Urška Pintarič DIGITALNO OBLIKOVANJE ILUSTRACIJ Diplomsko delo Maribor, september 2012
Urška Pintarič
DIGITALNO OBLIKOVANJE ILUSTRACIJ
Diplomsko delo
Maribor, september 2012
II
Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
DIGITALNO OBLIKOVANJE ILUSTRACIJ
Študentka: Urška Pintarič
Študijski program:
Medijske komunikacije
Smer: Vizualna komunikacija
Mentor:
doc. dr. Matjaž Duh
Somentorica:
asist. mag. Katja Udir Mišič
Maribor, september, 2012
III
IV
DIGITALNO OBLIKOVANJE ILUSTRACIJ
Ključne besede: digitalno, oblikovanje, ilustracije , vizualna komunikacija, grafično
oblikovanje
UDK: xxxxxx
Povzetek
V diplomskem delu smo raziskali kako zasnovati digitalno ilustracijo. Pri kvalitativnem
raziskovalnem postopku v katerem smo uporabili deskriptivno in komperativno
raziskovalno metodo smo raziskali tehnike in stile grafičnega oblikovanja, ugotovili
primerne tehnike za digitalno kreiranje in predstavili digitalne ilustracije kot tip
informacijske tehnologije. Predstavili smo njihov postopek izdelave in kakšen vpliv imajo
različne tehnike oblikovanja na oblikovanje digitalnih ilustracij. Teoretični del opisuje
ugotavljanja kako kreirati digitalne ilustracije s pomočju računalniških oblikovalskih
programov.
V
DIGITAL ILLUSTRATION DESIGN
Key words: digital, illustration, design, visual communication, graphic design
UDK: xxxxxx
Abstract
In this thesis we have investigated how to design digital illustration. In the qualitative
research process in which we have used the descriptive and komperative research method
we have studied the different tehniques and styles of graphic design that we found suitable
for creating digital illustrations, which are presented as a type of information technology.
We`ve introduced their manufacuring process and what impacts theyr differetn design
techniques to create them. The theoretical part describes how to create assessments for
digital illustrations with the help of computer design programs.
VI
KAZALO 1. UVOD ...................................................................................................................................... 1
2. METODOLOGIJA .................................................................................................................. 2
2.1. Opredelitev problema ....................................................................................................... 2
2.2 Namen ................................................................................................................................ 2
2.3 Cilji .................................................................................................................................... 2
2.4 Raziskovalna vprašanja...................................................................................................... 2
2.5 Predpostavke in omejitve ................................................................................................... 3
2.6 Metode diplomskega dela .................................................................................................. 3
3. KAJ SO DIGITALNE ILUSTRACIJE .................................................................................... 3
4. ZASNOVA DIGITALNE ILUSTRACIJE S POMOČJO TRADICIONALNIH TEHNIK .... 4
4.1. Snovanje idej s pomočjo svinčnika ................................................................................... 5
4.2. Snovanje s pomočjo fotografij .......................................................................................... 6
4.3. Digitalizacija ..................................................................................................................... 7
4.4. Vhodne naprave za uvažanje iz tradicionalnega v digitalno obliko na računalnik ........... 7
4.4.1 Optični bralnik za upodobitev v elektronsko obliko ................................................... 8
4.4.2 Digitalni fotoaparat ..................................................................................................... 8
4.4.3 Grafična tablica ........................................................................................................... 9
5. VRSTE OBDELAVE ILUSTRACIJ ..................................................................................... 10
5.1. Vektorsko oblikovanje .................................................................................................... 11
5.2. Rastersko ali bitmap oblikovanje .................................................................................... 12
6. RAČUNALNIŠKI OBLIKOVALSKI PROGRAMI ............................................................. 13
6.1 Vrste programov .............................................................................................................. 13
6.1.1 Adobe Photoshop CS ............................................................................................... 13
6.1.2 Adobe Illustrator CS ................................................................................................. 14
6.1.4 Gimp ......................................................................................................................... 14
6.1.5 Inkscape .................................................................................................................... 15
6.2 Programska orodja ........................................................................................................... 16
6.2.1 Plasti ............................................................................................................................ 16
6.2.2 Svinčnik orodje ............................................................................................................. 17
6.2.3 Orodje za retuširanje ..................................................................................................... 17
6.2.4 Orodja za kloniranje ali retuširanje ........................................................................... 18
6.2.5 Vzorci ...................................................................................................................... 18
6.2.6 Čopiči ........................................................................................................................ 19
6.2.7 Senčenje .................................................................................................................... 20
7. TEHNIKE IN STILI OBLIKOVANJA DIGITALNIH ILUSTRACIJ ................................. 21
VII
7.1. Multimedijske ilustracije ............................................................................................... 21
7.2. Pop in retro ilustracije ..................................................................................................... 22
7.3. Portreti ............................................................................................................................ 24
7.4. Stripi, Risanke ................................................................................................................. 25
8. IZVOZ OBLIKOVANIH DIGITALNIH ILUSTRACIJ ....................................................... 26
10. SKLEP ................................................................................................................................. 27
11. LITERATURA .................................................................................................................... 28
VIII
KAZALO SLIK
Slika 1: Primer snovanja s svinčnikom in pretvorba v digitalno obliko ...................................... 5 Slika 2: Primer zasnove digitalne ilustracije s pomočjo fotografije ............................................ 6 Slika 3: Primer grafične tablice in stylusa ................................................................................... 9 Slika 4: Razlika med vektro in bitmap približevanjem slike ..................................................... 10 Slika 5: Linije in njihova sidra ................................................................................................... 11 Slika 6: Razlika med orodjem svinčnik (desno zgoraj) in čopič (levo) ..................................... 17 Slika 7: Primer palete čopičev ................................................................................................... 19 Slika 8: Primer Multimedijske digitalne ilustracije, Teodoru Badiu ........................................ 22 Slika 9: Primer Pop in retro ilustracije, Lichtenstein Roy ......................................................... 23 Slika 10: Primer Digitalne ilustracije portrta, Qin Peng ............................................................ 24 Slika 11: Primer digitalne ilustracije za risanko, Romain Mennetrier ....................................... 25
1
1. UVOD
Že od nekdaj nas risanje spremlja kot način komuniciranja. V času digitalizacije so
ilustracije postale veliko bolj učinkovite saj jih veliko lažje digitalno pobarvamo,
popravljamo napake in izvozimo v format, ki nam omogoča pošiljanje preko spletne pošte
zainteresiranim strankam. Za to vrsto oblikovanja potrebujemo veliko časa in potrplenja.
Živimo v času digitalizacije kjer tudi ilustracije niso izjema in jih lahko oblikujemo v
digitalno obliko. Računalniki nas lahko naredijo boljše oblikovalce, saj nam ponujajo
digitalno tehnologijo, ki je postala nujna v tej dobi pravi Fairrington (2009, 275). Zasnova
pri digitalnem ilustriranju ponavadi izhaja iz tradicionalne tehnike risanja ali zajemanja
slik. Lea (2009) pravi, da so lahko podrobnosti in porazdelitve barv že v sami fotografiji
dovolj, da prepoznamo potencial v sliki in jo uporabimo za kreiranje prelepe ilustracije.
