Develop. Drive. Do.2015/05/20  · učimo iz njihove izkušnje. Tako tudi sam vi - dim poslanstvo Slovenske marketinške konfe - rence – pogledati v ozadje marketinške zgod - be,

2 2 , 2 3

24 , 2 5

2 6 , 2 7

3 2

»Dober marketingar mora ven iz pisarne«

»Vitek človek lažje živi, enako je z državo«

»Porabnik leta 2020 bo hiper­povezan«

»Fuck the limits!«

Robert Craven:

Peter Prevc:

Nicolas Kfuri:

Darko Đurić:

Prihodnji torek se bo v Portorožu začela jubilejna 20. Slovenska marketinška konferenca. Njeno geslo bo Develop. Drive. Do. Razvij. Pospeši. Naredi. In daj rezultate, deliver. Organizatorji želijo s primeri pokazati, kako se da narediti izjemen izdelek, storitev ali odnos s stranko – v svetovnem merilu.

Marketing za prihodnost

Develop. Drive. Do.

And deliver.

Sh

ut

te

RSt

Oc

k

čena od kulture preostalega dela podjetja. Poleg tega je treba posnemati lastnosti, ki veljajo za mala podjetja – omejeni viri, vodo-ravna organizacijska sestava, minimalno šte-vilo pravil, pozitivno usmerjena miselnost.

Katera marketinška orodja bi pri-poročili podjetjem, da bi okrepila osredotočenost na stranke?

Obstaja malo morje novodobnih orodij, ki tržnikom pomagajo pridobiti vpog-led v stranke. Ne glede na to pa mora-

jo tržniki včasih oditi na teren in se srečati s svojimi strankami. Seveda moramo izmeri-ti in oceniti svoje aktivnosti. Seveda mora-mo biti v osnovnih stvareh še boljši kot ka-darkoli prej. A najprej je treba iti ven iz pi-sarne, se pogovarjati s strankami in poslu-šati njihove odgovore. Ni dovolj, da le sedite v pisarni na sedežu podjetja in se ubadate z Excelovimi tabelami ter se osredotočate na donosnost naložb.

Je dovolj, da je podjetje osredo-točeno na stranke, ali potrebuje

še kaj več?Ni dovolj, da se le osredotočite na stran-ke. Želeti si morate postaviti v stranki-

ne čevlje. Ne nazadnje, zakaj naj bi stranke kupovale od vas, če lahko kupujejo pri kon-kurenci? Kaj je tisto, kar vas loči od drugih?

www.finance.si Sreda, 20. maja 2015, št. 9622 23

Program jubilejne 20. Slo-venske marketinške konfe-rence (SMK) je tudi posledi-ca prispevka, ki ga je dalo 30 posameznikov pred devetimi meseci. Posame-znike iz različnih industrij,

različnih funkcij in marketinških special-nosti smo namreč vprašali o njihovem videnju izzivov marketinga v Sloveniji in kje vidijo rešitve, primere dobre prakse … Od prvih pogovorov mi je v beležki ostal naslednji tok misli:

" Trg ni več Slovenija. Pozabi Sloveni-jo. A se še vedno razmišlja o Sloveniji.

" Ne delajo marketing, ampak samo komunikacijo. Bele halje so naredile produkt, marketing ga je dal na trg. A potem ni šlo!?!

" Ni pristopa Build-Test-Learn. Mi ima-mo psihozo, da ne smemo narediti na-pake. Zato se vse dela enako kot lani. Zato ne merimo učinkovitosti.

" Spreminjati je treba poslovne mo-dele, a mi jih ne.

" Slovenija je plitek trg in vsi ljud-je smo generalisti. Ni specialistov na področju kadrov v marketingu.

" Ni sinhronizacije med marketin-gom, razvojem in prodajo.

" Koncept dodane vrednosti na za-poslenega. O tem se ne razmišlja. Ne poznamo excela. Ne gledamo skozi cifre.

" Sploh ne vemo, kaj vse omo-goča tehnologija. Nepoznavanje potenciala tehnologij. Ne zgolj digitalnega sveta.

" Ne razumejo, kako brati diha-nje trga … in kako brati bilance.

" Mi v resnici delamo dobiček, imajo pa nas za kulije.

Ste se prepoznali v katerem od izzivov? S skoraj 30 so-delujočimi v programu 20. SMK želimo pokazati načine reševanja nekaterih od teh izzivov. Želimo tudi poka-zati, da marsikaj od zgoraj naštetega ne drži. Želimo pokazati dobre prakse.

