1. VOVED Po~etnite istra`uvawa vo razvojot na bebeto, nastanale od Frojdovata teorija za pri~inite i posledicite na detskata povrzanost za majkata. Kagan (Kagan) i Klark (Clarkes) mislele i se somnevale deka detstvoto i prvite iskustva imaat vlijanie na podocne`niot `ivot. Drugi, kako Samerof (Sameroff, 1975), go postavuvale pra{aweto za toa koj e pretpostaveniot na~in na koj interakcijata na organizmot i sredinata vlijaat na razvojot. Razvojniot period pove}e avtori go delat na pove}e podfazi (podperiodi): prva godina od `ivotot, rano detstvo (2 do 8 godini) detstvo (od 7 do 10 godini) predadolescenten period (10 do 13 god) i adolescencija. Vo ovoj period se odviva diferencijacijata na li~nosta koja stoi vo osnova na razvojot i integracijata koja e vo osnova na povrzuvaweto na li~nosta vo celovit sistem. Formiraweto na pozitivnite svojstva na li~nosta vo ovoj period zavisi od postojnite dispozicii osnovi za razvoj na istite no i od poddr{kata za nivniot razvoj od strana na sredinata vo koja deteto `ivee. Interesno e uka`uvaweto na Lindz deka vo situacii koga poedinecot vo razvojniot period ima premnogu ili premalku poddr{ka od sredinata, kaj nego }e se razvivaat razvojni rizici. Premnogu poddr{ka, go stava vo situacija da bide predolgo zavisen i zapla{en od prevzemawe odgovornosti i za onie aktivnosti koi se vo granicite na negovite sposobnosti. Premalku poddr{ka go doveduva vo situacija da se bori sam so 1
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
1. VOVED
Po~etnite istra`uvawa vo razvojot na bebeto, nastanale od
Frojdovata teorija za pri~inite i posledicite na detskata povrzanost za
majkata. Kagan (Kagan) i Klark (Clarkes) mislele i se somnevale deka
detstvoto i prvite iskustva imaat vlijanie na podocne`niot `ivot. Drugi,
kako Samerof (Sameroff, 1975), go postavuvale pra{aweto za toa koj e
pretpostaveniot na~in na koj interakcijata na organizmot i sredinata
vlijaat na razvojot.
Razvojniot period pove}e avtori go delat na pove}e podfazi
(podperiodi): prva godina od `ivotot, rano detstvo (2 do 8 godini)
detstvo (od 7 do 10 godini) predadolescenten period (10 do 13 god) i
adolescencija. Vo ovoj period se odviva diferencijacijata na li~nosta
koja stoi vo osnova na razvojot i integracijata koja e vo osnova na
povrzuvaweto na li~nosta vo celovit sistem. Formiraweto na pozitivnite
svojstva na li~nosta vo ovoj period zavisi od postojnite dispozicii
osnovi za razvoj na istite no i od poddr{kata za nivniot razvoj od strana
na sredinata vo koja deteto `ivee. Interesno e uka`uvaweto na Lindz
deka vo situacii koga poedinecot vo razvojniot period ima premnogu ili
premalku poddr{ka od sredinata, kaj nego }e se razvivaat razvojni
rizici. Premnogu poddr{ka, go stava vo situacija da bide predolgo
zavisen i zapla{en od prevzemawe odgovornosti i za onie aktivnosti koi
se vo granicite na negovite sposobnosti. Premalku poddr{ka go
doveduva vo situacija da se bori sam so problemite koi gi nadminuvaat
negovite sposobnosti. Vo dvete situacii izostanuva u~eweto na
adaptivnite reakcii, neophodno za uspe{no re{avawe na `ivotnite
problemi (Lindz 1974 godina). Istiot avtor istaknuva deka neuspehot vo
sovladuvaweto na su{tinskite problemi tipi~ni za edna faza, go pravi
detstvoto nepodgotveno za preminuvawe vo druga faza. Primer: dete
koe ne do`ivealo ~uvstvo na sigurnost vo odnosite so roditelite,
prodol`uva da ja bara nivnata za{tita i vo razvojniot period koga
1
negovite vrsnici baraat nova sigurnost i izvori na samoopredeluvawe
vo me|usebnite odnosi. Toa e i su{tinata na fiksacijata. Po ~uvstvo na
neuspeh deteto obi~no reagira na na~ini karakteristi~ni za
porane{nata razvojna faza – odnosno so regresija. Fiksacijata i
regresijata se zna~ajni sredstva za odr`uvawe ili povtorno
vospostavuvawe na emocionalna sigurnost. Konformisti~koto
reagirawe ili izbegnuvawe na problemite vo zrelata doba ima sli~na
funkcija.