Ne obstaja pa samo zasnova iz fotografij, temveč lahko sami skiciramo ideje na list
papirja. Soočene s številnimi kompleksnimi nalogami, ilustracije enaindvajsetega stoletja
stremijo k združevanju osebnega in slikovnega prikazovanja, da bi občinstvu dovajale
kompleksne ideje in sporočila za komunikacijo, pregovarjale, informirale, izobraževale in
zabavale z jasnostjo, vizijo in stilom. Ilustracija je ena izmed neposrednih oblik vizualne
komunikacije. Postale so zelo raznolične in nenehno prestopajo meje in discipline.
Današnji oblikovalci izdelujejo ilustracije za tisk, zaslon, galerije in za prikaz prostorov.
Ilustracije vidimo na ulicah, v trgovinah, po domovih, na knjižnih platnicah, v magazinih,
letakih, revijah in posterjih, ovojih za zgoščenke, mobitelih, po televiziji, na internetu in
drugje (Zeegen, 2010). Oblikovalci digitalnih ilustracij imajo zelo težko nalogo, saj morajo
v množici drugih kreativnih del izstopati in privabiti občinstvo, da si njihov izdelek ogleda
in ostane brez sape.
2
2. METODOLOGIJA
2.1. Opredelitev problema
Predmet raziskovanja je, kako zasnovati in oblikovati digitalno ilustracijo.
Pri zasnovi in pri nadaljnjem oblikovanju ilustracij imamo sami pomembno vlogo.
Zavedati se je potrebno, da imamo na izbiro veliko tradicionalnih načinov ustvarjanja
ilustracij in sodobnih računalniških programov s katerimi lahko le te prenesemo v digitalno
obliko. Izbrati je potrebno program, s katerim bomo lahko naslikano ali narisano predlogo
grafično oblikovali. Vedeti je potrebno katera so programska orodja, stili in tehnike, da bo
ilustracija tudi v digitalni obliki kakovostna.
2.2 Namen
Raziskati tehnike in stile grafičnega oblikovanja digitalnih ilustracij, ter predstaviti
njihov postopek od tradicionalnega do digitalnega nastajanja.
Ugotovili katere so primerne tehnike za digitalno kreiranje in kakšen vpliv imajo
le-te na ilustracije.
Predstaviti digitalne ilustracije kot tip informacijske tehnologije.
2.3 Cilji
Cilj teoretičnega dela diplomske naloge je ugotoviti kako kreirati digitalne ilustracije s
pomočjo računalniških oblikovalskih programov.
2.4 Raziskovalna vprašanja
Kako grafično oblikovati digitalno ilustracijo?(ORV)
Kako zasnovat ilustracijo na tradicionalen način in orodja ter programi, ki so
potrebni pri prenašanju iz tradicionalne ilustracije v digitalno obliko?(RV1)
Kateri oblikovalski programi in orodja vplivajo na stil in tehniko oblikovanja
digitalnih ilustracij?(RV2)
Kako pripraviti ilustracijo do tega, da bo tudi v tiskani obliki kvalitetna?(RV3)
3
2.5 Predpostavke in omejitve
Osredotočili se bomo na kreiranje digitalnih ilustracij. Razlog zato je zanimanje v postopke
izdelave slike pod neposredno manipulacijo avtorja in ker je zanimanje za to vrsto
grafičnega oblikovanja vedno večje.
2.6 Metode diplomskega dela
Pri kvalitativnem raziskovalnem pristopu bomo uporabili deskriptivno in komparativno
raziskovalno metodo.
3. KAJ SO DIGITALNE ILUSTRACIJE
Po Browerju (2012) je to tehnika v kateri uporabimo računalnik, da proizvedemo
originalno digitalno umetnino. Pri ustvarjanju digitalnih ilustracij uporabimo kombinacijo
programske opreme za ilustracijo in programske opreme za urejanje fotografskega
materijala, da lahko ustvarimo izdelek s pomočjo računalnika. Digitalne ilustracije niso
samo manipulacija slikovnega materijala s programsko opremo, temveč je to dejansko
oblikovanje novih umetnin z digitalnimi orodji. Lahko jih narišemo s pomočjo svinčnika
in lista papirja, ali pa jih skiciramo direktno na računalnik s pomočjo miške ali grafične
tablice. Če začnemo s skico, ki smo jo narisali s svinčnikom, bomo le to morali skenirati na
računalnik. (Seegmiller, 2008, str. 198). V zadnjem desetletju je vse več šolskih sistemov
uvedlo multidisciplinaren pristop s študenti, ki so pogosteje sodelovali v projektnih
skupinah, vključno z oblikovalci, ilustratorji in fotografi. Ko študenti diplomirajo,
industrija absorbira več ljudi, ki jim je delo ob poklicnih ilustratorjih udobno, ne glede na
projekt (Grannell, 2008). V današnjem svetu, ki je medijsko nasičen so dobro izdelane
slike pomembna dobrina. Imeti morajo sposobnost, da se vzpnejo nad odzadjem šuma
oglaševanja, televizije in ambijentnih medijev, ter se lahko v trenutku povežejo z
gledalcem, če tudi le za sekundo, oblikovalci opravljajo svoje delo pravilno (Gilbey,
2006).
4
4. ZASNOVA DIGITALNE ILUSTRACIJE S POMOČJO
TRADICIONALNIH TEHNIK
Zeegen (2010) navede, da je pred tiskom, digitalno tehnologijo in preden je človek razvil
pisavo sestavljena slika igrala ključno vlogo v komunikaciji med ljudmi, ter razumevanju
takratnega sveta. To jim je v tistih časih omogočalo, da so posnemali drug za drugim,
opisovali predmete in sporočali z risanjem. V nekaterih pogledih, se je le malo spremenilo,
saj današnji ilustratorji komentirajo in razlagajo s svojimi ilustratorskimi deli,
reinterpretirajo naš svet in seveda njihovo delo v oblikah ilustracije. Disciplina se je
preselila v edinstven novi prostor, nekje vmes med izpolnjevanjem storitev za stranke in
raziskovanjem osebnega izržanja. V tem edinstvenem novem prostoru je že od začetka
komercialnega ilustriranja, oziroma komercialne umetnosti, ki je ustvarjena za delo po
navodilih in izpolnjevanu nalog za stranko.
Seegmiller (2008, str. 198) pravi, da v današnjem svetu, ki hitro napreduje in je
preobremenjen z informacijami, včasih spregledamo prvotne stopnje snovanja umetniških
del. Računalnik in programska oprema, ki jo uporabljamo na njem sta tako močno orodje.
Ljudje pričakujejo, da bo ta tehnologija prevzela njihovo delo in sama naredila vse kar je
potrebno za izdelavo. Zato je trg z dodatnimi aplikacijami tako velik. Stisnemo na gumbek
v programu in na enkrat fotografija izgleda kot slika. Takšen pristop v digitalnem kreiranju
je napačen, če si želimo ustvariti pravo digitalno ilustracijo. Morda je to razlog, da se
družba ne more odločiti, ali lahko digitalno umetnost sploh uvršča v umetnost, saj si
mislijo, da računalnik opravi vso delo. Odlična metoda za kreiranje dobrih digitalnih
umetniških del je, da imamo primeren digitaliziran materijal, naprimer skice, s katerega
lahko sledimo narisanim oblikam za nastajanje digitalne ilustracije. Hitro skiciranje na
papir je prava metoda za zapis vizualiziranih idej in iztočna točka, ko se gre za digitalne
ilustracije. Skico je potrebno obravnavati kot idejo v teku, v nasprotju s fotografijo, ki je
pogosto popolnoma ujeta ideja (Lea, 2009, str. 84).