Izzive in program smo združili v slogan Deve-lop. Drive. Do. S prime-ri želimo pokazati, ka-ko se da narediti izje-men izdelek/storitev/

odnos s stranko. Poka-zati želimo, da se da nare-

diti izjemen produkt v glo-balnem merilu. Mislimo izje-

mno izkušnjo in ne zgolj dobro kopijo že znanih. Pokazati želimo, da v marke-

tingu ni dovolj imeti izjemen izdelek, am-pak je treba imeti energijo in vleči celotno podjetje naprej. Pokazati želimo, kako lah-

ko to naredijo marketingarji v velikem ali majh-nem podjetju. Pokazati želimo, kako preproste modele in logiko zagonskih podjetij prenesti v delujoča podjetja. Videli bomo, da so »fensi« iz-razi start-up sveta v bistvu tradicionalni marke-tinški pristopi, ki smo jih z leti pozabili uporab-ljati. Pokazati želimo, da niso dovolj samo su-per ideja, želja in pogum – ključ je, da dejansko narediš, kar si si zamislil, da obrneš željo po-rabnika v dejanski izdelek in da obrneš podje-tje v večji dobiček. Brez tega je vse drugo samo veliko govorjenja, lepih želja in hvale, kaj vse bi lahko naredili.

Zato smo v program izbrali posameznike, ki jim je uspelo razviti, povleči in narediti rezul-tat. Kot podjetje in kot posamezniki. Saša Ba-vec je uspešno prodrl v multinacionalki in zdaj opravlja vodilno marketinško funkcijo za celot-no skupino. Marko Čadež je začel z lepljenjem plakatov v Los Angelesu, zdaj pa prodaja letal-ske karte celemu svetu in meri učinek vsake svoje aktivnosti. Z rexom so obudili legendo in zdaj »kos lesa« znova prodajajo za več sto evrov. Argeta je izzvala vodilnega lokalnega leaderja in uspela. Razumela je porabnika in prepričala s prodajo. Andraž Mihelin je naredil jadrnico, ki je številka 1 v Ameriki, na Švedskem in še kje. Peter Baloh je pomagal preoblikovati prodaj-ni model Microsofta v Avstraliji, da so končno razumeli stranke in začeli prodajati nov izde-lek. Jure Meglič je z omejenimi sredstvi uspeš-no kombiniral on-line in off-line kanal in pove-čal prodajo v svoji mali trgovini z obutvijo. Ja-nez Jager želi namesto prodaje sob prodajati znanje upravljanja turističnih destinacij. Kofo-la je kupila eno vodilnih slovenskih blagovnih znamk in ima z njo velike načrte … Ja, govorili bomo tudi o uspehih drugih in se učili iz njiho-vega razmišljanja in dejanj. To je le nekaj krat-kih stavkov o uspešnih in zelo različnih marke-tinških zgodbah letošnje Slovenske marketin-ške konference.

Pri vseh zgodbah bomo spoznali ozadje, kaj je bilo ključno za uspeh in kaj se lahko drugi na-učimo iz njihove izkušnje. Tako tudi sam vi-dim poslanstvo Slovenske marketinške konfe-rence – pogledati v ozadje marketinške zgod-be, razumeti poslovno logiko in se iz prime-ra nekaj praktičnega naučiti za izboljšanje po-slovnih rezultatov. SMK ni fensi dogodek, je ze-lo vsebinski dogodek. In v 20 letih je postal tu-di osrednje letno srečanje pravih marketingar-jev iz Slovenije.

Vabljeni po novo izkušnjo, praktičen nasvet in pospešek za rešitev kakšnega svojega marke-tinškega izziva. Vabljeni na 20. SMK.

P. S.: Ali veste, zakaj je Slovenska marketinška kon-ferencav torek in sredo, ne pa v četrtek in petek? Ko smo postavili partnerstvo dveh organizatorjev, smo razmišljali, da so v ponedeljek v podjetjih tedenski sestanki, začrta se delo prek tedna, lahko se tudi že nekaj naredi. Potem imaš torek in sredo za aktivno delo na konferenci. V četrtek in petek pa si znova vpet v svoje podjetje in delaš, kar si si naložil v ponedeljek in ti ni uspelo narediti dva dni, ko si bil na konferen-ci. Če bi organizirali konferenco v četrtek in petek, se nam je zdelo, da bi se teden končal v sredo ali še prej. In tega nismo želeli. Ali je takšno razmišljanje čudno? Kakor za koga. Nam ga je pa mogoče skozi leta občas-no tudi malo zmanjkalo. Tudi marketingarjem. Še vedno pa lepo zrcali filozofijo programa konference.

"Primož Hvala je vodja programskega sveta 20. Slovenske marketinške konference

Samo, če hočete naprej

UVODNIKPrimož Hvala,

H&S Consulting

Robert Craven je eden najboljših ne-odvisnih podjetniških mislecev v Ve-liki Birtaniji, ki ga je Financial Times označil za podjetniškega guruja. Na Slovenski marketinški konferenci 26. in 27. maja bo govoril o tem, kakšen je uspešen marketing, zakaj so nekateri tržniki boljši od drugih, kako naj pod-jetja uporabljajo nova orodja in po-slovne modele, da bi bila bolj osredo-točena na stranke, in kako vnesti filo-zofijo zagonskih podjetij v tradicio-nalno poslovanje.

Zakaj poslovneži ne počnejo te-ga, kar vedo, da bi morali? Zakaj ne preidejo od besed k dejanjem?