1.1. Prva godina od `ivotot
Na vozrast od pet meseci kaj bebiwata e poznato t.n plivawe,
koga bebiwata istovremeno gi podignuvaat racete i nozete od
podlogata i „balansiraat” na stomak.
Slika 1. Bebiwa od nekolku meseci
Na vozrast od {est meseci, bebiwata po~nuvaat sami da ja
podignuvaat glavata od podlogata i da pru`aat race kon majkite, gi
fa}aat svoite stapala.
Pove}eto bebiwa od osum meseci mo`at samostojno da sedat
potpolno ispraveni. Dokolku sakaat da ja promenat polo`bata nema da
se prefrluvaat na strana, tuku }e se do~ekaat na race, ispru`eni na
onaa strana na koja se navaluvaat.
2
Slika 2. Na vozrast od 8 meseci bebiwata po~nuvaat da sedat
Na vozrast od devet meseci, bebiwata se „ni{aat” na dlankite i
kolenata i po~nuvaat da lazat. Vo stoe~ka polo`ba deteto stoi cvrsto
so stapalata na tloto.
Na vozrast od 10 meseci ja postignuvaat soodvetnata kordinacija
na dvi`ewe na racete i nozete, bebiwata sega mo`at da gi pru`at
dlankite i kolenata. So polni deset meseci deteto izgovara polni
re~enici so konkretno zna~ewe.
Slika 3. Dete na vozrast od 10 meseci
3
Deteto na edinaeset meseci samo se podignuva vo stoe~ka
polo`ba pridr`uvaj}i se so ednata raka za potpira~ot, dodeka so
drugata posega za predmetite na podot. Uspeva da ~ekori vo mesto, a
nekoi deca vo ovaa vozrast ve}e gi pravat prvite ~ekori vo mesto, a
nekoi deca vo ovaa vozrast ve}e gi pravat prvite ~ekori na napred.
Na vozrast od edna godina, deteto pravi prvi ~ekori na napred
pridr`uvaj}i se za majkata so ednata raka. Dodeka deteto sedi na stol,
sposobno e da sobira tro{ki od masata, znae kako se vikaat nekoi
predmeti i umee da gi poka`e so prst.
1.2. Rano detstvo
Vo periodot na ranoto detstvo karakteristi~na e igrata, peeweto,
dru`eweto, tuka se pove}e se razviva govorot na deteto. [estgodi{nite
deca vo ovoj period nau~ile mnogu za jazikot i mnogu novi poimi, gi
razlikuvaat svoite roditeli, ~lenovite na semejstvoto nivniot od e
celosno razvien, deteto po~nuva da formira svoj odnos sprema
polovite i stanuva svesno na odredeni pravila i dol`nosti. Toa stanuva
se pove}e zrelo da vleze vo u~ili{te od kade {to po~nuva novoto
detstvo od sedmata pa se do edinaesettata - dvanaesettata godina.
Deteto zapo~nuva eden nov svet koga gi zapo~nuva prvite
u~ili{ni denovi koga }e napolni {est - sedum godini od `ivotot. Od
osobena va`nost e pravilnoto funkcionirawe na vrskata pome|u
roditelot i nastavnikot za da mu se ovozmo`i pravilen razvoj i
nadgradba na mladata li~nost. Vo ovoj period deteto najpove}e se
razviva intelektualno, negovata intelegencija raste. Odeweto na
u~ili{te, sredbata so novi drugari i u~itelkata, novite obvrski deteto
poseriozno go oddale~uvaat od semejstvoto i igrata. Sega deteto se
dru`i so drugarite vo grupi. Vo devettata godina deteto ve}e znae da
pi{uva pravilno, da se ceni pove}e samiot sebesi i pravilno da
donesuva re{enija za mnogu problemi. Vo ovoj period se razviva i
4
negoviot socijalen razvoj. Toa se dru`i so drugarite od u~ili{te no i
nadvor od nego, toa ima se pove}e drugari so koi {to intezivno se
dru`i. Vo ovoj period se javuvaat i prvite simpatii kon sprotivniot pol.