5
4.1. Snovanje idej s pomočjo svinčnika
Vse se začne s skico. Imeti načrt je zelo pomembno in če se spustimo v to brez načrtov se
bomo znašli v situaciji, ko bomo združevali stvari brez glave in končna kompozicija bo
zato trpela. Začetna skica je lahko zelo groba, mora pa dajati glavno idejo, kje na izdelku
bodo stvari stale in kako bodo izgledale. Kadar delamo s pomočjo skice je potrebno
izpopolnjevati ilustracijo sproti. Ne samo, da je potrebno slediti linijam, te morajo biti
gladke, tanke in morajo izražati ostre podrobnosti na določenih področjih, kljub debelini
skice (Lea, 2009, str. 193).
Žepna knjižica za skice je koristna saj nam omogoča risanje ob vsaki priložnosti in s tem
izboljšujemo naše risarske sposobnosti, saj jo nosimo vedno s sabo. Med tem ko imajo
zapisane besede v zvezek pomen, so narisane skice lahko popolnoma brez pomena. Na
ulici lahko zaznamo zanimivo stavbo, osebo ali del ulice in jih skiciramo samo iz tega
razloga, ker so se nam zdeli zanimivi (Fairrington, 2009, str. 72) .
Slika 1: Primer snovanja s svinčnikom in pretvorba v digitalno obliko
Vir: http://www.etsy.com/blog/en/2012/quit-your-day-job-solocosmo/
6
4.2. Snovanje s pomočjo fotografij
Za ilustracije tradicionalnih portretov ali risarskih slik namesto skice postavimo digitalno
fotografijo na osnovno plast v programski opremi in jo uporabimo kot vodnik skozi proces
izdelovanja. Za razliko od skice je moteče, če je fotografija vidna cel čas, zato nastavimo
periodično vidnost fotografije (jo naredimo bolj prozorno), da lažje sledimo pravi liniji na
njej. Še ena stvar, o kateri je dobro razmisliti kadar želimo, da je izgled končnega
ilustriranega izdelka bolj realističen je ta, da bomo morali porabiti veliko več časa za
mešanje in ujemanje barv med njihovimi prehodi na ilustraciji, saj lahko hitro postanejo
ostri in neenaki (Lea, 2009, str. 18). Aleksander (2010, str. 40 ) povdari, da je za risarja
zelo pomembno, da se nauči videti barve in jih pravilno mešati. V tradicionalni umetnosti
je to bolj bistvenega pomena kot pa v digitalni, saj nam digitalno ilustriranje prihrani
veliko poizkusov in napak kadar s pomočjo slike rišemo na računalnik.
Slika 2: Primer zasnove digitalne ilustracije s pomočjo fotografije
Vir: http://marketplace.tutsplus.com/item/create-a-stylish-vector-image-from-a-
photo/131378?ref=pxcr&ref=pxcr&clickthrough_id=82393358&redirect_back=true
7
4.3. Digitalizacija
Fairrington (2009, str. 275) pravi, da je digitalizacija oblika prenosa ilustracije iz lista
papirja na naš računalnik. Da prenesemo naše kreacije iz papirja na računalnik
potrebujemo računalniško opremo, naprimer optični bralnik. Preden lahko uredimo
digitalno sliko, jo moramo uvoziti iz pomnilniške kartice digitalne kamere, ali iz optičnega
bralnika na osebni računalnik (Goelker, 2011, str. 18). Ne rabi nas več skrbeti kako bomo
pretvorili fotografijo iz filma v digitalno obliko marveč lahko z digitalnimi datotekami
delamo neposredno. Ni nam potrebno skladiščiti tiskane izdelke in negative v škatlah, saj
digitalizacija omogoča shranjevanje v različnih oblikah (Hammel, 2012, str. 58).
4.4. Vhodne naprave za uvažanje iz tradicionalnega v digitalno obliko na
računalnik
Digitalni fotoaparati uporabljajo naprave v trdem stanju (use solid state devices -SSD), kot
so pomnilniške kartice. Čeprav optični bralniki ne vedo nič o fotoaparatu, ki je napravil
optično prebran dokument, digitalne fotografije vsebujejo metapodatke, da bi pomagale s
preslikavo barv iz ene naprave na drugo (Hammel, 2012, str. 58).
Ustvarjalec lahko uporabi grafično tablico ali miško za kreiranje digitalnega izdelka.
Grafična tablica je vhodna naprava, ki se poveže na računalnik in ima plosko površino na
katero rišemo s peresom, ki je povezano s to tablico. Slika, ki nastaja se hrani na
računalniku kjer jo lahko nadgrajujemo in izpopolnjujemo v različnih programskih paketih.
Nekateri umetniki uporabljajo miško za kreiranje digitalnih ilustracij, večina pa meni, da
lažje nadzoruje nastalo ilustracijo s peresom. Grafične tablice imajo tudi določeno stopnjo
občutljivosti tlaka na površino pri risanju, ki pa daje ustvarjalcu več prožnosti pri
izdelovanju digitalne ilustracije (Brower, 2012).
8
4.4.1 Optični bralnik za upodobitev v elektronsko obliko
- je računalniška naprava, ki deluje na principu fotokopirnega stroja. Podobno kot pri
fotokopirnem stroju, postavimo našo skico na stekleno površino, ki leži na sredini
plastičnega ogrodja, ter jo pokrijemo s pokrovom. Ko pritisnemo na gumbek, ki sproži
optično branje dokumenta se začne žarnica pomikati pod stekleno površino, ter zajema
sliko na njej. Slika se nato v digitalni obliki pojavi na zaslonu računalnika (Fairrington,
2009, str. 277). Takoj ko optični bralnik priključimo na računalnik je ključ do dobrega
izdelka v eksperimentiranju z njim. Da dobimo dobro optično prebrano sliko, potrebujemo
veliko vaje (Hammel, 2012, str. 58). Kadar želimo upodobiti predmete v elektronsko
obliko in v visoki resoluciji moramo misliti tudi na to, da bomo težje delali z zelo veliko
sliko, saj smo odvisni tudi od pomnilniške velikosti našega računalnika. Idealen razpon za
lažje urejanje slik je od tristo do šeststo DPI. Vedno lahko zmanjšamo resolucijo slike, ne
moremo je pa več povečati, saj bo to povzročilo popačenje (Fairrington, 2009, str. 277).
4.4.2 Digitalni fotoaparat
Najboljši način za zajem slike iz realnega sveta je, da ga fotografiramo. Osnovni postopek
se ni spremenil od njegovega izuma. Da bi pridobili predelano sliko v digitalno domeno je
pomenilo skeniranje le te. Z digitalnimi fotoaparati je ta proces prav hitro prišel h koncu in
se je zajem slike, ki jo vidimo skozi objektiv obrnil v sliko oziroma neposredno v digitalno
podobo. Ni več potrebe po filmu, kemikalijah ali čakanju na razvoj fotografij. Posnamemo
fotografijo, jo naložimo na lasten računalnik in že smo pripravljeni za obdelavo, urejanje in
tiskanje (Lloyd, 2012). Dan danes imajo mnogi telefoni integrirane kamere, ki lahko
proizvajajo visoko kakovostne fotografije. Da bi konvertirali fotografije na računalnik za
digitalno uporabo, odstranimo pomnilniško kartico iz fotoaparata ali mobilnega telefona in
jo vstavimo v ustrezno režo na našem računalniku ali na USB čitalec za digitalne kartice.