Laže je govoriti kot ukrepati. Stvar je v tem, da se večini ljudi pogleda skozi prste. Za svoja dejanja moramo biti od-

govorni. Posledice morajo biti tako za uspeh kot za polom. Vse prevečkrat si lahko dovoli-mo ustvariti rezultate, ki ne dosegajo priča-kovanj. Sistemi namreč niso oblikovani ta-ko, da bi nagrajevali odličnost in »kaznova-li« neuspeh. To spodbuja kulturo samozado-voljstva, zlasti če postanejo rezultati, ki ne dosegajo pričakovanj, sprejemljivi.

Kakšen je uspešen tržnik?Usmerjen je v rezultate, vendar želi hkrati videti stvari s stališča stranke.

Bistvo ni v tem, kaj lahko s svojimi izdelki in storitvami doseže, temveč kaj lahko naredi za svoje stranke. Ne osredotoča

se na zadnje modne muhe, temveč na celot-no sliko. Na primer prepozna, da je digital-no le del celotne slike, in ne posel. Sledilcev in klikov na spletnih straneh ne obravnava kot ustvarjanje donosa in dolgoročne zvesto-be strank. Poudarek daje potrebam strank, sporočilu in vzpostavljanju pristne privrže-nosti. Navsezadnje se večina strank mno-go bolj zanaša na ustna priporočila kot na oglaševalske kampanje.

Kako lahko velika in uveljav-ljena podjetja uporabijo mi-selnost zagonskih podjetij?

Enkratno vprašanje. Manjša podjetja so bolj urna in odzivna kot velika uveljavljena podjetja.

Hitreje sprejemajo odločitve. Re-zultati so vidni hitreje. Posledi-ce neuspeha so pogosto ab-solutne, zato je pomembno, da se ne zmotijo. Pri manj-ših podjetjih ni prosto-ra za neuspeh. Takšno razmišljanje se lahko vzpostavi v določe-nih velikih podje-tjih, vendar to zah-teva previdno izbi-ro ljudi in po vsej verjetnosti je tre-ba tudi ustanovi-ti enoto, ki je lo-

ustanovitelj svetovalnega podjetja The Directors’ Centre

Robert

»Najprej je treba iti ven iz pisarne«

Craven,

SMK ni fensi dogodek, je zelo vsebinski dogodek. In v 20 letih je postal tudi osrednje letno srečanje pravih mar-ketingarjev iz Slovenije.

»

24 www.finance.si Sreda, 20. maja 2015, št. 96 25

Društvo za marketing Slo-venije (DMS) bo na letošnji Slovenski marketinški kon-ferenci prvič podelilo nag-rado marketinška odličnost leta. Namenjena je podje-tjem oziroma ustanovam, ki udejanjajo marketing kot poslovno usmeritev.

Nagrada marketinška odličnost leta je nadgradnja nagrade mar-ketinški direktor leta. V ospred-je ne postavlja posameznika, temveč celotno podjetje, ki do-kazuje vpetost marketinške mi-selnosti v svoje procese. Kot pra-vijo v DMS, je prehod s posame-znika na podjetje pomemben konceptualni preskok, ki potr-juje poslovno funkcijo marke-tinga v organizaciji.

Učinke marketinga je treba meriti»Odličnost poslovanja nekega podjetja je v prvi vrsti odvisna od ekipe. V tej sta seveda glav-na vodja in postavljena strate-gija, za katero je glavno, da se prevede na raven podjetja ozi-roma organizacije ter odseva v rezultatih. Strateški marketing je podlaga za vse glavne poslov-ne odločitve,« poudarja pred-sednik DMS Darko Dujič.

Nominirana podjetja znajo s konkretnimi številkami po-kazati vlogo marketinga pri iz-

boljšanju poslovnih rezultatov. »V marketingu se ne moremo in ne smemo zanašati na občutke. Bolj kot kadarkoli lahko učin-ke marketinga tudi izmerimo,« pravi Aleksandra Brank, pod-predsednica DMS in članica prvostopenjske komisije. Doda-ja, da sta bili prav učinkovitost in merljivost marketinga povod, da izbor za marketinško odlič-nost temelji na poslovnih rezul-tatih podjetja ali organizacije.

Finalisti razvrščeni v štiri kategorijePrvostopenjska komisija je iz-med dva tisoč poslovno uspe-šnih podjetij naredila prvi iz-bor 120 podjetij, ki so bila pova-

bljena v sklepni del izbora. Dru-gostopenjska komisija je nato na podlagi več vsebinskih me-ril naredila končni izbor fina-listov v štirih kategorijah:

" mala in srednja podjetja, glavnina poslovanja v se-gmentu B2C; " velika podjetja, glavnina po-slovanja v segmentu B2C; " mala in srednja podjetja, glavnina poslovanja v se-gmentu B2B; " velika podjetja, glavnina po-slovanja v segmentu B2B.Izmed vseh štirih zmagoval-

cev posamezne kategorije bo izbran glavni zmagovalec, ki bo prejel veliko nagrado mar-ketinška odličnost leta 2015.

Glavna sporočila nagrade marketinška odličnost leta

"Marketing je preveč dragocen, da bi ga omejevali samo na odde-lek marketinga.

"Marketinško poslanstvo mora biti prepleteno z ljudmi v podjetju, s celotnim poslovanjem podjetja in njegovo strategijo.