Vo socijalniot svet na decata vrsnicite se od golemo zna~ewe,
iako vo tekot na celiot ovaj period odnosite so semejstvoto ostanuvaat
najva`ni. Za da ja odr`at sakanata aktivnost decata ne samo {to
moraat da zazemat komplementarni ulogi vo me|usebnite interakcii,
tuku tie treba da postignat dogovor okolu pravilata. Razni vidovi
odnesuvawa, kako na primer, spodeluvawe so drugarite, re{avawe
problemi, u~estvo vo socijalni aktivnosti, vo predu~ili{niot period
mo`at da se nau~at preku imitirawe na vrsnicite.
Celokupniot razvoj na detstvoto vo desettata - dvanaesettata
godina poka`uva slo`en procut na li~nosta. Stanuva dosta
pametno, talentirano i se pove}e ja istaknuva svojata kreativnost i
aktivnost. Sega deteto so eden del `ivee vo detskiot svet, a delumno
go minuva toj period i postepeno vleguva vo za nego eden nov period.
Vospitnite dol`nosti na roditelite za li~nosta na deteto vo ovaa
razvojna faza se mnogu golemi. Nego mu e potrebna pomo{ za
usmeruvane i izgraduvane na edna pravilna i samostojna li~nost.
Vnimatelno da gi sledat i nadgleduvaat roditelite svoite deca i
postojano da gi sovetuvaat za dobrite i lo{ite strani na `ivotot, zatoa
Xon Lok }e istakne „ detskiot duh mo`e da skr{ne po ovaj ili onaj pat
isto kako vodata “.
Prviot period vedna{ po ra|aweto e period vo koj mentalniot `ivot
na deteto se sveduva na funkcionirawe na refleksniot aparat. Po ovoj
period, so razvojot na setilnata osetlivost, motornite aktivnosti i
razvojot na afektivnite reakcii se zbogatuvaat psiholo{kite aktivnosti
na deteto. Toa e period na senzomotoren, intelektualen razvoj, razvoj
na socijalnata komunikacija so licata od najneposrednata okolina na
deteto. Zna~i deka periodot do krajot na prvata godina od `ivotot na
deteto se odlikuva so intenziven mentalen razvoj na senzoren i
5
intelektualen, emocionalen plan. Za pravilno odvivawe na sekoj od ovie
podra~ja vo razvojot e nophodno semejstvoto i prisustvoto na
roditelite kako najsoodveten stimulator na detskiot kompleten
mentalen razvoj osobeno za razvojot na li~nosta. Na odnosite roditel –
dete im se pridava golemo zna~ewe vo ispituvaweto na pri~inite za
raznite poremetuvawa na mentalnoto zdravje li~nost i povedenieto na
deteto. Ova zatoa {to vo semejnata emocionalna klima koja ja
odreduva atmosferata na sigurnost i prifatenost se razvivaat
najdlabokite i najistrajni osobini na li~nosta na deteto. Istovremeno se
uka`uva na razvojot na decata bez roditelska gri`a. Kaj tie deca se
javuvaat praznini vo emocionalnite i socijalnite odnosi, zadocnuvawe i
nepravilnosti vo razvojot na jazikot, soznajniot razvoj i vo razvojot na
vnatre{nata kontrola.
Se istaknuva deka roditelite niz interakcija so deteto, a preku
odredeni postapki i nastojuvawe (u~ewe) go podr`uvaat razvojot na
odredeni pozitivni osobini, a go spre~uvaat razvojot na drugi. Od
momentot na ra|aweto deteto ima potreba od qubov, ne`nost,
vnimanie. Koga namesto qubov i toplina roditelite odgovaraat so
neprijatelstvo, agresivnost, zanemaruvawe i izbegnuvawe, deteto
najprvo odgovara so strav, a podocna so neprijatelstvo i agresija.
Istra`uvaweto na Roner (1984) poka`alo deka otfrlenite i emocionalno
zapostavenite deca bilo kade da `iveat, zna~ajno pove}e od