Na večini računalnikov bo digitalno kartico samodejno zaznalo in ustrezen program za
organizacijo naših prenesenih datotek se bo odprl (Hammel, 2012, str. 58).
9
4.4.3 Grafična tablica
- je naprava, ki ima ravno plastično podlago na katero lahko rišemo s pisalom ali tako
imenovanim stylusom. Pisalo je instrument, ki ga držimo v roki kot navaden svinčnik.
Podlaga je občutljiva na pozicijo in lego stylusa, vendar ne pušča nobenih sledi na njej.
Premik pisala povzroči premik kurzorja miške po zaslonu, ki se obnaša kot svinčnik ali
čopič in lahko z njim rišemo ali barvamo (Fairrington, 2009, str. 46). Vrtenje stylusa
spreminja kot narisanih linij, ki so lahko zabrisane ali ostre (Corel, 2003, str. 108). Risanje
z miško nam predstavlja težavo, saj ni nagonsko usmerjeno s premiki roke, naprimer kot
pri grafični tablici in z njenim stylusom, ki ga uporabljamo kot navaden svinčnik. Za
boljšo kontrolo nad barvanjem ilustracij sta grafični svinčnik in grafična tablica dobra
investicija (Lea, 2009, str. 10).
Slika 3: Primer grafične tablice in stylusa
Vir: http://www.gophoto.it/view.php?i=http://0.tqn.com/d/graphicssoft/1/0/U/K/5/I4-
Large_ElevAngle.png#.UE_E866NA08
10
5. VRSTE OBDELAVE ILUSTRACIJ
Raster ali drugače bitmap programi delajo s piksli v sliki, bit za bitom in je dobesedno
mapa bitov, ki se prikažejo na zaslonu. Vsak kvadratek v mreži je lahko aktiven ali ne in
tako se lahko pojavi v 256 različnih odtenkih rdeče, zelene in modre, zmešanih v eno sliko.
Znana programa za obdelovanje rasterskih slik sta Photoshop in Painter. Vektorsko ali
predmetno orientirane aplikacije delujejo drugače. Ne pobarvajo slike piksel po piksel,
ampak ustvarijo predmete, ki ležijo v dvodimenzionalne prostoru. Vsaka točka je izrecno
navedena s svojimi koordinatami v njem. Programi za vektrosko oblikovanje so Illustrator,
CorelDraw, Inkscape, GIMP in drugi (Rawlison, 2012, str. 182). Vektroske oblike lahko
spremenimo v bitmap z rasterizacijo, kjer se linije konvertirajo v piksle (Adobe Creative,
2005, str. 437).
Vir: http://www.packtpub.com/article/designing-avatar-flash- multiplayer-virtual-worlds
Slika 4: Razlika med vektro in bitmap približevanjem slike
11
5.1. Vektorsko oblikovanje
Vektorji so matematični predmeti, ki predstavljajo črtne oblike ali krivulje. Za razliko od
točk so vektorji odvisni od ločljivosti zaslona. To pomeni, da se lahko prilagodijo tako, da
jih lahko neskončno-krat preoblikujemo v kakeršnikoli velikost. Njihova jasnost se ne bo
poslabšala ali izgubila podrobnosti (Lea, 2009, str. 38). V današnjem svetu je meja med
slikovnimi, rasterskimi in vektorskimi uredniki nejasna. Grafični programi, ki so napisani
za eno vrsto urejanja pogosto ponujajo neko stopnjo podpore za druge programe (Goelker,
2011, str. 38). Hammel (2012, str. 38) navede, da je linija sestavljena iz vsaj dveh točk, ki
jih ločujejo ravne ali ukrivljene poti. Točke na njih so znane kot sidra, včasih pa kot
kontrolne točke. Meje med sidri se lahko spreminajajo z vlečenjem tako imenovane ročice
iz kontrolnih točk. Vsako sidro ima dve ročici. Povezani sta s črto, ki prihaja bodisi v ali iz
sidra. Programsko orodje za izdelovanje linij je glavni način oblikovanja vektroskih oblik
oziroma predmetov, čeprav jih je mogoče ustvarjati tudi z orodjem za pretvorbo linij.
Slika 5: Linije in njihova sidra
Vir: http://www.adobetutorialz.com/
12
5.2. Rastersko ali bitmap oblikovanje
Rasterska slika, imenovana tudi bitna slika je način prikazovanja digitalne slike na zaslonu.
Rasterska slika je lahko v različnih formatih, vključno s poznanimi .Gif, .Jpg in .Bmp.
Vsak raster predstavlja vrsto podob in bitnih informacij, ki prehajajo v točke na zaslonu
(Smith 2012). Kvaliteta bitmap slike je v večini odvisna od resolucije, ki so število pik ali
pikslov na njej (Fairrington, 2009, str. 279). Vsak piksel ima določeno, posebno vrednost,
ki določa njegovo barvo (Smith, 2012). Raster grafike so primerne za fotorealistične in
grafično naslikane slike za katere je potrebna gradacija barv (Obermeier, 2010, str.
128).Sistem rasterske slike uporablja rdeče, zeleno, moder (RGB) barvni sistem. Pri
vrednosti 0,0,0 bi RGB bil prikazan črno. Vrednosti za vsako barvo gredo do 256, kar
omogoča prikazovanje različnih barvnih vrednosti. Pri fotografiranju z ustreznim
senčenjem, je to lahko zelo koristno. Kadar gledamo rasterske slike se pike ponavadi vidno
zgladjo za uporabnika, ki si oglejuje svojo fotografijo ali risbo na zaslonu (Smith, 2012).
13
6. RAČUNALNIŠKI OBLIKOVALSKI PROGRAMI
Oseba, ki si želi postati digitalni ilustrator, mora biti splošno seznanjena s programsko
opremo, ki temelji na vektorski in rasterski zasnovi. Ni veliko programov, ki temeljijo na
vektroskem programskem paketu. Adobe Illustrator je daleč najpogosteje uporebljen
programski paket strokovnjakov. Obstajajo tudi številne raster aplikacije, vendar ima
večina digitalnih ilustratorjev najraje Adobe Photoshop. Digitalni ilustratorji lahko imajo
ali pa tudi ne, izkušnje v tradicionalni umetnosti. Pogosto imajo izkušnje v zasnovi
oblikovanja (Newth, 2012). Lea (2009, 67) pravi, da je vektor znan po svojih čistih linijah
in resoluciji, ki je neodvisna od razširljivosti med tem ko je raster bolj fotografske narave.
To pomeni, da rasterizirane slike izgubijo na kvaliteti, ko jih povečamo (Newth, 2012).
6.1 Vrste programov
6.1.1 Adobe Photoshop CS
Ni klasičen risarski ali oblikovalski program. Napram risarskim programom, ki shranjujejo
informacije slikovnega materjala kot matematične izraze (vektorje) v Photoshopu rišemo
linije, ki jih program konvertira v majhne pike, ki jih imenujemo piksli. Če so le te dovolj
majhne in se njihove barve združijo, lahko izgledajo kot linija (Fairrington, 2009, str. 47).