"Marketing mora znati izmeriti svoje učinke in njihov vpliv na po-slovanje (prihodke, dobiček in rast).

Pristop je v letošnji raziska-vi Mind Wide Open vodilna slovenska podjetja, ki delu-jejo na medorganizacijskem trgu, povprašal, kako se pri-lagajajo novim razmeram. Izsledki bodo ekskluzivno predstavljeni na Slovenski marketinški konferenci.

Še pred kratkim je bil oddelek marketinga v podjetjih, ki de-lujejo izključno na medorga-nizacijskih trgih, potisnjen na stranski tir. Glavno vlogo pri pridobivanju novih poslov so imeli prodajniki. Danes ima prodajnik samo še 12 odstotkov možnosti, da pride do stranke.

Brez vidnosti težko do posla v tujiniMarketing v podjetjih B2B po-staja strateška funkcija. Večina strank (71 odstotkov) razišče po-nudbo podjetja prek spleta, naj-raje prek videovsebin (70 odstot-kov), in če vam jih uspe prepri-čati, bodo navezali stik z vami. S tem so že v drugi tretjini naku-pnega procesa.

Če niste vidni, če se ne zna-te pozicionirati, če ne izobražu-jete svojih morebitnih strank, je majhna verjetnost, da boste našli

nove posle v tujini. To je realnost, s katero se srečujejo tudi sloven-ska podjetja, predvsem izvozni-ki. Zato je Pristop v sodelovanju z Društvom za marketing Sloveni-je v letošnji raziskavi Mind Wide Open povprašal vodilna sloven-ska podjetja B2B, kako se prila-gajajo novim razmeram.

Premalo drznosti v marketinških aktivnostih»Raziskava je pokazala, da so slovenska podjetja prepozna-la pomen marketinga, da ta po-

staja strateška funkcija in da so zaposleni ključ do uspeha. Ven-dar v marketinških aktivnostih primanjkuje drznosti, preveč se držimo preverjenih praks in pre-malo raziskujemo možnosti, ki jih ponuja digitalni marketing,« pojasnjuje avtorica raziskave Na-taša Mithans, višja svetovalka na Pristopu. Ugotovitve raziskave bo udeležencem SMK predsta-vil Žiga Čebulj, višji svetovalec, Pristop. In še namig: napoved za Slovenijo kaže vzpon medorga-nizacijskega marketinga.

Napoveduje se vzpon marketinga B2B

Nataša Mithans, višja svetovalka na Pristopu:Preveč se držimo preverjenih praks in premalo raziskujemo možnosti, ki jih ponuja digitalni marketing.

Peter Prevc, smučarski skakalec, najboljši letalec na svetu in prvi človek na svetu, ki je s smučmi preletel četrt kilometra.

»Vitek človek lažje živi, enako je z državo«

»Ta intervju mi bo ostal v spominu za vedno. Gospod Peter Prevc, kapo dol. Lahko smo ponosni na takšne junake,« ta-ko je o slovenskem skakalnem šampionu zapisal Slavko Bobovnik, voditelj Odmevov, ki je govoril z vsemi, ki v Slo-veniji in okolici kaj pomenijo. Kljub njegovim rosnim 22 le-tom se od Petra Prevca lahko veliko naučite. Prevc bo z na-mi 26. in 27. maja na Slovenski marketinški konferenci v Portorožu.

Pred odhodom na dopust ste namignili, da je prišel čas za sprostitev. Pri skakalcih sta pomembna zlasti življenjski slog in prehrana, saj vsak gram šteje. Kako težko se je po premo-

ru vrniti k strogemu režimu prehranjevanja?Mesec, ko sem brez treningov in ustaljenega režima prehrane, spanja in vadbe, je zelo drugačen. Kak dan ne ješ nič, kak dan ogromno. Povsem

drugače je v času treningov, takrat ves čas pazim, kaj bom jedel in da bom pojedel to, kar bom na treningu pokuril. Sicer pa se telo dolgoročno tega reži-ma navadi, tako življenje človeku pride v kri. Seveda obstajajo ljudje, ki veliko pojedo, se ne zredijo in imajo mišice, a ti za premikanje porabijo več energije.

Kot človek s kmetov v dilemi ta-lent ali delo najbrž dajete pred-

nost trdemu delu?Ja, ker ti sam talent ne bo čisto nič pri-nesel, ampak je treba vložiti veliko trde-

ga dela – v mojem primeru veliko treningov, dodatno tudi individualnih. Poleg tega je tre-ba zaupati ljudem, ki so okoli tebe, da te vodi-jo v pravo smer, in verjeti, da trdo delo obro-di sadove. Pomen talenta za uspeh se mi zdi manjši. Mislim, da do uspeha prideš s 95 od-stotki trdega dela in petimi odstotki talenta. Doma sem videl, da če poleti ne naberem do-volj drv, me bo pozimi zeblo. V športu pa sem videl, da če trening spustim ali na njem nisem dovolj z glavo pri stvari in ga opravim samo za-to, da odkljukam to obveznost, me sotekmo-valci prehitevajo po obeh straneh.

Za skakalce je pomembno, da ste vitki. Zakaj? Za dr-žavo nenehno poslušamo, da mora zategniti pas in da mora ostati vitka. Kako bi to dvoje primerjali?

