b.) Ne

13. Svoj odgovor utemeljite.

Za sodelovanje se Vam najlepše zahvaljujem!

Diplomska naloga--Simona Copot - share.upr.si€¦ · ne gre zgolj za izvajanje projekta kot načina dela, s katerim se izvajalci učijo postopke vodenja in izvajanja projekta od

Documents