Pravilno navedeno je računalniški programi, ki omogoča grafičnim ilustratorjem in
oblikovalcem spletnih strani, da razvijejo dokončne slike, ustvarjajo in manipulirajo z
njimi v digitalni obliki in tiskani različici. Kot nam samo ime pove s Photoshopom lahko
urejamo fotografije. Njegova glavna naloga je, da prilagodi barve pikslov. Če povečamo
fotografijo v Photoshopu se kvadrati pikslov povečajo in postanejo bolj vidni
(McClelland, 1997, str. 6).
14
6.1.2 Adobe Illustrator CS
Adobe Illustrator CS je pofesionalna ilustracijska programska oprema, ki jo je kreiral
Adobe Syistem Incorporated. Adobe je vodilni izdelovalec grafične programske opreme za
domače računalnike. Poleg Illustratorja, Adobobe producira veliko več aplikacij, te so
InDesign, Acrobat, TypeManager, GoLive in seveda revolucionaren in zmagovalen
Photoshop. Z ilustratorjem lahko oblikujemo vse, od najbolj preprostih grafik, ikon,
kompleksnih besedil in ilustracij (Botello, 2005, str. 1-2). Illustrator CS je bil blagoslovljen
z izboljšano hitrostjo na skoraj vseh področjih uporabe. To pomeni, da je Illustrator hitrejši
kot kadarkoli prej. Pomaga nam ohraniti delovni ritem in ustvarjalni zagon (Steuer, 2004,
str. xx). Je vodilni industrijsko standardiziran program za tisk, multimedijo in spletne
grafike. Illustrator program nam nudi orodja, ki jih potrebujemo za profesionalne rezultate
tiskane izdaje, produkcije multimedijskih grafik, izdelovanje spletnih strani ali vsebin
(Adobe Creative, 2005, str. 14). Njegove edinstvene nove predloge nam omogočajo varno
shranjevanje končnih izdelkov, ki jih lahko uporabimo kot osnovo za novo delo. Predloge
vedno pridejo prav, ko imamo izdelek, ki ostane večina časa enak, le posebna vsebina se
spreminja. Z njimi lahko shranjujemo dimenzije umetnostnih desk, vzorce, stilne znake in
odstvake, simbole, navodila, ter druge elemente, ki jih uporabljamo za izdelavo natančnega
videza za posamezno stranko ali projekt. Illustrator ponuja občudovanja vreden timski
duh s povečano skladnostjo z drugimi pomomembnimi aplikacijami (Steuer, 2004, str.
xx).
6.1.4 Gimp
GIMP je akronim za GNU Image Manipulation Program. Bil je proizveden za svet Linuxa
in je odprti program General Public License (GPL). GIMP je Photoshop v svetu Linuxa in
je najboljši brezlicenčni program za oblikovanje in urejanje. GIMP 2.6 je bil predstavljen
oktobra leta 2008. Ta izboljšana verzija programa GIMP izpolnjuje funkcionalnosti, ki jih
zahtevajo tudi najbolj zahtevni digitalni fotografi. Njegovi vmesniki so zelo učinkoviti in
enostavni za uporabo, kadar se učimo delati s programom (Goelker, 2011, str. 6).
Vsakodnevnemu uporabniku z majhnimi razpoložljivimi denarnimi sredstvi omogoča, da
lahko uporablja program po svojih najboljših zmogljivostih za ustvarjanje virtualnih
izdelkov na vsakem računalniku. Open source pomeni, da lahko vsak izboljša program in
15
ga tudi brezplačno prenese. GIMP deluje na vseh treh velikih platformah: Mac, Windows
in Linux. Lahko se uporablja za risanje in slikanje, kljub temu, da je bolje znan kot orodje
za urejanje slik in fotografij. Svinčnik, Čopič, Airbrush, radirka, in črnilo so orodja, ki so
znana po GIMP programskih orodjih za oblikovanje. Deluje samo z RGB standardom,
sivinami in z indeksi podrejenih barv. RGB Model se uporablja za prikaz oblikovalskega
dela na monitorju zato, ker je aditivni model v katerem se komponente seštejejo, da
proizvajajo barvo. GIMP je rasterskih urednik za slike preveden v preprost angleški jezik,
kar pomeni, da odlično deluje na fotografijah s spreminjanjem barve posameznih pikslov.
Sprva ni bil namenjen za urejanje linij ali geometrijskih oblik, kot pa je bil namenjen za
urejanje vektorske grafike (kot Adobe Illustrator in Inkscape). Seveda, vektorski uredniki
ne delajo in se ne ukvarjajo s piksli na fotografijah. V današnjem svetu je meja med
slikovnimi uredniki ter rasterskimi in vektorskimi uredniki nejasna, saj grafični programi,
ki so napisani za eno vrsto urejanja, pogosto ponujajo neko stopnjo podpore za druge
programe in GIMP ni nobena izjema (Hammel, 2012, str. 1).
6.1.5 Inkscape
Bah (2011, str. xiv) navaja, da je odprtokoden program za vektorsko oblikovanje. Podpira
oblikovanje preprostih oblik in linij. Tem likom lahko dodamo širok razpon atributov kot
so barva, ostrino vzorcev, mešanico odtenkov in simbole. Predmete lahko prestavljamo,
kloniramo in jih povežemo v skupine. Uporabljamo ga lahko za:
Ilustracije za splet
Grafično oblikovanje za mobilne naprave
Preproste linijske risbe
Stripe, risanke
Kompleksna umetniška dela
Like a članke ali knjige
diagrame
16
6.2 Programska orodja
Najboljša stvar pri ustvarjanju umetnosti v digitalnem času je, da omogoča modificiranje
umetnosti s pomočjo računalnika kot še nikoli doslej. S pomočjo računalnika in
programske opreme lahko izdelujemo brezhibne in natančne ilustracije (Fairrington, 2009,
str. 284). S programskimi orodji in značilnostmi, ki so nam na voljo, imamo neskončno
možnosti in smo lahko fleksibilni pri oblikovanju. Povsod je nekaj, kar bo ustrezalo
vsakemu uporabniku ali da bo simuliacija skoraj vsakemu umetniškemu slogu (Lea, 2009,
str. 3). Orodna vrstica je kot katerakaoli druga vrstica v oblikovalskih programih
neodvisna od drugih namiznih elemntov. Tudi če zmanjšamo ali povečamo okence za
ustvarjanje ilustracije se ne bo spremenila, ostala bo enaka z številnimi vidnimi in lahko
dostopnimi orodji. Njena pozicija je pred oknom za ustvarjanje ilustracij. Lahko jo
premikamo ali skrijemo (McClelland, 1997, str. 23).
6.2.1 Plasti
Plasti nam omogočajo način zlaganja delov slike, kot pri listih acetata, druga nad drugo
tako, da lahko delamo s posameznimi kosi ločeno. Potem, ko smo zadovoljni s
spremembami lahko bodisi združimo spremembe v končno podobo ali pa jih pustimo v
plasteh za večjo prilagodljivost pri urejanju (Obermeier, 2010, str. 360). Ilustraicja lahko
vsebuje veliko plasti in vsaka plast lahko vsebuje veliko število predmetov na njej. Plasti
lahko poimenujemo in jih oštevilčimo ter jih damo v pravo zaporedje. Lahko jih skrijemo,
jih zaklenemo in spreminjamo njihov prikaz neodvisno druga od druge. Vse obstoječe
plasti ilustraciji se nam prikažejo v seznamu (McClelland, 1997, str. 432).