Res je v ostri konkurenci zelo pomembnih vsakih sto gramov. Zelo lahko pojasnim, zakaj je pomembna teža: vrzite lažji in težji kamen, pa boste videli, kateri bo dlje letel. Vitek človek

se hitreje in lažje giblje, lažje živi in več energije ima, enako je po mojem mnenju z državo. Glede zategovanja pasu pa kot sem že povedal, telo se navadi na določeno količino hrane. Seveda je po-membno, da hrane ni premalo, ker potem so lahko učinki naspro-tni od pričakovanih.

Peter Prevc je danes športni zvezdnik. Kako se odzove, ko ga oče zjutraj med dopustom zbudi in ga nažene v gozd

spravljat les?Super! Kadar mi reče, da bova šla v gozd, se ved-no veselim, kdaj bova šla. Ne gre za to, da bi ze-

lo pogrešal trdo fizično delo. Je pa to delo, ki člove-ka sprosti, lahko mi misli odplavajo stran od trenin-gov, oziroma kadar je res naporno, je tako naporno, da sploh na nič ne moreš misliti, kar pa je tudi dob-ro. Pa še koristno je.

Pred časom ste nekje rek-li, da se vam zemlja zdi pa-

metna naložba. Zdaj ste bo-gatejši in časi so se spremenili, še vedno zemljo vidite kot dob-

ro naložbo?Res je, zemlja mi je še vedno zelo po-membna. Če nekoč ostaneš brez vse-ga in imaš kaj zemlje ali gozda, boš z zelo majhnim vložkom, torej s svojim delom, iz te zemlje dobil dovolj za pre-živetje. Da te ne bi zeblo, lahko odideš v gozd, si pripraviš drva in zakuriš. Sploh pa se mi zemlja zdi dobra nalož-ba zato, ker jo številni ljudje opušča-jo. Prav zato utegne biti dobra nalož-ba za vse tiste, ki vztrajajo na zemlji.

Jur

e M

ak

ov

ec

Letos na SMK prvič nagrada marketinška odličnost leta

www.finance.si Sreda, 20. maja 2015, št. 9626 27

Globalni porabniki se razvijajo v dve na-sprotujoči si smeri. Na eni strani ima-mo generacijo C, ki jo zastopajo mobil-ni, povezani, digitalni, liberalni in napre-dni porabniki, na drugi pa novo genera-cijo aktivnih starostnikov, ki živijo dolgo življenje, imajo visoke dohodke in iščejo aktivne izkušnje oziroma doživetja. No-vi segmenti se razvijajo hkrati s hitrimi spremembami značilnosti ciljnih trgov, ki smo jim bili priča v preteklosti. Ta fe-nomen je svet razdelil na dva pola in nam daje priložnost, da prepoznamo segmen-te porabnikov v posameznih državah, ki pa so še vedno v okviru posebnosti vsake kulture. Podlaga za dekodiranje DNK po-rabnika 2020 in predlogi Nicolasa Kfuri-ja, kako te informacije uporabiti, so plod številnih poglobljenih študij z vsega sve-ta in njegove vpetosti v svetovno poslo-vanje.

»Porabnik leta 2020 bo hiperpovezan«

profesor in poslovni svetovalec, bo na Slovenski marketinški konferenci 26. in 27. maja predstavil glavne izzive, s katerimi se bodo podjetja spopadala pri ustvarjanju vrednosti za porabnika prihodnostiNicolas Kfuri,

27

Kako bi opisali DNK porabnika leta 2020?Porabnik leta 2020 bo hiperpovezan porabnik. To bo človek, ki bo vse vidi-

ke svojega življenja – družabno življenje, kamor sodijo tudi družina, hiša, služ-ba … – obvladoval prek stacionarnih ali mobilnih naprav, priključenih v inter-

net. Zanimivo je, da to obstaja že zdaj. Smo namreč v središču tega procesa pre-oblikovanja družbe. Zavedati se moramo, da bo do leta 2020 generacija Y tista, ki bo prevladovala na delovnih mestih in bo pomenila najpomembnejše kupce vseh vrst izdelkov ali storitev v svetovnem gospodarstvu.

Katere blagovne znamke v svojih marketinških ak-tivnostih že upoštevajo, da postajamo porabniki hi-

perpovezani?Mnogo blagovnih znamk si izkušnje na tem področju že pri-dobiva prek stika s strankami, ki temelji na tehnologiji. Na

konferenci vam bom predstavil konkretne primere. Eden izmed njih je podjetje Nike, mednje pa sodijo tudi nekatera podjetja, ki prodajajo gospodinjske aparate.

Katera podjetja bi se morala najprej od-zvati na najnovejše porabniške trende?

Nobeno podjetje ne bi smelo spregledati oziroma zanemariti nobenega porabniškega trenda. To je

temeljno marketinško in poslovno načelo. Seve-da pa imajo v določenih gospodarskih panogah ne-kateri trendi hitrejše učinke kot v drugih.

Dobro je vedeti kaj več o globalnih trendih. A ka-

ko naj direktor marketinga lokalnega ali regionalnega podjetja uporabi te informa-

cije pri vsakdanjem delu?Trendi, ki oblikujejo način interak-cije med porabniki in blagovnimi znamkami, bodo vplivali na vse re-gije sveta. Slovenska podjetja delu-jejo na regionalnem, evropskem in svetovnem trgu. Vsa so vključena v ta novi val trendov. Vendar pri tem ni najpomembneje to, da govorimo o državah. Raje bi se osredotočil na profile porabnikov. Določen profil premožnih mladih odraslih v Slove-niji ima v smislu življenjskega sloga več skupnega s podobnim profilom na Kitajskem ali v Indiji kot s sodr-žavljanom, ki sodi v drug segment porabnikov. Nihče ni imun za tren-de. Slovenska podjetja in tudi tista, ki delujejo lokalno, jih morajo spre-mljati, da se pripravijo na uspešno vpeljavo prenovljene vrednosti za porabnike.

Delitvena ekonomija in psihobranding

" Generaciji Y lastništvo izdelka ne pomeni sa-moumevnega zadovoljstva, kot je to veljalo za prejšnje generacije, ki jim je imetje pomenilo statusni simbol. Pri novih generacijah je zado-voljstvo rezultat uporabniške izkušnje z izdelki, in ne njihovo materialno lastništvo.

" Pri psihobrandingu gre za oblikovanje resnič-ne povezave s porabniki na osebni ravni. Neka-terim blagovnim znamkam je uspelo postati bi-stveni del življenjskega sloga svojih porabnikov. To jim je uspelo zaradi dojemanja porabnikov, da so z izdelki čustveno povezani. Takšna pod-jetja imajo neskončen potencial za večizdelčno strategijo.

" To sta le dve izmed usmeritev, o katerih bo na SMK govoril Nicolas Kfuri. Predstavil jih bo še ve-liko več in vse so zelo zanimive.

!

Kako bo vaša predstavitev koristila udeležencem Slovenske marketinške

konference?Predstavil bom po mojem mnenju najzani-

mivejše smernice, ki prinašajo korenite spre-membe. Pogovarjali se bomo o primerih in raz-pravljali o tem, kako bi jih vpeljali v kontekst slo-venskih podjetij. Udeležence bom spodbudil, da bodo začeli razmišljati o tem, kako bi bila lahko videti prihodnost njihovih podjetij – zelo kmalu.

Jur

ica

Ga

lo

ic/p

ixs

el

l

Urednik priloge:Branko ŽnidaršičTel.: (01) 30 91 526E-pošta: [email protected]

Prelom: Finance

Lektoriranje: Finance

SMK je oglasna priloga časnika Finance

Dodatne informacije in prijava: www.smk.si

SLOVENSKA MARKETINŠKA KONFERENCA26. - 27. maj 2015

Uradna pošta:Uradna voda:Medijski partner:

Mali sponzorji:

Partner dogodka:

Sponzor akreditacij in registracij:

Sponzorji:Veliki sponzorji:

Sreda, 27. maja 2015

9.00 - 11.00 Postanimo start-up svojega podjetja ali kaj se marketing lahko nauči od start-upov?Jaka Lindič (EF): Glavni govorec in moderator sekcijePeter Baloh: Kako smo spoznali resnično težavo strank in pospešili prodajo – primer Microsoft Office 365 v AvstralijiBorut Jeglič: Orodja, ki nam omogočajo spoznati in se odzvati na dejanske težave strank

10.30 - 10.45 Odmor za druženje

10.45 - 12.00 Jasni cilji, radikali preobrati in sodelovanje za večanje tržnega položajaZoran Bedrač (Lidl Slovenija): Kako vrhunski kuharji spreminjajo percepcijo kupcev? Rok Gorjup (Si.mobil): Marketing lahko podžge tržni uspeh ali kje so priložnosti za boljši marketing – pogled prodajeRanko Jelača (Atlantic Grupa): Radikalno razmišljanje marketingaša za rast v 2020 – pregled izkušenj več blagovnih znamk

12.00 - 12.45 Odmor za kosilo

12.45 - 14.30 Vzporedni sekciji

14.30 - 15.15 Kick your ass! Do it!Darko Đurić: Z eno roko proti toku

15.15 Konec konference Kaj bo vsak naredil jutri?

Sekcija 1: S poslovno inovativnostjo in uporabo tehnologij do tržnega uspeha. Tudi z omejenimi viri.