Poleg prednosti urejanja nam plasti še omogočajo, da s čopiči nežno nadgrajujemo naš
arhiv in rezultat je lep in originalen izgled slike (Lea, 2009, str. 22).
McClelland (1997, 435) pravi, da so plasti neprecenljivo orodje pri risanju, saj nam
omogočajo, da ločimo zahteve barv drugo od druge in nam dajejo bolj fleksibilni delovni
prostor za urejanje posebnih barvnih regij ter barvnih odtenkov na različnih plasteh, ne da
bi to vplivalo na ostale predmete na njih.
17
6.2.2 Svinčnik orodje
Uporaba tega orodja je precej podobna orodju čopič, saj so nastavitve podobne. Eidina
razlika me njima je, da ima orodje svinčnik trde robove pri risanju (Fairrington, 2009,
290). Z njim lahko linije rišemo prostoročno, ko vlečemo po površini podobno, kot bi risali
s pravim svinčnikom na papir (McClelland, 1997, str. 29).
6.2.3 Orodje za retuširanje
To orodje dela na principu tradicionalnega orodja za retuširanje ali pršenja barve. Nanos
barve pri orodju za pršenje barve je bolj debelo prikazano in kadar držimo gumbek na
miški za dlje časa, brez, da jo premaknemo, se nanos barve stopnjuje,podobno kot če bi v
realnem življenju dlje časa pršili barvo na enako mesto (Fairrington, 2009, str. 290). Iz
tega razloga je to orodje dobro za senčenje in osvetljevanje slik. (Hammel, 2012).
Slika 6: Razlika med orodjem svinčnik
(desno zgoraj) in čopič (levo)
Vir: Obermeier, 2010, 290
18
6.2.4 Orodja za kloniranje ali retuširanje
S temi orodji lahko podvojimo dele slike, rišemo z vzorci, ali zgladimo napake na skicah,
zgubanost, ali druge madeže (Obermeier, 2010, str. 32). Kloniranje je proces kopiranja
pikslov ali izrezkov iz enega dela plasti slike. Te dele nato lahko uporabimo na drugi plasti
(Hammel, 2012, str. 48)
6.2.5 Vzorci
Kamor koli se ozremo, vidimo vzorce, pojavljajo se povsod. Tudi, če se zdaj ozremo okoli
nas bomo videli različne vzorce, ki se pojavljajo na kravatah, majicah, hlačih, papirnemu
lončku, tlakovcih, dežniku, vrečki, naslanjaču, in še na veliko več predmetih. Uporabljajo
jih za dekoracijo in lepšanje izdelkov. Če si vzorce od bližje pogledamo vidimo
ponavljajoči se kvadratek. Zaradi območja okoli slike , ki se ponavlja v vertikalnem in
horizontalnem polju, se nam dozdeva kot, da se prelivajo iz ene v drugo (Shih, 2010).
Vzorci so slikovne datoteke, ki jih lahko uporabimo za polnjenje predmetov na plasteh v
našem delu. V večini jih uporabljamo za kreiranje tekstur za tridimenzionalne objekte, kot
so na primer zidovi gradov ali luskavo kožo izmišljenega bitja. Ustvarimo jih lahko iz
vsake slike. Dobro izdelani vzorci se lahko v izdelkih brezhibno in gladko prekrivajo. V
ilustraciji jih lahko položimo tudi kot slike za ozadje (Hammel, 2012, str. 45).
19
6.2.6 Čopiči
Po meri izdelani čopiči so odlično sredstvo za risanje. Vse kar potrebujemo za oblikovanje
imamo na razpolago, od enostavnih konjic, do nekaj povsem novega za oblikovanje (Lea,
2009, 4). Z njim dodajamo barvo k naši ilustraciji, podobno kot rišemo s pravim čopičem
na papir ali platno. Izbiramo lahko med velikostjo čopičev in obliko iz palete za čopiče.
Linije tega orodja so bolj zabrisane, mehkejše in posnemajo prave čopiče. Z drugimi orodji
lahko rišemo bolj ostre robove (Fairrington, 2009, str. 290).
Slika 7: Primer palete čopičev
Vir:
http://www.smashingmagazine.com/2009/11/16/br
ushing-up-on-photoshops-brush-tool/
20
6.2.7 Senčenje
Obstajata samo dve vrsti senc in ti sta sence oblik in sence, ki jih mečejo predmeti. Sence
oblik so najbolj priljubljenje in uporabne s strani oblikovalcev, saj opisujejo svetle in
temne dele predmetov. (Seegmiller, 2008, str. 59). Prilagajanje svetlobe in senc je
sposobnosti, ki nam daje prednost pri hitrem retuširanju prikritih in neprekritih delov naše
slike. To tehniko je najbolje uporabiti, kadar je objekt fotografiran z rahlo svetlobo, ki
prihaja iz njegovega ozadja in daje temen videz. Prilagajanje lahko povdari podrobnosti v
zelo temnih območjih in preosvetljenih predelih. (Obermeier, 2010, 167 ). Hammel(2011,
str. 45) doda, da tudi sence dajejo občutek globine če je za ali pod objektom druga
površina. Nastavljanje senc lahko poda zelo specifičen občutek k oblikovanem izdelku,
saj gledalec nato vidi kje se nahaja svetlobna točka. Vsaka senca nam daje vizuialni namig,
ki ga potrebujemo, da razspoznamo kaj si oglejujemo. Linija, ki ločuje svetle in temne
strani predmeta nam dobro prikaže kako daleč je predmet oddaljen od svetlobnega vira
(Seegmiller, 2008, str. 60).
21
7. TEHNIKE IN STILI OBLIKOVANJA DIGITALNIH
ILUSTRACIJ
Kot mnoga druga kreativna območja je tudi ilustriranje usmerjeno v modno industrijo.
Ljudje so presenečeni nad novitetami ilustracij le za kratek čas in si želijo vedno znova biti
presenečeni. V današnjem času je za oblikovalce ilustracij zelo lahko zbirati inspiracije iz
mikro trendov, ki se pojavljajo v spletnih galerijah, vendar njihovo končno delo ni dovolj
udarniško in prodorno. Individualnost, osebnost in koncept so glavni cilji za dober
zaslužek oblikovalca v tem času. Ustvarjalec raje razmišlja v smeri umetnika, kot pa kaj je
popularno ali kako bi lahko ugodil nekomu, ki bi mu mogoče lahko bilo njegovo delo všeč
(Grannell, 2008).
7.1. Multimedijske ilustracije
Po Walkerju (2012) je to umetniška tehnika v kateri se prelivajo različni mediji ali
materiali. Pojem »mixed media« se specifično nanaša na vizualno umetnost, ki lahko
vključuje tudi video in avdio posnetke ali sodelovanje gledalca. Glavna oblika mešane
medijske tehnike je kolaž, so pa tudi drugi tipi, ki vsebujejo tridimenzionalno oblikovanje,
instalacijsko umetnost ali spletno interaktivno umetnost. Ustvarjanje z računalnikom
pomeni, da več ne potrebujemo velik fizični prostor in veliko kolekcijo dragih materijalov.
Slaba plat tega pristopa je, da lahko nekaj tako tehnično popolnega izpade površinsko in
nedodelano. Veliko se lahko naučimo od ljudi, ki to tehniko uspešno opravljajo in
kombinirajo tradicionalno mešano tehniko in digitalne elemente. Proces dovoljuje
eksperimentiranje in izvajanje tehnik, končni rezultati tega umetniškega dela pa še vedno
ostajajo organski elementi (Arts, 2011, str. 39). Spletno ali računalniško bazirano
interaktivno umetniško oblikovanje je premišljena oblika mešanih medijskih tehnik. Ta
vrsta umetnosti vključuje gledalčevo sodelovanje v navigaciji skozi projekt, klikanje z
miško na različna polja ali slike in predvajanje različnih avdio ali video posnetkov.
Vključuje elemente vizualne umetnosti, avdio in instalacijske umetnosti ter je dostopna
večji skupini ljudi preko spleta (Walker, 2012).
22
Slika 8: Primer Multimedijske digitalne ilustracije, Teodoru Badiu
Vir: http://www.behance.net/gallery/Mixed-Media-Illustration/169856
7.2. Pop in retro ilustracije
Pop art je zelo popularen artistični slog, ki se je pojavil v sredini 1950 in je trajal do 1960.
Ta trend je bil osredotočen na to, da bi priklical nazaj takratno vsakodnevno življenje v
novo pop kulturo, zato beseda »pop«. Pop art je bil ponovno oživljen (Koloskowski, 2004,
str. 115). Zgodil se je veliki pok v potrošništvu in medijih. Vizualni umetniki so začeli
interpretirati ideje, teme in motive specifično za produkt potrošnikov, masovno medijo,
socialne zahteve, oglaševanje in stripe (Marcelo, 2010). V današnji družbi, kot v vsaki
drugi je značilno, da se popularne in nato pozabljene stvari spet pojavijo. To seveda drži
tudi za pop art. Veliko ilustratorjev je ponovno začelo ustvarjati v tem slogu (Koloskowski,
2004, str. 115). Z internetom na čelu masovnih medijev Pop Art pridobi durgačno
23
signifikacijo. Z novo tehnologijo in možnostmi ter spletnimi socialnimi platformami nam
omogočajo vrsto tehnik in idej za oblikovanje. “Nu Pop Art” je lahkomiseln, narejen v
poklon različnim pop in filmskim zvezdam in drugim dobro znanim produkcijam in
slavnim ljudem (Marcelo, 2010).
V teh kreacijah se ljubezen do zgodovine čuti v ilustraciji in dizajnu bolj kot kjer koli
drugje, saj stranke naročujejo dela, ki se odpirajo v to smer, so čutna in imajo smisel za
enostavnost iz pretekla obdobja. Za svež in moderen pristop pri kolažu uporabljamo
vintage fotografije, ilustracije in grafike. Dela preoblikujemo in zmešamo tehnike, saj
najboljši izdelki iz zgodovine ne morajo biti reproducirani. Tehnika kolaža ni nič novega
saj ljudje izrezujejo in lepijo fotografije že od kar so bile izumljene. Umetniki uporabljajo
retro kolaž na igiriv način, da nas zabavajo, da pripomnijo na svet okoli nas in včasih celo
iz tega razloga, da nas opomnijo na obsesijo z nostalgijo (Slabbink, 2012).
Slika 9: Primer Pop in retro ilustracije, Chase Kunz
Vir: http://www.behance.net/gallery/Retro-Star-Wars/2283772
24
7.3. Portreti
To ni samo reprezentacija individualnega osebka, ki mu dodelimo fizične karakteristike v
takoj prepoznavni obleki, je tudi prikaz osebnosti in ni pomembno ali so to preurejene
ilustracije zvezdnikov, oglaševalske risbe, ki bazirajo na modelih, fini portreti ali katera
koli druga oblika umetnosti. Odvisno je kako nadgrajujemo risanje in linije, ter katere
značilnosti in aspekte bomo vključili in izbrali je odvisno za prikaz subjekta (Arts, 2011,
str. 59).
Slika 10: Primer Digitalne ilustracije portrta, Qin Peng
Vir: http://digital-art-gallery.com/picture/big/11207
25
7.4. Stripi, Risanke
Lea (2009, str. 39) v svojem delu povdarja, da če želimo ustvariti resnično unikatne
karakterje se moramo odmakniti od navadnih oblik in se naučiti obvladati s programskim
orodjem za vektorsko oblikovanje. Ko vidimo končni izdelek se zavedamo, da trud ni bil
zamanj. Lahko so prikupni, strah vzbujajoči, vznemirjajoči ali smešni tako kot ljudje v
realnem življenju. Umetnost značajev je zelo popularna in ni težko ugotoviti zakaj. Ljudje
se lahko poistovetijo z značajem lika, ki je lahko še tako strašen ali »odštekan«. Umetnost,
ki se vrti okoli enega samega lika nas lahko zelo zaposli s keiranjem le tega (Shih, 2010).
Svetovni splet nam omogoča, da sami oglašujemo svoje stripovske izdelke širni publiki na
ekstremno borben način. Na spletu mlad oblikovalec stripov ne rabi odgovarjat na
vprašanja urednika ali čaka na dovoljenje iz sindikata. Če je delo dovolj dobro, se bodo
našli ljudje iz spleta, ki ga bodo kupili in sponzorirali (Fairrington, 2009, str. 31). Za
kreiranje perfektnega junaka z značajem ni formule. V veliki meri je vse odvisno od sreče,
znanja in kritičnosti do svojih izdelkov. Za bolj preprosto izdelavo imamo na voljo mnogo
namigov in trikov, ki nam olajšajo delo. S pomočjo osnovih orodiji za linije in poravnavo
bomo lahko zgradili geometrijsko popoln stripovski lik (Shih, 2010).
Slika 11: Primer digitalne ilustracije za risanko, Romain Mennetrier
Vir: http://digital-art-gallery.com/picture/11071
26
8. IZVOZ OBLIKOVANIH DIGITALNIH ILUSTRACIJ
V zaključni fazi, ko počistimo še zadnje nevšečnosti na sliki in nastavimo velikosti, nam
ostane samo samo shranjevanje oziroma izvoz datoteke. Zavedati se moramo, da moramo
ohraniti tudi prvi original izdelka. Ta datoteka mora ostati v prvotni obliki z vsemi
odprtimi plastmi, da se lahko vrnemo in popravimo elemente ilustracije (Fairrington, 2009,
str. 292). Na kritično točko naletimo, kadar izbiramo shranjevalni format za datoteko, s
katerim jo predstavimo in shranjujemo (Obermeier, 2010, str. 152). Fairrington (2009) je
predstavil nekaj glavnih formatov za kvalitetno shranjevanje ilustracij:
TIFF je kratica za Tagged Image File Format in je najboljša izbira za shanjevanje
ilustracij. Z njim lahko shranjujemo črnobele, grayscale, RGB in CMYK barvne
datoteke. TIFF uporablja LZW kompresijo, s čimer ne bo nič izgubljeno v naših
kompresiranih izdelkih.