Jure Meglič (Obuta Noga):Kako ob minimalnih finančnih sredstvih mala trgovina poveča svoj promet online in offline ter izboljša odnos s svojimi kupciGoran Sretenoski (Canon Adria): Kako smo tehnologijo uporabili, da poznamo potrebo kupca, preden jo poznata sam in konkurencaJanez Jager (Life Class):Od hotelirja do ponudnika hotelskega menedžmenta – širitev ponudbe v trženje znanja

Sekcija 2: Marketinške prakse B2B

Žiga Čebulj (Pristop): Marketinška praksa v slovenskem okolju B2B – ekskluzivno na SMK predstavljeni rezultati raziskave Mind Wide OpenMatija Geržina (Atech):Z inovativnostjo si odpiramo nova vrata in z blagovno znamko upravičujemo visoke cenePrimož Zupan (Halcom):Kako nam funkcija idea manager pomaga pri razvoju in boljši prodaji – izkušnjeŽiga Vrhovec (Rex Kralj):Kako smo oživili blagovno znamko – primer stolov Rex Kralj

Torek, 26. maja 2015

9.00 - 11.00 Marketing 2020Robert Craven: Kdo so in kako so postali marketinški liderji danes in v prihodnosti?Marko Čadež (Fareboom): Evolucija marketinga od prodaje letalskih vozovnic Filipincem v Los Angelesu do globalne prodaje vsemu svetu

11.00 - 11.20 Odmor za mreženje

11.20 - 12.45 Kako do učinkovite eksekucije in rezultatov?Ana Žunjanin (Atlantic grupa): Kako regionalni brend najde priložnost za rast na zrelih lokalnih trgih?Jiří Vlasák (Kofola): Kako se širimo v regiji – ozadje uspehov prevzemnika Radenske Saša Bavec (Knauf Insulation): Kako spremeniti marketing iz stroškovnega centra v bistvo za uspeh podjetja

12.45 - 14.00 Odmor za kosilo

14.00 - 15.30 Ni dovolj raziskati porabnika, porabnika moramo razumeti

Nicolás Kfuri (Kfuri Consulting): Dešifrirajmo DNA potrošnika 2020 in kako ga morajo blagovne znamke uporabitiZenel Batagelj (Valicon) & Anže Miklavec (Equa) & Simon Furlan (Telekom Slovenije): Javni pogovor »Kako naj DNA 2020 uporabi direktor marketinga?«

15.30 - 15.45 Odmor za druženje

15.45 - 17.15 Strankam ponudite izjemno izkušnjo - primeri Miha Klinar(Gigodesign): Ali želite biti drugačni in poslovno uspešni s svojimi izdelki oziroma storitvami? Želite ponuditi izjemno izkušnjo uporabniku? Praktični napotki, kako začeti design management.Nika Furlan (Intra Lighting): Kaj vse moraš narediti, da bi prišel do izjemne izkušnje za svoje uporabnike – primer podjetja Intra lightingAndraž Mihelin (Seascape): Orodja, ki so pomagala do izjemnega izdelka, izjemne uporabniške izkušnje – praktičen pregled narejenega v praksi

17.15 - 17.30 Odmor za druženje

17.30 - 18.30 Kako premagati strah in se vrniti, ko trg zavrne izdelek? Matej Feguš (Donar) in Niko Klanšek (Flykly) bosta govorila o naukih, ki so jih potegnili iz svojih marketinških neuspehov.Peter Prevec: Prvi skakalec, ki je preletel 250 metrov

18.30 - 20.30 Druženje na terasi z Radiem 121.00 Podelitev nagrade Marketinška odličnost leta (dvorana Evropa)

22.30 Zabava - Samuel Lucas & Groove station (News Cafe)

www.smk.si

SLOVENSKA MARKETINŠKA KONFERENCA

26.–27. maj 2015

20. SMK: DEVELOP.

DRIVE. DO.

Razvij. Pospeši. Naredi.

30 www.finance.si Sreda, 20. maja 2015, št. 96

www.finance.si Sreda, 20. maja 2015, št. 96 31

Prva Slovenska marketinška konferenca, nova revija Akademija MM, tuje ob-jave, prevod temeljnega učbenika, vse v enem letu, bi lahko zadostovalo za oceno, da je bilo leto

1996 prelomno za razvoj slovenskega marketinga. Tega leta je v polnem tempu začela delovati tudi nova televizija POP tv, ki je spremenila vsa pravila tedanjega medijskega trga in razkrojila stari šarm slovenskega oglaševanja. In družba Iskra je praznovala 50-letnico, ob kateri smo že začeli razpravo o nekdanjem blišču ter prihodnji bedi slovenskih blagovnih znamk. Zaradi vsega tega dogajanja se zdi, da je bila pobuda o slovenski mar-ketinški konferenci vizionarska in hkrati samoumevna. Bil je preprosto pravi trenutek, da se odpre nov način komuni-kacije v našem trženjskem prostoru. Na prvo konferenco v Laško junija 1996, ki je bila še brez kotizacije, je prišlo skoraj 150 navdušencev za marketing.

Naslednje tri marketinške konferen-ce so bile preveč akademsko obar-vane in poslovno niso bile preveč uspešne. Zato sem nekega po-mladnega dne leta 2000 v pi-ceriji v Šiški zbral takratno eli-to študentske sekcije DMS – Barbaro Zmrzlikar, Meto Ve-sel, Petro Garin, Sanjo Kme-tec, Primoža Hvalo, Anžeta Je-reba in druge – in jih vprašal, ali bi pomagali, da konferenca preživi. Vsi so rekli da. Z mlado in zagnano ekipo smo konferen-co, ki je tistega leta imela v naslovu »Iz te moke bo še kruha«, popolno-ma odprli v marketinško prakso in v Portorož pritegnili več kot 200 ude-ležencev.