JPEG format je primeren za fotografije in ne za ilustracije, saj se skozi proces
kompresije izgubi kvaliteta prikaza in se ne more obnoviti.
PDF ali Portable Document Format je datoteka, ki dovoljuje, da se informacije v
elektronski obliki prenašajao med različnimi tipi računalnikov. Programska
oprema, ki omogoča prenos in prikaz le the se imenuje Acrobat.
GIF stoji za Graphic Interchange Format. Večina slikovnega materjala na spletu je
v GIL formatu in vsi spletni brskalniki, ki podpirajo grafični prikaz prikažejo GIF
datoteko. Kompresija teh datotek je omejena na najmanšo obliko 8-bitno (256 ali
manj barv) paleto barv.
EPS ali Encapsulated PostScript je standardni format za uvoz in izvoz PostScript
datotek. Vsebije lahko kombinacijo tekstovnega, grafičnega in slikovnega zapisa.
27
10. SKLEP
Grafično oblikujemo digitalno ilustracijo s pomočjo tradicionalnih in digitalnih postopkov
izdelave (OVP). Sprva oblikujemo skico ali sliko, ki jo s pomočjo zunanjih računalniških
naprav prenesemo, kot sta na primer skener ali digitalni fotoaparat, na računalnik v
digitalno obliko, kjer izberemo ustrezno programsko opremo s katero oblikujemo in
urejamo digitalno ilustracijo (RV1). Na stil in tehniko oblikovanja digitalnih ilustracij
vplivajo vektroske in rasterske programske opreme. Tudi orodja, ki jih imamo na izbiro v
teh programih nam omogočajo stilizirano oblikovanje in tehnike, ki prikažejo naš
edinstveni stil. Pri oblikovanju najpogosteje uporabljamo čopič orodje, ki dela gladke
prehode med linijami in barvami na digitalni ilustraciji. Tudi svičnik orodje nam pomaga
pri kreiranju vektorskih predmetov, ki jih s pomočjo plasti sestavimo v končno obliko
digitalne ilustracije (RV2). Kadar zaključimo oblikovanje ilustracije moramo nujno
ohraniti osnovno datoteko s plastmi, da se lahko vrnemo in preuredimo napake ali
predmete, ki stranki ne ustrezajo. Za izvoz kvalitetne digitalne ilustracije uporabimo
formate .PDF ali TIFF (RV3).
Tema za diplomsko delo je obširna a mlada. Težko je bilo zbirati material, saj še ni veliko
knjig, ki bi opisovale to vrsto digitalne umetnosti, zato smo se lotili dela z bolj tehničnega
vidika. Kljub temu se nam je tema zdela pomembna in smo jo skušali čimbolje opisati in
orisati. Digitalna ilustracija je v današnjem času zelo pomembna, saj komunicira
neposredno s potrošniki kamorkoli pogledajo in kljub temu, da smo predstavili tipe
digitalne ilustracije in njihovo zasnovo se lahko vprašamo, ali ljudje dovolj dobro poznajo
to vrsto digitalnega oblikovanja? Kako bi jih prepričali, da je digitalno oblikovanje
zahtevno delo, ki terja svojo ceno? Ti vprašanji bi lahko dopolnjevali to diplomsko delo in
nadaljno analizo.
28
11. LITERATURA
[1 ]Adobe Creative, t. (2005). Adobe Illustrator CS2 User Guide. San Jose: Adobe Systems.
[2] Aleksander, N. (2010). Beginner`s guide to digital painting. 3DTotal.
[3] Arts, D. (2011). The artist`s guide to illustration, The ultimate tutorial collection. Digital Arts.
[4] Bah, T. (2011). Inkscape, Guide to a Vector Drawing Program, Fourth Edition. Boston: Prentice Hall.
[5] Botello, C. (2005). Adobe Illustrator CS2 Revealed. Boston, Massachusetts: Thomson Course
Technology, a division of Thomson Learning, Inc.
[6] Brower, M. J. (2012). What is Digital Illustration?. Dostopno na: http://www.wisegeek.com/what-is-
digital-illustration.htm (29.7.2012)
[7] Corel. (2003). CoelDRAW Suite 12 User Guide. Corel Corporation.
[8] Fairrington, B. (2009). Drawing Cartoons & Comics for Dummies. Hoboken: Wiley Publishing, Inc.
[9] Gilbey, S. (2006). 101 ways to sreate better images. Dostopno na:
http://www.computerarts.co.uk/features/101-ways-create-better-images (4.8.2012)
[10] Goelker, K. (2011). GIMP2.6 for Photographers, Image Editing With Open Source Software. Santa
Barbara: Rocky Nook Inc. .
[11] Grannell, C. (2008). Illustration today and tomorrow. Dostopno na:
http://www.computerarts.co.uk/features/illustration-today-and-tomorrow(10.8.2012)
[12] Hammel, M. J. (2012). The Artist`s guide to GIMP, 2nd Edition. San Francisco: No Starch Press, Inc.
[13] Koloskowski, M. (2004). Illustrator CD Most Wanted Techniques ans effects. New York: Spirnger-
Verlag GmbH.
[14] Lea, D. (2009). Creative Photoshop CS4, Digital Illustration and Art Techniques. Burlington: Elsevier
Inc.
[15] Lloyd, C. (2012). Computer Arts. Retrieved Dostopno na:
http://www.computerarts.co.uk/blog/computer-arts-200-digital-cameras-123027(4.8.2012)
[16] Marcelo, M. (2010). PopArt. Retrieved 8 10, 2012, from Vector net: http://www.vector.net/2010/pop-
art/
[17] McClelland, D. (1997). Real world Illustrator 7, Industrial Strenght Illustration Techniques. Berkeley:
Peachprnt Press.
[18] Newth, A. (2012). What Are the Different Types of Digital Art Software? Retrieved 8 30, 2012, from
wisegeek.
[19] Obermeier, B. (2010). Photoshop Cs5 All-In-One for Dummies. Hoboken: Wiley Publishing, Inc.
[20] Rawlison, N. (2012). Ultimate Guide to Graphic Design 2nd Edition. London: Deniss publishing LTD.
[21] Seegmiller, D. (2008). Digital Character Painting Using Photoshop CS3. Boston: Charles River media,
Inc.
[22] Shih, P. (2010). Adobe Flash Tutorial: Design Kick-Ass Characters. Dostopno na:
http://www.digitalartsonline.co.uk/tutorials/?featureid=3222750(12.8.2012)
[23] Slabbink, S. (2012). Master retro Collage Illustration. Dostopno na:
http://www.digitalartsonline.co.uk/features/?featureid=3372504&pn=6(12.8.2012)
29
[24] Smith, S. E. (2012). wisegeek. Dostopno na: http://www.wisegeek.com/what-is-a-raster-image.htm
(30.8.2012)
[25] Steuer, S. (2004). The Adobe Illustrator WOW Book. Berkley: Peach Press.
[26] Walker, M. (2012). What Are The Different Types Of Mixed Media Artwork? Dostopno na:
http://www.wisegeek.com/what-are-the-different-types-of-mixed-media-artwork.htm(30.8.2012)
[27] Zeegen, L. (2010). The Illustrator revival. Dostopno na:
http://www.computerarts.co.uk/features/illustration-revival(10.8.2012)
30
31
32