Marketing se je od takrat do danes zelo spremenil, verjetno nekako zavrtel nazaj v obdobje, ko je imela glavno besedo proda-ja, neposredna v vseh pogledih. Razliko-vanje med trženjem in prodajo, ki smo ga tako poudarjali v devetdesetih letih prej-šnjega stoletja, se zdi z današnje perspek-tive spletnega in še kakšnega trženja kar smešno. Etične dileme, o katerih smo takrat na veliko razpravljali v medijih in na oglaševalskem razsodišču, se resnično zdijo iz prejšnjega sto-letja. Znanja o upravljanju tr-ženja, blagovnih znamkah, komunikacijskih vešči-nah zapeljevanja porab-nikov je danes preveč, denarja za njihovo ure-sničevanje pa prema-lo, vsaj med domači-mi lastniki kapita-la. Slovenski trg je za večino izdelkov in storitev skoraj tako težko opre-deliti kot za letal-ska potovanja, kjer so to lahko vsa regijska letali-

šča, s katerih potujejo prebivalci in obisko-valci Slovenije, vse spletne trgovine, kjer kupujejo letalske vozovnice, vse neletalske storitve, ki jih pri tem uporabljajo. Nacio-nalne meje in jezik se zdijo nepomembni, ker uporabnik samo preveri ceno na sple-tu. Na trgu ni »naših« in »vaših« kot v par-lamentu; za porabnika obstaja samo »mo-je«, ki ga opredeli tako, kot mu v danem trenutku ustreza.

Program Slovenske marketinške konfe-rence se je vedno poskušal prilagajati spre-membam na trgu. Ob vsej nostalgiji zato želim uspeh konceptu Develop. Drive. Do. Za »obstati« pač ne smemo »stati«, ampak »iskati, se gibati in skočiti«.

" Janez Damjan je bil pobudnik in organizator prve Slovenske marketinške konference.

Lep spomin na 1996

Na trgu ni »naših« in »vaših« kot v parlamentu; za porabnika obstaja samo »moje«, ki ga opredeli tako, kot mu v danem tre-nutku ustreza. Za »obstati« pač ne smemo »stati«, ampak »iskati, se giba-ti in skočiti«.

Janez [email protected]

Dve desetletji SMK se je iz dogodka, ki je sprva potekal bolj na akademski ravni, razvil v največji marketinški poslovni dogodek v državi, ki se ga zadnja leta udeležuje od 400 do 500 udeležencev

največjega marketinškega dogodka»

1996: Prvo Slovensko marketin-ško konferenco (SMK), ki se je je udeležilo sto udeležencev, je or-ganiziralo Društvo za marketing Slovenije leta 1996 v Laškem.

1996

2003

2010

1998

2005

2012

2001

2008

2015

1997

2004

2011

2000

2007

2014

1999

2006

2013

2002

2009

1997: Drugi SMK je potekal v Li-pici in doživel zelo velik odziv v strokovni javnosti.

1998: SMK je postal dvodnevni dogodek in se preselil v Porto-rož, kjer je ostal vse do danes.

1999: Sodelovali so prvi tuji pre-davatelji, s čimer je SMK začel preraščati v mednarodni dogo-dek.

2000: Mlada in zagnana ekipa je SMK, katerega naslov je bil »Iz te moke bo še kruha«, popolno-ma odprla v marketinško prakso in v Portorož pritegnila več kot 200 udeležencev.

2001: Leta 2001 je partner SMK postal Časnik Finance in takrat je SMK prerasel v poslovni do-godek. Takšno naravo je ohranil vse do danes.

2002: Bela hiša Slovenskega marketinga

2003: Preživeti in uspeti v Evropski uniji

2004: Marketing v poslovni stra-tegiji – pot do uresničitve

2005: Prvo leto v EU – kako so marketinške strategije prestale preizkušnjo?

2006: Živeti spremembe v mar-ketingu. Inovativnost kot točka lokalnega in globalnega preboja

2007: Učinkovitost marketinga za uspešnost podjetja; podelje-na je bila prva nagrada marke-tinški direktor leta – prejel jo je Sandi Uranc, direktor marketin-ga v Gorenju.

2008: Kaj še šteje v očeh kupca? 2009: Veter družbenih spre-memb – napnimo trženjska ja-dra

2010: Kako (p)ostati kupčeva prva izbira?

2011: Marketing: odgovornost za dobiček in rast

2012: Biti pametnejši. Za eno-stavnejši in učinkovitejši mar-keting

2013: Marketing s pogumom: naprej!

2014: Od mikro segmentov do globalnih trgov. Je naša ponud-ba prava?

2015: Drive. Develop. Do. Letos bo 90 odstotkov govornikov na konfe-renci prvič, predstavili pa bodo nove primere in nove izsledke. Orga-nizatorji bodo poskrbeli za razmislek o lastni praksi ter ponudili no-ve ideje in orodja, da bo korak naprej lažji. Prvič bodo podelili tudi nagrado za marketinško odličnost.

26. IN 27. MAJ 2015

DEVELOP.DRIVE. DO.

SLOVENSKA MARKETINŠKA KONFERENCA

Razvij. Pospeši. Naredi.